018-202/2019 Občina Cerklje na Gorenjskem
Številka: 018-202/2019-5Datum sprejema: 20. 1. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh, kot članice senata, in mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje PZI in PID ter izvedbe gradnje projekta 'Oskrba s pitno vodo na območju Zg. Save 1. sklop'«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja RIKO, d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 1. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo za »Projektiranje PZI in PID ter izvedbe gradnje projekta 'Oskrba s pitno vodo na območju Zg. Save 1. sklop'«. Obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 10. 7. 2019 pod številko JN004869/2019 objavljeno na portalu javnih naročil, dne 11. 7. 2019 pod številko 2019/S 132-323053 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Vlagatelj je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 10. 2019. Ob sklicevanju na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov in odgovor naročnika, ki sta bila na portalu javnih naročil objavljena dne 20. 9. 2019 ob 9.51 uri, navaja, da je princip FIDIC rdeče knjige vezan na projekte, kjer projektno dokumentacijo zagotovi naročnik, izvajalec pa prevzame izvedbo na podlagi te projektne dokumentacije, medtem ko pri FIDIC rumeni knjigi projektiranje prevzame izvajalec. V obravnavani zadevi gre po zatrjevanju vlagatelja za primer, ko je naročnik sicer zagotovil projektno dokumentacijo, vendar slednjo šteje kot nerelevantno in od vlagatelja zahteva, da projektno dokumentacijo zagotovi sam ter iz tega naslova prevzame popolno odgovornost. Kljub navedenemu je naročnik v konkretnem primeru uporabil FIDIC rdečo knjigo, pri čemer je s posebnimi pogoji vanjo vnesel dele določb iz FIDIC rumene knjige, s čimer pa je nastala popolna zmeda glede pravic in obveznosti tako izvajalca kot naročnika. V nadaljevanju vlagatelj podrobneje pojasnjuje, katere podčlene iz splošnih pogojev FIDIC rdeče knjige je naročnik spremenil s posebnimi pogoji. Tako je naročnik, kot zatrjuje vlagatelj, spremenil celotno poglavje 5 FIDIC rdeče knjige (tj. poglavje z naslovom »Podizvajalci«) in ga nadomestil z vsebino poglavja 5 iz FIDIC rumene knjige. Dalje je naročnik spremenil poglavje »Merjenje in ocena«, pri čemer je spremenil le podčlen 12.1, ki opredeljuje merjenje del, hkrati pa je v celoti ohranil podčlena 12.3 in 12.4, ki sta nekompatibilna s spremembo 12.1. Naročnik je črtal tudi podčlen 1.1.1.5 »Popis (Specifikacija)«, ki ga vsebuje FIDIC rdeča knjiga, in ga nadomestil s podčlenom 1.1.1.5 »Zahteve naročnika«, kot ga opredeljuje FIDIC rumena knjiga. Medtem ko je naročnik v okviru podčlena 1.1.1.5 projektno dokumentacijo štel kot zahteve naročnika, je na drugi strani v točki 6.1 navedel, da projektna dokumentacija ni sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dalje je naročnik v projektni nalogi določil, da mora projektna dokumentacija, ki jo izdela izvajalec, izhajati iz že izdelane projektne dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja, medtem ko je v točki 6 projektne naloge navedeno, da je osnova za projektiranje obstoječa projektna dokumentacija, ki jo je treba prilagoditi in uskladiti z dostopnimi podatki. Ob tem je v 1. točki projektne naloge določeno še, da je treba obstoječo projektno dokumentacijo optimizirati. Zaradi izpostavljenih, medsebojno nasprotujočih si določb je, kot zatrjuje vlagatelj, nemogoče razumeti, ali projektna dokumentacija predstavlja »zahteve naročnika« ali ne. Četudi se kot zahteve naročnika vzame projektno nalogo, prav tako ni moč razbrati, kaj dejansko so zahteve naročnika. V 1. točki projektne naloge so namreč navedeni osnovni podatki o naročniku in predmetu javnega naročila, pri čemer je zapisano, da je splošni cilj in namen projektne naloge podati osnovne projektne ter tehnične usmeritve za izdelavo projektne dokumentacije. Pri tem naročnik zahteva, da izvajalec optimizira že izdelano projektno dokumentacijo, ne opredeli pa osnovnih izhodišč, od katerih izvajalec ne sme odstopati, kot tudi ne pojasni, katere optimizacije/variacije naročnik dopušča glede na obstoječo projektno rešitev. Ker torej naročnik ne določi ustrezne ločnice med usmeritvami in zahtevami, je nejasno, kaj je predmet javnega naročila. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik s popravkom št. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zaostril referenčne zahteve za odgovornega vodjo del za tehnologijo. Zahteva naročnika, v skladu s katero mora ponudnik razpolagati s kadrom z vsemi izobrazbenimi in dodatnimi zahtevami glede dovoljenja za opravljanje dela ter referenčnimi zahtevami, po mnenju vlagatelja pretirano posega v konkurenco ponudnikov. Na slovenskem trgu namreč obstaja praktično en kader, ki izpolnjuje zahteve naročnika. Kot izhaja iz številnih že izvedenih primerljivih projektov v Sloveniji, se v večini primerov odgovorni vodja posameznih del za tehnologijo ni zahteval, je bil pa ta imenovan povsod tam, kjer je nadzor izvajalo določeno podjetje. Poleg tega so zahteve po razpolaganju z vodjo del, vodjo gradnje in vodjo projekta, ki izkazujejo, da so opravljali dela na primerljivih ali zahtevnejših referenčnih projektih, popolnoma zadostne, da naročnik pridobi kvalitetne ponudnike ter hkrati vzpostavi ustrezen nivo konkurenčnosti. Vlagatelj na koncu navaja še, da je naročnik z objavo popravkov ter pojasnil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z dne 17. 10. 2019 določil številne nove zahteve, vezane na kadrovske pogoje. Ker gre v konkretnem primeru torej za bistvene spremembe razpisnih zahtev, ki vlagatelju onemogočajo pravočasno pripravo ter oddajo dopustne ponudbe, bi bil za zagotovitev novih kadrov, vključno s pripravo celotne dokumentacije za ta namen, potreben daljši rok od 4 delovnih dni, kot je bil ta določen v konkretnem primeru. Primeren rok za pripravo dopustne ponudbe bi znašal v konkretnem primeru po mnenju vlagatelju vsaj 10 delovnih dni. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi izpodbijane dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ponovno objavi popravek dokumentacije ter določi nov rok za oddajo ponudb, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo«, št. 430-04/2019-66 z dne 21. 11. 2019, zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik uvodoma poudarja, da je bila izbira FIDIC rdeče knjige v obravnavanem postopku javnega naročanja ob upoštevanju teoretičnih izhodišč najprimernejša in v celoti pravilna. Iz teorije namreč izhaja, da se FIDIC rdeča knjiga priporoča za gradbene pogodbe, kjer je izvajalčeva obveznost pretežno (ne pa nujno, da samo) izvedba gradbeno-obrtniških in inženirskih del na podlagi projektne dokumentacije, ki jo v odnosu do izvajalca zagotovi naročnik. V obravnavanem postopku naročnik razpisuje prav takšno gradnjo, kjer bo izvajalec v izvajanje prevzel (tudi) del projektiranja, vendar pa ta del ne bo bistven (občuten). Čeprav je bila torej odločitev za uporabo FIDIC rdeče knjige v obravnavanem primeru pravilna, pa je pri presoji smotrnosti izbire oblike pogodbe (splošnih pogojev FIDIC) treba upoštevati, da gre za vprašanje, o katerem Državna revizijska komisija v skladu z lastnim stališčem ni pristojna odločati. Uporaba določene oblike pogodbe namreč vlagatelja ne omejuje niti mu ne preprečuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, prav tako pa vlagatelj v zvezi s tem ne bo imel obveznosti, ki bi se nanašale na pripravo ponudbe, saj gre za pogodbena določila. Enako velja za vprašanje o tem, ali je naročnik ustrezno prilagodil pogoje FIDIC rdeče knjige, ko je vanje vključil nekatere določbe FIDIC rumene knjige, o čemer Državna revizijska komisija prav tako ni pristojna odločati. Ne glede na navedeno pa so vlagateljevi očitki o domnevno neustreznih določilih vzorca pogodbe neutemeljeni tudi po vsebini, saj so splošni pogoji FIDIC namenjeni prav temu, da se jih s posebnimi pogoji spreminja glede na vsebino (predmet) konkretne gradnje. Četudi pa bi vlagatelj uspel izkazati, da je bil vzorec pogodbe v vseh delih, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, pripravljen nekonsistentno, je treba poudariti, da Državna revizijska komisija tudi takšnih položajev v skladu z lastno prakso ni pristojna presojati. Glede ostalih vlagateljevih očitkov naročnik najprej poudarja, da niso upoštevni, saj nanje predhodno ni bilo opozorjeno na portalu javnih naročil. Skladno z navedenim za vlagateljevo uveljavljanje domnevnih kršitev v zvezi z nejasnimi tehničnimi zahtevami glede predmeta javnega naročila tako ni izpolnjen procesni pogoj predhodnega opozorila, vendar se naročnik v izogib dvomom do teh očitkov opredeljuje tudi po vsebini. V zvezi s tem navaja, da je iz točke 6.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno razvidno, katera je tista dokumentacija, ki predstavlja tehnične zahteve predmeta javnega naročila. Dalje naročnik zatrjuje, da je pogoj v zvezi z vodjem del za tehnologijo sorazmeren s predmetom javnega naročanja in ne omejuje konkurence med ponudniki. Tega pa zgolj dejstvo, da pogoja ne izpolnjuje vlagatelj, ne more spremeniti. Po mnenju naročnika so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, da naj primerljivi posli v zadnjih 10 letih ne bi zahtevali (odgovornega) vodje del za tehnologijo. Zgolj primeroma naročnik navaja dve javni naročili (objavljeni pod št. JN3444/2013 in JN5031/2013), kjer sta naročnika zahtevala, da so morali ponudniki razpolagati z vodjem del za tehnologijo. Vlagateljeve navedbe v tem delu so po zatrjevanju naročnika zato neutemeljene, kot so neutemeljene tudi njegove navedbe glede domnevno prekratkega roka za pripravo dopustne ponudbe. Naročnik v zvezi s tem navaja, da je hkrati z objavo popravka št. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podaljšal rok za prejem ponudb, in sicer z dne 21. 10. 2019 na dne 24. 10. 2019. Ker je bil omenjeni popravek na portalu javnih naročil objavljen dne 17. 10. 2019, je naročnik od objave popravka ponudnikom na ta način dal na voljo 7 dni za oddajo ponudbe, zaradi česar mu v tem delu ni mogoče očitati nikakršnih nepravilnosti. Na podlagi navedenega po prepričanju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 11. 2019 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi uvodoma navaja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni obravnaval temeljne kršitve, ki mu jo očita (tj. nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede (tehničnih) zahtev naročnika, s tem pa opredelitve predmeta javnega naročila, ter nejasnost glede upravičenj in obveznosti izvajalca ter naročnika). V nadaljevanju vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 27. 12. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
V obravnavanem primeru vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, katerega predmet je projektiranje PZI in PID ter izvajanje gradbenih del pri projektu »Oskrba s pitno vodo na območju Zg. Save 1. sklop«. V zvezi s kršitvami, ki jih očita naročniku, se vlagatelj najprej sklicuje na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov ter nanj podan odgovor naročnika, ki sta bila dne 20. 9. 2019 ob 9.51 uri objavljena na portalu javnih naročil:
»VPRAŠANJE
V Dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je v prilogi št. 14 zapisano, »da se bo Javno naročilo Projektiranje PZI in PID ter izvedbe gradnje projekta »Oskrba s pitno vodo na območju Zg. Save 1. sklop« izvajalo v skladu z določili Pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (RDEČA knjiga)«. To pomeni, da je potrebno upoštevati določila in zahteve iz projektne dokumentacije, ki jo je načrtoval naročnik. V točki »6.1. Tehnične zahteve predmeta javnega naročila« pa je zapisano, da projektna dokumentacija, ki je bila izdelana pred izdelavo Projektne naloge za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo je v mesecu juliju 2019 izdelal Protim Ržišnik Perc, ni del dokumentacije o izvedbi javnega naročila, ponudniki pa jo lahko upoštevajo/uporabijo na lasten poslovni riziko. To torej pomeni, da mora izvajalec izdelati projektno dokumentacijo za izvedbo del in izvajati dela na osnovi te dokumentacije. Torej gre za izvedbo javnega naročila v skladu z določili Pogojev pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec (RUMENA knjiga).
Prosimo naročnika za podrobnejšo obrazložitev ali gre za izvedbo projekta v skladu z določili RDEČE ali v skladu z določili RUMENE knjige FIDIC.
ODGOVOR
Predmetno javno naročilo se bo izvajalo po določbah FIDIC rdeče knjige.«
Vlagatelj v povezavi s citiranima vprašanjem ter odgovorom, kot tudi sam pojasnjuje v vlogi z dne 27. 11. 2019, s katero se je opredelil do navedb iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, naročniku očita nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zatrjuje namreč, da so si posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu določitve predmeta med seboj v nasprotju, dodatno zmedo oziroma nejasnost pa je naročnik povzročil s tem, ko je spreminjal splošne pogoje sicer za izvedbo konkretnega javnega naročila napačno izbrane FIDIC rdeče knjige. Po zatrjevanju vlagatelja je tako naročnik splošne pogoje FIDIC rdeče knjige (Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, izdani s strani FIDIC), s posebnimi pogoji spreminjal na način, da je posamezne podčlene splošnih pogojev FIDIC rdeče knjige črtal in jih nadomestil s posameznimi podčleni splošnih pogojev FIDIC rumene knjige (Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elekrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, izdani s strani FIDIC). S tem je naročnik po zatrjevanju vlagatelja povzročil nasprotja tudi med določenimi pogodbenimi pogoji samimi, ki zaradi vnešenih sprememb med seboj niso usklajeni, posledično pa ni jasno, kakšna so pogodbena upravičenja ter obveznosti izvajalca na eni strani in naročnika na drugi. Ker obenem ni jasno, ali je treba že izdelano projektno dokumentacijo šteti kot zahteve naročnika ali ne, je nezadostno oziroma nejasno opredeljen predmet javnega naročila. To po zatrjevanju vlagatelja – kot ta izpostavlja v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 27. 11. 2019 – pomeni, da je v konkretnem primeru naročnik kršil 68. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki ureja oblikovanje tehničnih specifikacij, in 7. člen ZJN-3, ki opredeljuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Vlagatelj s sklicevanjem na posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim zatrjuje, da slednja že izdelano projektno dokumentacijo na eni strani opredeljuje kot zahteve naročnika, medtem ko iz nekaterih njenih drugih določb izhaja, da že izdelana projektna dokumentacija ni sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in kot taka ne predstavlja zahtev naročnika, posledično pa ni jasno, kaj je v konkretnem primeru predmet javnega naročila. Drugače povedano vlagatelj zatrjuje, da zaradi nasprotujočih si določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno, ali je treba (že izdelano) projektno dokumentacijo šteti kot tehnične zahteve, s katerimi je opredeljen predmet javnega naročila (torej kot tehnične specifikacije), ali ne.
V zvezi s predstavljenimi navedbami gre ugotoviti, da je bilo v okviru citirane zahteve za pojasnilo o tem, po kateri FIDIC knjigi se bo izvajalo konkretno javno naročilo, ki je bila na portalu javnih naročil objavljena dne 20. 9. 2019 ob 9.51 uri, opozorjeno tudi na nasprotje med tem, da je treba na eni strani v primeru uporabe FIDIC rdeče knjige, kot je predvidena v konkretnem primeru, upoštevati zahteve iz že izdelane projektne dokumentacije, medtem ko je naročnik na drugi strani določil, da projektna dokumentacija, ki je bila izdelana pred izdelavo Projektne naloge za izdelavo projektne dokumentacije iz julija 2019 (v nadaljevanju: projektna naloga), ni del dokumentacije o izvedbi javnega naročila. Ker je torej iz omenjene zahteve za pojasnilo razvidno, da je bil naročnik, četudi sam meni drugače, na zatrjevano nasprotje, s tem pa na nejasnost glede že izdelane projektne dokumentacije kot zahtev naročnika oziroma tehničnih specifikacij, vendarle opozorjen preko portala javnih naročil, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala v mejah opozorila podane revizijske navedbe.
Kot izhaja že iz obvestila o javnem naročilu (gl. točko »II.1.4 Kratek opis«), nenazadnje pa tudi iz naziva konkretnega javnega naročila, je predmet slednjega, poleg izvedbe gradbenih del, tudi izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) ter projektne dokumentacije izvedenih del (PID).
V zvezi z določitvijo tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je naročnik, kot navaja že sam, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »6. Tehnične zahteve« (v delu, ki se nanaša na projektno dokumentacijo in je torej v tej zvezi edini sporen) določil:
»6.1. Tehnične zahteve predmeta javnega naročila
Tehnične zahteve so razvidne iz naslednje dokumentacije, s katero razpolaga naročnik in ki je objavljena na spletni strani naročnika http://www.cerklje.si – osnovna stran, pod rubriko https://www.cerklje.si/objave/58
1. Gradbeno dovoljenje, ki ga je pod številko 35105-127/2010 TM/HČ dne 20. 09. 2011 izdalo Ministrstvo za okolje in prostor;
2. Odločba, št. 35105-127/2010 TM/HČ z dne 14. 10. 2013, ki jo je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor;
3. Odločba, št. 35105-127/2010 /31 1093-04 TŠ, HČ z dne 25.09.2018, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor;
4. Projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo je v mesecu juliju 2019 izdelal Protim Ržišnik Perc, d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur;
5. Pregledna situacija M 1:20.000
Naročnik sicer razpolaga tudi z drugimi dokumenti, ki so bili izdelani pred izdelavo projektne naloge za izdelavo projektne dokumentacije iz meseca julija 2019 (PGD in PZI) in so na vpogledu pri naročniku, po predhodni najavi. Vendar naročnik vse ponudnike opozarja, da ti dokumenti več ne odražajo pravega dejanskega stanja, saj se je v vmesnem obdobju spremenil obseg izvedbe del ter se je zgodila optimizacija (obracionalizacija izvedenih del) in so lahko starejši dokumenti ponudnikom kvečjemu v pomoč pri projektiranju nove projektne dokumentacije, saj se Projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije iz julija 2019 razlikuje od prej izdelane projektne dokumentacije. Ti dokumenti zato niso del dokumentacije o izvedbi javnega naročila, ponudniki pa jih lahko upoštevajo/uporabijo na lasten poslovni riziko. /…/.«
Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz citirane določbe jasno in nedvoumno izhaja, katera je tista dokumentacija, ki jo je treba šteti kot tehnične specifikacije za opredelitev predmeta javnega naročila (v delu projektiranja), in katera to ni. Tako se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je treba kot tehnične specifikacije oziroma kot dokumentacijo, iz katere te izhajajo, šteti zgolj dokumente, navedene v točkah od 1. do 5. zgoraj citirane določbe, med katerimi pa že izdelane projektne dokumentacije ni navedene. Še več – v drugem odstavku citirane določbe naročnik izrecno pojasni, da sicer razpolaga tudi z dokumentacijo, ki je bila izdelana pred izdelavo projektne naloge, med drugim tako razpolaga tudi s PGD ter PZI (tj. z že izdelano projektno dokumentacijo), vendar pa slednja več ne odraža dejanskega stanja in ni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa tudi ne del tehničnih specifikacij. Ker pa je pri izdelavi projektne dokumentacije v skladu z določbo projektne naloge pod točko »3.1 Splošno« treba izhajati iz že izdelane projektne dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja, projektna naloga predstavi oziroma konkretno navede podatke iz projektne dokumentacije, ki jih je treba poznati ter upoštevati pri izdelavi PZI dokumentacije (gl. npr. določbe projektne naloge pod točko »I. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje« poglavja »4. Vrste projektne dokumentacije«).
Da že izdelana projektna dokumentacija ne predstavlja tehničnih specifikacij oziroma tehničnih zahtev predmeta javnega naročila, izhaja tudi iz poglavja »6. Minimalni tehnični pogoji za projektiranje« projektne naloge, ki ga sicer v podkrepitev svojih navedb o nasprotujočih si in posledično nejasnih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpostavlja vlagatelj. Vendar pa omenjena določba že izdelane projektne dokumentacije ne opredeljuje kot tehnične zahteve predmeta javnega naročila, pač pa iz nje izhaja ravno nasprotno – da je namreč treba že izdelano projektno dokumentacijo prilagoditi in uskladiti z zadnjimi dostopnimi podatki o obstoječem stanju vodovodnega sistema, katastra, stanja terena (geodetske izmere), številu prebivalcev, porabi in pretokih vode, tlakih na sistemu ter ostalimi že navedenimi potrebnimi podatki za ustrezno dimenzioniranje optimiziranega vodovodnega sistema. Enako velja tudi za določbo projektne naloge iz točke »1.2 Predmet javnega naročila«, ki jo izpostavlja vlagatelj in iz katere izhaja, da je potrebno obstoječo projektno dokumentacijo optimizirati. To pa pomeni, da bodoča projektna dokumentacija, ki je predmet javnega naročila, ne bo skladna s tehničnimi specifikacijami, če bo enaka že izdelani projektni dokumentaciji, pač pa ravno nasprotno – projektna dokumentacija bo tako skladna z zahtevami naročnika le, če se bo razlikovala od že izdelane (v tem, da bo usklajena z določenimi podatki, optimizirana ipd.).
Iz navedenega torej izhaja, da določbe projektne naloge, ki jih izpostavlja vlagatelj, na eni strani niso v nasprotju z določbo iz točke 6.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (iz katere je razbrati, da že izdelana projektna dokumentacija ne predstavlja tehničnih specifikacij oziroma tehničnih zahtev predmeta javnega naročila), na drugi strani pa določbe projektne naloge tudi niso v nasprotju same s sabo.
Takšnega zaključka ne more spremeniti niti podčlen 1.1.1.5 »Posebnih pogojev pogodbe« (priloga št. 15), ki se glasi:
»'Zahteve naročnika' pomenijo vse tehnične podatke, ki jih je naročnik dal na voljo izvajalcu pred rokom za oddajo ponudb in sicer v obliki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, projektne dokumentacije in vseh njenih delov, zahtev naročnika, tehničnih specifikacij javnega naročila ter objavljenih dokumentov, ki so bili objavljeni pred rokom za oddajo ponudb. Te zahteve naročnika med drugim vključujejo tudi že izdelano PGD projektno dokumentacijo ter izdano gradbeno dovoljenje.«
Citirani podčlen namreč pojma »zahteve naročnika« ne uporablja kot sopomenke za tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot to zmotno meni vlagatelj. Kakor je namreč razbrati iz njegove vsebine, podčlen 1.1.1.5 »zahteve naročnika« pojmuje širše od tehničnih specifikacij, saj pomeni vse tehnične podatke, ki jih je naročnik dal na voljo izvajalcu pred rokom za oddajo ponudb, med njimi tudi tehnične specifikacije in že izdelano projektno dokumentacijo, vključno s PGD projektno dokumentacijo ter izdanim gradbenim dovoljenjem, ki pa, kot že pojasnjeno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka točke 6.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne predstavlja tehničnih specifikacij oziroma tehničnih zahtev, s katerimi je v konkretnem primeru opredeljen predmet javnega naročila. Na podlagi navedenega gre torej ugotoviti, da tudi iz podčlena 1.1.1.5 (enako kot iz predhodno obravnavanih določb projektne naloge in točke 6.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne izhaja, da že izdelana projektna dokumentacija predstavlja tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot to zatrjuje vlagatelj.
Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbi vlagatelja o tem, da zaradi nasprotujočih si določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno, ali je treba že izdelano projektno dokumentacijo šteti kot tehnične specifikacije, s katerimi je opredeljen predmet javnega naročila, posledično pa da ni jasno, kaj predstavlja predmet javnega naročila.
Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb o tem, da naročnik v projektni nalogi ni opredelil osnovnih izhodišč, od katerih ponudniki ne smejo odstopati, kot tudi ne navedb o tem, da ni pojasnil, kaj predstavljajo usmeritve ter kaj zahteve naročnika in ali je »predlog rešitve« za ponudnike zavezujoč ali ne, zaradi vsega navedenega pa da ni mogoče vedeti, kaj v konkretnem primeru predstavlja predmet javnega naročila. Poleg tega Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala vlagateljevih navedb o tem, da posamezni pogodbeni pogoji (ki jih je vlagatelj obširno pojasnjeval) zaradi spreminjanja posameznih podčlenov iz splošnih pogojev FIDIC rdeče knjige med seboj niso usklajeni oziroma si nasprotujejo, posledično pa da ni jasno, kakšna so pogodbena upravičenja ter obveznosti izvajalca na eni strani in naročnika na drugi. Iz zahteve za pojasnilo, objavljene dne 20. 9. 2019 ob 9.51 uri, na katero se je v tej zvezi skliceval vlagatelj, je namreč razvidno, da ta opozoril na kršitve, ki jih je vlagatelj zatrjeval v zahtevku za revizijo, ne vsebuje. Četudi Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve pravnega varstva široko razlaga določbo petega odstavka 5. člena ZPVPJN in tako dopušča možnost, da je predpostavka za presojo očitanih kršitev izpolnjena že v primeru, če vprašanje na portalu javnih naročil sicer ne vsebuje izrecnega opozorila na kršitev, se pa vsaj vsebinsko nanaša na očitke iz zahtevka za revizijo (prim. zadevi, št. 018-004/2014 in 018-034/2017), je treba v tem delu vendarle ugotoviti, da navedena zahteva za pojasnilo ni vsebovala opozoril na kršitve in se tudi ni v ničemer vsebinsko nanašala na izpostavljene očitke, ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo.
Po drugi strani pa se je omenjena zahteva za pojasnilo po vsebini nanašala na vprašanje pravilnosti izbire FIDIC rdeče knjige kot najprimernejše za izvedbo konkretnega javnega naročila. Čeprav je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je bila v konkretnem primeru izbrana napačna, tj. FIDIC rdeča knjiga, medtem ko bi morala biti izbrana FIDIC rumena knjiga, pa gre ugotoviti, da slednjega ni zatrjeval kot kršitve naročnika, ki bi (sama po sebi) narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, temveč je slednje zatrjeval zgolj kot okoliščino, ki je takšno kršitev (tj. nejasno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila glede tehničnih specifikacij oziroma predmeta javnega naročila, posledično pa tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov) šele povzročila. Tudi v primeru, ko bi bilo treba vlagateljeve navedbe glede izbire domnevno napačne FIDIC knjige šteti kot uveljavljanje kršitve naročnika, ki naj ima za posledico ugoditev zahtevku za revizijo, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da slednjim ne bi bilo mogoče slediti. Ob upoštevanju ugotovitve, da je bil predmet javnega naročila (tudi v delu projektiranja) jasen, namreč ni bilo zadržkov, da vlagatelj teh navedb ne bi mogel konkretizirati že v zahtevku za revizijo. Kljub temu je vlagatelj v zahtevku za revizijo navajal le, kdaj je (na splošno) potrebno uporabiti FIDIC rdečo in kdaj FIDIC rumeno knjigo, ni pa konkretizirano pojasnil, zakaj bi bilo treba v konkretnem primeru namesto FIDIC rdeče po njegovem mnenju uporabiti FIDIC rumeno knjigo. Vlagatelj se je namreč na eni strani strinjal z naročnikom, da tudi FIDIC rdeča knjiga dopušča možnost, da izvajalec (poleg gradbenih del) izvede še manjši del projektiranja, na drugi strani pa v zahtevku za revizijo ni podal navedb, iz katerih bi izhajalo, da pa izvajalec v konkretnem primeru ne bo izvajal zgolj manjšega, pač pa občutni del projektiranja, posledično pa v tej zvezi tudi ni predlagal nobenih dokazov. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik v povezavi z navedbami o domnevno napačni izbiri FIDIC rdeče knjige, tudi v kolikor bi jih bilo treba šteti kot zatrjevanje kršitve naročnika, zaradi neizpolnitve trditveno-dokaznega bremena (prim. 7. in 212. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) ne bi mogel uspeti (navedbe, ki jih je vlagatelj v tej zvezi prvič podal šele v vlogi z dne 27. 11. 2019, ne da bi pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, so v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN namreč prepozne).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z navedbami o nejasni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni uspel, Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju obravnavala njegove navedbe o domnevno nezakonitem pogoju za sodelovanje v zvezi z zahtevanim vodjem del za tehnologijo.
Naročnik ima v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.
V obravnavanem primeru je naročnik pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v točki »9.2.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je pod naslovom »Kadrovska referenca: Funkcija vodja del za tehnologijo« med drugim določil tudi:
»Ponudnik mora razpolagati s strokovnim kadrom, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del za tehnologijo po GZ in izpolnjuje naslednje pogoje:
- opravljen mora imeti strokovni izpit za vodjo del iz področja tehnologije (kemijska tehnologija) in biti vpisan v Imenik aktivnih vodij del pri IZS,
- mora izpolnjevati pogoj, da lahko opravlja vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta (oznaka VZ) ali vodenje pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta (oznaka VM) ali vodenje posameznih del na zahtevnih objektih (oznaka VNP),
in ima vsaj naslednje reference:
- najmanj 1 referenco, da je v zadnjih 10 letih pred datumom objave predmetnega javnega naročila opravljal funkcijo odgovornega vodjo posameznih del za tehnologijo naprave za pripravo pitne vode s postopkom ultrafiltracije minimalnega pretoka vode 50 l/s ali več./…/.«
V povezavi s pogojem v zvezi z vodjo del za tehnologijo sta bila dne 11. 10. 2019 ob 14.46 uri na portalu javnih naročil objavljena naslednja vprašanje ter odgovor:
»VPRAŠANJE
Naročnik je objavil popravek št. 2 razpisne dokumentacije z dne, 01.10.2019, v katerem ja dodal dodatne kadrovske reference za: »Funkcijo odgovornega projektanta« in »Funkcijo odgovornega vodjo posameznih del za tehnologijo«. Ponudniki razumemo, da si želi Naročnik z zaostrovanjem kadrovskih referenc, na razpis pridobiti samo ponudbe Izvajalcev, ki bodo sposobni Naročniku zagotoviti dolgoročno, varno, kakovostno in zanesljivo vodooskrbo. Kot pretirano zaostrovanje in diskriminatorno pa ocenjujemo zahtevo po dodatni kadrovski referenci za »Funkcijo odgovornega vodjo posameznih del za tehnologijo« na str. 35, poleg že dodane kadrovske reference za »Funkcijo odgovornega projektanta« na str. 34.
Naročniku predlagamo, da obdrži dodatno kadrovsko referenco za »Funkcijo odgovornega projektanta« na str. 34 in opusti zahtevo za »Funkcijo odgovornega vodjo posameznih del za tehnologijo« na str. 35 ter da zahtevo po referenci za odgovornega vodjo del za pripravo pitne vode s postopkom ultrafiltracije minimalnega pretoka vode 50 l/s ali več, doda k zahtevanim kadrovskim referencam za »Funkcijo odgovornega vodje del« na str. 31 in 32. Na ta način si bo Naročnik zagotovil Ponudnike z usposobljenim projektantom in usposobljenim vodjem del za gradnjo naprave za pripravo pitne vode. Domnevamo namreč, da je to glavni namen Naročnika, ne pa omejevanje števila ponudnikov.
ODGOVOR
Naročnik razpisne dokumentacije ne spreminja.«
Vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini smiselno zatrjuje, da je pogoj v zvezi z zahtevanim vodjo del za tehnologijo, vključno z referenčno zahtevo, nesorazmeren in v nasprotju z načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ter enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Vlagatelj navedbe o nezakonitosti izpodbijanega pogoja (med drugim) utemeljuje z zatrjevanjem o tem, da se pri večini primerljivih projektov v Sloveniji vodja del za tehnologijo ni zahteval, pri čemer kot primer navaja projekte izgradnje vodarne Hubelj 150 l/s, vodarne Cerknica 40 l/s, vodarne Zgornja Bistrica 60 l/s, vodarne Bašelj-Kranj 130 l/s, vodarne Virje 40 l/s, vodarne Korotan 20 l/s ter vodarne Malni 150 l/s. Ker pa so navedbe o tem, ali je bil vodja del za tehnologijo v primeru navedenih projektov oziroma razpisov zahtevan ali ne, povsem irelevantne za presojo vprašanja, ali je pogoj v zvezi z zahtevanim vodjo del za tehnologijo, kot ga je naročnik določil v okviru konkretnega, od navedenih ločenega oziroma samostojnega projekta, zakonit ali ne, jih Državna revizijska komisija po vsebini ni obravnavala, posledično pa ni izvedla predlaganega dokaza vlagatelja z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila za projekte izgradnje navedenih vodarn.
Četudi so navedbe, da vodja del za tehnologijo pri primerljivih projektih ni bil zahtevan, za odločitev v konkretni zadevi irelevantne in kot take neupoštevne, pa gre dodati, da tudi sicer že vlagatelj sam priznava, da je v določenih postopkih javnega naročanja sporni kader vendarle bil zahtevan. Vlagatelj namreč navaja, da je bil vodja del za tehnologijo pri gradnji vodarn imenovan povsod tam, kjer je nadzor izvajalo določeno podjetje, s čimer si je slednje po njegovem zatrjevanju vzpostavljalo omejitve za konkurenco pri razpisih za nadzor. Ker pa vlagatelj izpostavljenih navedb ni konkretiziral in ni navedel niti, katero naj bi bilo podjetje, ki ga omenja, poleg tega pa ni jasno, kako bi bile te navedbe, četudi bi bile konkretizirane in dokazane, sploh lahko pomembne za sprejem odločitve v dani zadevi, se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala, posledično pa ni izvedla v zvezi z njimi predlaganega dokaza z vpogledom v izjavo o zanesljivosti objekta za objekt čistilne naprave za pitno vodo Grmov vrh.
Glede na navedbe vlagatelja torej ni mogoče slediti njegovim trditvam o tem, da je pogoj v zvezi z zahtevanim vodjo del za tehnologijo nesorazmeren in v nasprotju z načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki ter enakopravne obravnave ponudnikov. Takšnega zaključka ne more spremeniti (zgolj) dejstvo, da spornega pogoja vlagatelj ne izpolnjuje. Kot namreč utemeljeno izpostavlja že naročnik, je narava pogoja izključujoča že sama po sebi, kar pomeni, da vsak pogoj ponudnike razdeli na tiste, ki ga izpolnjujejo in izkažejo ustrezno stopnjo usposobljenosti, ter na tiste, ki tega ne morejo storiti (prim. sklep Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-118/2016).
Ker vlagatelj drugih pravno relevantnih dejstev ni navedel, Državna revizijska komisija ni mogla slediti njegovim navedbam o tem, da je sporni pogoj v zvezi z vodjo del za tehnologijo, vključno z referenčno zahtevo, nezakonit.
Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na domnevno prekratek rok za oddajo ponudb. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je naročnik dne 17. 10. 2019 objavil popravek št. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim je uvedel številne nove in strožje zahteve, ki se nanašajo na kadrovske pogoje (za vodjo gradnje, vodjo projekta ter vodjo del za tehnologijo). Kadri, ki so predhodno izpolnjevali zahteve naročnika, jih po objavi omenjenega popravka ne izpolnjujejo več, zato bi jih vlagatelj moral, kot navaja, nadomestiti z drugimi. Ker gre po zatrjevanju vlagatelja v konkretnem primeru za bistvene spremembe razpisnih zahtev, je slednjemu onemogočena pravočasna priprava in oddaja ponudbe, saj je za zagotovitev novega nabora kadrov, vključno s pripravo celotne dokumentacije za ta namen, potreben daljši rok od 4 delovnih dni, kot je na voljo po objavljenem popravku.
Izpostavljene revizijske navedbe je treba presojati ob upoštevanju prvega odstavka 74. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena tega zakona. V obravnavani zadevi naročnik izvaja odprti postopek, v katerem je minimalni rok za prejem ponudb najmanj 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu (drugi odstavek 40. člena ZJN-3), oziroma najmanj 30 dni od navedenega datuma, če je v posameznem primeru predvidena oddaja ponudb z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena ZJN-3. Da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, naročnik rok za pripravo ponudb podaljša, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najkasneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3) ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke b) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3). V tem primeru mora biti podaljšanje roka sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb (prim. četrti odstavek 74. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija po vpogledu na portal javnih naročil ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o naročilu, ki je bilo v objavo na portal javnih naročil poslano dne 8. 7. 2019, določil, da se rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj izteče dne 20. 9. 2019 ob 12. uri, rok za prejem ponudb pa dne 30. 9. 2019 ob 12. uri. Naročnik je na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije v nadaljevanju objavil šest popravkov, pri čemer je s predzadnjim popravkom (to je s t. im. popravkom št. 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki je bil v objavo na portal javnih naročil poslan dne 1. 10. 2019, objavljen pa dne 3. 10. 2019, št. objave JN004869/2019-K05, in v Uradnem listu Evropske unije dne 4. 10. 2019, št. objave 2019/S 192-465543, rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj podaljšal do dne 9. 10. 2019 do 12. ure, rok za prejem ponudb pa do dne 21. 10. 2019 do 12. ure. Končno je naročnik z zadnjim popravkom (to je s t. im. popravkom št. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katerega se sklicuje tudi vlagatelj), ki je bil v objavo na portal javnih naročil poslan dne 14. 10. 2019, objavljen pa dne 17. 10. 2019, št. objave JN004869/2019-K06, in v Uradnem listu Evropske unije dne 18. 10. 2019, št. objave 2019/S 202-490387, rok za prejem ponudb podaljšal do dne 24. 10. 2019 do 10. ure.
Iz navedenega izhaja, da je naročnik obvestilo o naročilu v objavo na portal javnih naročil poslal dne 8. 7. 2019, rok za prejem ponudb pa se je iztekel dne 24. 10. 2019 ob 10. uri. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da je naročnik določil rok za prejem ponudb, daljši tako od 30 dni kot tudi od 35 dni, zato mu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ZJN-3 v povezavi s 40. členom ZJN-3. Ker je naročnik, kot navaja vlagatelj in je razvidno tudi s portala javnih naročil, (zadnje) dodatne informacije objavil dne 17. 10. 2019, to je več kot šest dni pred potekom roka za prejem ponudb, mu ni mogoče očitati niti, da je ravnal v nasprotju s točko a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3.
Vlagatelj po vsebini smiselno zatrjuje še, da je naročnik prekršil točko b) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 v povezavi s četrtim odstavkom 74. člena ZJN-3, saj naj bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, podaljšanje roka pa naj ne bi bilo sorazmerno s pomembnostjo sprememb. Vlagatelj v zvezi s tem sicer navaja, da kadri, ki so bili pred spremembo šteti kot ustrezni za funkcije vodje gradnje, vodje projekta ter vodje del za tehnologijo, po spremembi to niso več, vendar s predstavljenimi navedbami ravni pavšalnega zatrjevanja ne preseže. Da bi bilo mogoče presoditi, ali je bila v konkretnem primeru dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena, kot to zatrjuje vlagatelj, in v primeru utemeljenosti te navedbe še, ali je bilo podaljšanje roka sorazmerno s spremembami, bi moral vlagatelj konkretizirano pojasniti, katere konkretno so tiste zahteve v zvezi z omenjenimi kadri, ki naj bi bile nove in strožje. Drugače povedano to pomeni, da bi moral vlagatelj, ki zatrjuje, da prvotni kadri zaradi bistveno spremenjenih, strožjih zahtev niso več ustrezni, hkrati konkretizirano pojasniti tudi, katere so sploh tiste zahteve, ki naj bi bile spremenjene, ter kakšna je bila vsebina teh zahtev pred in kakšna po spremembi. Ker pa vlagatelj ni zadostil svojemu trditvenemu, posledično pa tudi ne dokaznemu bremenu glede zatrjevanih bistvenih sprememb zahtev naročnika v zvezi z zahtevanimi kadri, tudi ni mogoče ugotoviti, ali je bilo podaljšanje roka za prejem ponudb s temi spremembami sorazmerno ali ne. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb v zvezi s tem, koliko časa naj bi bilo po njegovem mnenju potrebnega za pridobivanje novega kadra in dokumentacije, kot tudi ne do navedb v zvezi s tem, za koliko časa bi moral naročnik po zatrjevanju vlagatelja podaljšati rok za prejem ponudb.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izpolnil svojega trditveno-dokaznega bremena glede zatrjevanih kršitev, povezanih z rokom za prejem ponudb, zato je bilo treba vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti kot neutemeljene.
Ker torej vlagatelj z navedbami o tem, da je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil v nasprotju z ZJN-3, ni uspel, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 20. 1. 2020
Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- RIKO, d.o.o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana,
- Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve.