EN

018-211/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-211/2019-5
Datum sprejema: 27. 1. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila blaga po postopku naročila male vrednosti za nakup delovnih odrov za delo na helikopterjih LPE«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IMEXA trgovina in storitve, d.o.o., Zaloška cesta 163, Ljubljana, ki ga zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 1. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 10. 2019, št. objave JN006920/2019-W01, popravek pa dne 18. 10. 2019, št. objave JN006920/2019-K01.

Naročnik je dne 21. 11. 2019 sprejel Sklep o oddaji naročila, Sklep št. 430-785/2019 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). V zvezi s ponudbo vlagatelja, sicer prvouvrščeno glede na merilo (ekonomsko najugodnejša ponudba), je naročnik ugotovil, da v njej ni izjave, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090 (v nadaljevanju: sporna izjava), kar ni skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točke 9.2.4.2 iz I. dela in točke 2 iz II. dela). Ker, glede na omejitve 89. člena ZJN-3, dopolnitev ponudbe ni bila mogoča, jo je naročnik »izključil«. Javno naročilo je oddal drugo uvrščenemu ponudniku INDA - CNC, družba za plamenski in plazemski razrez pločevin in inženiring d.o.o., Mariborska cesta 44, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbo katerega je ugotovil, da je dopustna. Odločitev o oddaji naročila je bila dne 22. 11. 2019 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN006920/2019-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 29. 11. 2019, v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj je predložil vsa zahtevana dokazila oziroma iz predložene ponudbe izhaja izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev. Podredno zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj zatrjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ponuja več možnih razlag, nobena pa ne terja izključitve njegove ponudbe.

Ob razlagi, da zahteva po predložitvi sporne izjave predstavlja del tehničnih specifikacij, ne glede na to, kje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je določena, vlagatelj zatrjuje, da mu ni mogoče očitati, da te izjave ni podal in da ponudbe ni pripravil v skladu z zahtevami naročnika. Naročnik nikjer ni predvidel vsebine izjave, kdo jo mora podati in na kakšen način. Vlagatelj je v ponudbi na obrazcu Ponudbeni pogoji (obrazec št. 3) v točki II.1 in v točki II.2 potrdil, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in da bo ponujena oprema skladna z zahtevami iz tehničnih specifikacij, priložil pa je tudi dva zahtevana certifikata (certifikat o kontroli proizvodnje, skladno s standardom SIST EN 1090-1 in certifikat varjenja SIST EN 1090-2). Vlagatelj še zatrjuje, da bi moral naročnik, če je želel prejeti neposredno prepisano izjavo, to tudi navesti.

Ob razlagi, da naročnik zahteve, da morajo biti delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sploh ni določil, pa vlagatelj zatrjuje, da so ločena dokazila o tem brezpredmetna. Ker je dokazilo samo po sebi zgolj dokazno sredstvo o zahtevanem dejstvu, ne more predstavljati samostojne zahteve, kar pomeni, da sporna izjava ne predstavlja tehnične lastnosti ponujenega predmeta. Zaradi tega tudi omejitev glede dopolnjevanja ponudbe iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne velja. V kolikor bi naročnik štel, da sporna izjava v ponudbi vlagatelja manjka, bi moral ravnati skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 10.1 I. dela in točko 2 II. dela) in vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj kot sporno izpostavlja še vprašanje, ali je sploh mogoče šteti, da sporna izjava, kot je določena v točki 9.2.4.2 ni bila podana, saj naročnik ni posebej določil njene oblike in podrobnejše vsebine, zahteva pa se nanaša na dokazila, ki jih je vlagatelj v svoji ponudbi predložil (dva certifikata). Če bi naročnik štel, da bi morala biti predložena lastna izjava (pa take zahteve ni bilo), bi moral vlagatelja pozvati, naj takšno izjavo predloži, saj je mogoče iz ponudbe objektivno nedvoumno ugotoviti, da je to dejstvo obstajalo že v času oddaje ponudbe, sicer certifikati v ponudbi ne bi bili posebej priloženi, v obrazcu št. 5 pa vlagatelj ne bi potrdil, da ponujena cena obsega tudi stroške certifikacije opreme skladno s standardom SIST EN 1090.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 4. 12. 2019 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 10. 12. 2019. Navaja, da je naročnik jasno določil, da morajo biti delovni odri izdelani v skladu s standardom SIST EN 1090, ponudniki pa morajo že pred oddajo ponudbe imeti ES certifikat kontrole proizvodnje. Problematizira tudi nižanje ponudbene cene vlagatelja na pogajanjih.

Naročnik je dne 18. 12. 2019 sprejel Odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik navaja, da je v II. delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil zahteve, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, v 2. točki istega poglavja pa navedel, da mora ponujena oprema v celoti ustrezati vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da morajo ponudniki, kot dokazilo o ustreznosti v ponudbi predložiti izjavo na obrazcu št. 3, da ponujena oprema ustreza zahtevam; certifikat skladnosti proizvodnje s standardom SIST EN 1090 in izjavo, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090. Naročnik navaja, da iz predstavljenega jasno izhaja, da je s tem, ko je zahteval predložitev certifikata skladnosti proizvodnje s standardom SIST EN 1090 in s tem povezano izjavo (vsaka kot samostojna zahteva), podal tudi zahtevo, da morajo biti odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090.

Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil certifikat, izdan s strani XX z dne 27. 8. 2019, ni pa predložil zahtevane izjave, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090. Dokazili se bistveno razlikujeta, saj certifikat potrjuje izpolnitev zahtev za kakovost izdelka, ki ga podjetje daje na trg, izjava pa predstavlja zagotovilo ponudnika, da bodo delovni odri narejeni v skladu s standardom. Predloženi certifikat ne more nadomestiti ali »pokriti« manjkajoče izjave, saj zgolj predložitev certifikata še ne pomeni, da bodo odri dejansko narejeni skladno z navedenim standardom. Izjava je v konkretnem javnem naročilu bistvenega pomena, saj gre za posebno naročilo po merah naročnika in ne za že izdelan predmet »s police«.

V zvezi z zatrjevano manjkajočo določitvijo obličnosti izjave naročnik navaja, da je zahteval pisno izjavo, predloženo v ponudbi, z vsebino, kot izhaja iz opisa izjave. Če je vlagatelj potreboval dodatna pojasnila glede zahteve po predložitvi te izjave, bi o tem naročniku lahko zastavil vprašanje.

Naročnik navaja še, da nobeno od dokazil, ki jih je v ponudbi predložil vlagatelj, ne vsebuje izjave, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090 ali kako drugače izkazuje tako zagotovilo. Manjkajoče izrecno zahtevane izjave ne more nadomestiti splošna izjava v obrazcu št. 3, saj bi tako razumevanje izničilo njen pomen. Tudi izjava iz obrazca št. 5 ne izkazuje zahtevanega zagotovila, saj se z njo zagotavlja le, da so stroški certifikacije po standardu zajeti v ceno, ne pa tudi, da bodo delovni odri skladno s standardom dejansko izdelani. Ker se v ponudbi vlagatelja predloženi certifikati glasijo na drug subjekt, kot na vlagatelja samega, je sporna izjava za naročnika še toliko bolj pomembna. Naročnik dodaja, da bi, če bi po poteku roka za prejem ponudb štel, da sporno izjavo lahko nadomesti katera od drugih izjav, to pomenilo naknadno spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3.

Naročnik navaja tudi, da se v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zavezal, da bo ponudnike pozival na dopolnitev ponudbe, temveč je v točki 10.1 navedel, da bo ravnal skladno z 89. členom ZJN-3, ki določa, da naročnik dopolnitev lahko zahteva, ne pa, da jo mora zahtevati. Hkrati je v 2. točki navedel še, da si pravico pozivati na dopolnitev pridržuje v okviru dovoljenih možnosti skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. S tem v zvezi se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-105/2019. Naročnik dodaja, da ne glede na navedeno, dopolnitev ponudbe vlagatelja z naknadno predložitvijo zahtevane izjave ne bi bila dopustna, saj bi vlagatelj šele naknadno izkazal voljo in zagotovilo, da bodo delovni odri narejeni skladno z zahtevanim standardom.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 20. 12. 2019 in dne 27. 12. 2019, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o oddaji naročila opredelil z vlogo z dne 24. 12. 2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Navedbam naročnika nasprotuje, vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in jih še dodatno utemeljuje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja, po ugotovitvi, da v njej ni zahtevane izjave, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090, kot je zahteval v točki 2 in točki 9.2.4.2, brez poziva na dopolnitev, izključil, sklicujoč se na omejitve iz 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. v odločitvi v zadevi št. 018-155/2019), da je naročnik tisti subjekt, ki določi pogoje, tehnične specifikacije in zahteve, te pa mora določiti ob upoštevanju tudi temeljnih načel javnega naročanja (3. člen ZJN-3), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3; prim. Komisija proti Nizozemski, C-368/10, točka 109), ki zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu (tj. obvestilu o javnem naročilu) ali razpisni dokumentaciji (tj. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo.

V obravnavani zadevi je naročnik predmet javnega naročila (delovni odri za delo na helikopterjih) opredelil v poglavju II. Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika v dokumentu Razpisna dokumentacija (v nadaljevanju: poglavje II). Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila je določil v delu Tehnična specifikacija delovnega odra (stopnic) za delo na helikopterju LPE (št. 1 do št. 4), kjer je natančno opisal zahteve glede osnovnih dimenzij (dimenzije pohodne površine, širina stopnic, višina ograj ipd.), glede materialov (za osnovno konstrukcijo, pohodne površine ipd.) in glede osnovnih lastnosti predmeta naročila (nosilnost in nastavljivost višine pohodne površine, zahteve glede nog odra ipd.).

V točki 2 (Tehnična) ustreznost ponujene opreme iz poglavja II je naročnik določil tudi:

»Ponujena oprema mora v celoti ustrezati vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Kot dokazilo o ustreznosti ponujene opreme mora ponudnik v ponudbi predložiti:
- Izjavo ponudnika, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ki jo ponudnik poda na obrazcu iz Priloge št. 3,
- Certifikat, da je proizvodnja skladna s standardom SIST EN 1090,
- Izjavo, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090.

[…] (v nadaljevanju: točka 2 oziroma sporna izjava)«.

V podtočki 9.2 Ponudbena dokumentacija točke 9 Izdelava ponudbe iz poglavja I. Povabilo k oddaji ponudbe in navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v dokumentu Razpisna dokumentacija (v nadaljevanju: poglavje I) je naročnik določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti:

»9.2.1 Izpolnjene izjave, obrazce oz. dokumente:
[…]

9.2.4 Druga dokazila:
9.2.4.1 Certifikat, da je proizvodnja skladna s standardom SIST EN 1090
9.2.4.2 Izjava, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090 (v nadaljevanju: točka 9.2.4.2 oziroma sporna izjava)«.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, vlagatelj dopustnost svoje ponudbe najprej zatrjuje v povezavi z razlago, da zahteva naročnika, ki se nanaša na skladnost ponujenega predmeta s standardom SIST EN 1090 (predložitev izjave) predstavlja tehnične specifikacije, ne glede na to, v katerem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je zapisana.

Čeprav naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je s tem, ko je zahteval predložitev certifikata in sporne izjave podal tudi zahtevo, da morajo biti odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090, Državna revizijska komisija njegovim navedbam ne more slediti. Ugotavlja namreč, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja le naročnikova zahteva, da ponudniki predložijo izjavo, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090 (kot dokazilo), ne pa tudi sama zahteva, da morajo biti delovni odri narejeni skladno z zahtevanim standardom. Ker te zahteve naročnik ni določil niti v delu Tehnična specifikacija delovnega odra (stopnic) za delo na helikopterju LPE, št. 1 do št. 4 (kar priznava tudi sam, odločitev o zahtevku za revizijo, četrti odstavek na strani 5) niti v katerem od drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, ali bi taka zahteva predstavljala tehnično specifikacijo, ki določa (eno od) zahtevanih značilnosti blaga (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), pogoj za tehnično sposobnost (prim. točko c. prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v povezavi s točko k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), izvedbeni pogoj (prim. prvi odstavek 93. člena ZJN-3) ali kaj drugega. Ker bi šele naknadno ugotavljanje vsebine zahteve v dejanskih okoliščinah pomenilo določanje njene konkretne vsebine, spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb pa je v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe vlagatelja, vezane na razlago, da zahteva po predložitvi sporne izjave predstavlja tehnične specifikacije in iz nje izpeljani zaključki glede dopustnosti njegove ponudbe, niso več relevantne.

Dalje vlagatelj dopustnost svoje ponudbe zatrjuje v povezavi z razlago, da zahteve, ki se nanaša na skladnost ponujenega predmeta s standardom SIST EN 1090 naročnik nikjer ni postavil, izjave pa tudi ni mogoče razumeti na način, da predstavlja tehnične specifikacije. Naročnik bi moral zato vlagatelja, v kolikor bi štel, da sporna izjava manjka, pozvati na dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisije je že predhodno ugotovila, da je naročnik zahtevo po predložitvi izjave (dokazila) iz točke 2 in iz točke 9.2.4.2 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil jasno in nedvoumno, ponudnikova dolžnost pa je, da pri pripravi ponudbe navede vsa dejstva, na podlagi katerih lahko naročnik preveri, ali njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve in pogoje ter predloži vso zahtevano dokumentacijo. S tem v zvezi je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-112/2018), da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika. Posamezni ponudnik ja tako tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, obenem pa je slednji tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da vlagatelj sporne izjave v ponudbi ni predložil. V ponudbeno dokumentacijo vlagatelja je vpogledala tudi Državna revizijska komisija in ugotavlja, da se v njej (lastna) izjava vlagatelja, v kateri bi izjavil, da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090, ne glede na obliko, v kateri bi ta lahko bila, ne nahaja. Te ugotovitve ne more spremeniti vlagateljevo pojasnjevanje, da bi bil nasproten zaključek glede na predložene certifikate in obrazec št. 5 (Izjava o sestavi ponudbene cene) vendarle mogoč, saj predloženi certifikati in izjava na obrazcu št. 5 niti po vsebini ne predstavljajo izjave ponudnika, ki jo je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno zahteval naročnik. Ker torej v ponudbi vlagatelja »Izjav[e], da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090« ni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je njegova ponudba pomanjkljiva.

Za primer take ugotovitve pa vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik, skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pozvati na dopolnitev ponudbe, saj gre za element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

Iz določil petega odstavka 89. člena ZPVPJN izhaja, da v kolikor se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik pa (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena) in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v podtočki 10.1 Odprava napak in pomanjkljivosti v ponudbi točke 10. Ostala določila v zvezi s postopkom javnega naročila iz poglavja I določil:

»V primeru, da bo naročnik pri preverjanju ponudbe menil, da so določene informacije ali dokumentacija, predložena v ponudbi, nepopolna ali napačna oziroma če bodo posamezni dokumenti manjkali, bo naročnik ravnal v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. V primeru, da bo naročnik pri preverjanju izračuna ponudbene cene ugotovil računske napake, bo ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Ponudnik mora pri podajanju dopolnitev, popravkov, sprememb ali pojasnil njegove ponudbe upoštevati omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3.«.

Dalje, je v točki 2. (Tehnična) ustreznost ponujene opreme v poglavju II določil še:

»Naročnik si pridržuje pravico, da (v okviru dovoljenih možnosti iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3), od ponudnika pred oddajo naročila zahtevati dopolnitev oz. predložitev dokazil, iz katerih izhaja, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.«.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve vsebine citiranih določb ugotavlja, da se naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za primer ugotovitve, da so določene informacije ali dokumentacija, predložena v ponudbi, nepopolne ali napačne oziroma če bodo posamezni dokumenti manjkali, ni zavezal k pozivanju na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, temveč se je zavezal le k ravnanju, skladnim z določbami 89. člena ZJN-3. Ker je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila naročnika zgolj napotovala na relevantne določbe 89. člena ZJN-3, bi v dani zadevi vlagatelj s trditvami o naročnikovi dolžnosti pozivati ga na predložitev manjkajoče sporne izjave lahko uspel le, v kolikor bi naročniku takšno dolžnost nalagal zakon. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-029/2017, 018-069/2017, 018-088/2017), je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki je v konkretnem primeru relevanten za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja, možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja in popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – »[...] lahko naročnik zahteva [...]«. Na podlagi navedenega ter upoštevaje sodno prakso Sodišča Evropske unije (prim. npr. zadevi C-599/10, SAG ELV Slovensko, in C-336/12, Manova) gre tako ugotoviti, da je poprava oziroma dopolnitev ponudbe v določenem obsegu sicer mogoča, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb ni naročnikova dolžnost, pač pa gre le za možnost, ki mu jo daje zakon in za katero se naročnik lahko odloči. Pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje, popravljanje in pojasnjevanje ponudb, mora naročnik strogo upoštevati določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter vse ponudnike obravnavati enakopravno. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo od ponudnikov zahteval dopolnitev ponudbe, iz predhodno citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila taka zaveza ne izhaja, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da bi ga naročnik v razmerju do izbranega ponudnika (ali tudi drugih ponudnikov) glede pozivanja na odpravo pomanjkljivosti ponudbe neenakopravno obravnaval.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredelila do vprašanja, ali bi bilo ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja dopustno dopolnjevati, glede na navedeno zaključuje, da niti v ZJN-3 niti v dokumentaciji v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila ni najti podlage za zaključek, da bi moral naročnik, na podlagi ugotovitve, da vlagatelj v ponudbi ni predložil sporne izjave, vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. Na ugotovljeno ne vpliva niti sklicevanje vlagatelja na naročnikov zaključek v zvezi z njegovo ponudbo v odločitvi o oddaji naročila. Četudi je naročnik s sklicevanjem na zakonsko določbo 89. člena ZJN-3 napačno zaključil, da je ponudba vlagatelja »izključena«, ker dopolnjevanje v delu, ki se nanaša na manjkajočo sporno izjavo, glede »omejitve 89. člena ZJN-3« ni mogoče, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik tak zaključek lahko napravil šele, če bi k odpravi pomanjkljivosti dejansko pozival, v obravnavani zadevi pa ni sporno, da naročnik vlagatelja na dopolnitev ponudbe pa tudi ne na kakšno drugo ravnanje (npr. na pojasnilo, popravek) ni pozival.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna (med drugim) tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker vlagatelj ni ravnal v skladu z zahtevo naročnika iz točke 2 in iz točke 9.2.4.2 in v svoji ponudbi ni predložil »Izjav[e], da bodo delovni odri narejeni skladno s standardom SIST EN 1090«, naročnik pa vlagatelja k odpravi te pomanjkljivosti ni bil dolžan pozivati, Državna revizijska komisija v zaključku ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe ni označil za dopustno. Vlagateljev zahtevek za revizijo je zato, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 27. 1. 2020



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- INDA - CNC, družba za plamenski in plazemski razrez pločevin in inženiring d.o.o., Mariborska cesta 44, 3000 Celje

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran