EN

018-210/2019 Občina Črna na Koroškem

Številka: 018-210/2019-7
Datum sprejema: 20. 1. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Meže v Občini Črna na Koroškem (čistilna naprava Črna, kanalizacija Črna) po pogodbenih določilih FIDIC«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Esotech, d. d., Preloška cesta 1, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem, dne 20. 1. 2020

odločila:


1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 19. 11. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 19. 6. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN004270/2019-B01, dne 20. 6. 2019 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2019/S 117-285871. Dne 8. 11. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 430-0008/2019 z dne 8. 11. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil skupnim ponudnikom Slemenšek, d. o. o., Dobja vas 190A, Ravne na Koroškem, GIIP, d. o. o., Dobja vas 200, Ravne na Koroškem, in ESOT-INVEST, d. o. o., Kersnikova ulica 21, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka, ker je ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 19. 11. 2019, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik pri njegovi ponudbi odkril tri pomanjkljivosti, zaradi katerih naj bi bila ponudba nedopustna, in sicer dve pri izpolnjevanju referenčnega pogoja, eno pa pri izpolnjevanju zahteve glede delovnega časa. Naročnik referenčnemu poslu »ČN Jesenice« očita, da ne pripada vlagatelju, saj ga je ta izvedel skupaj s partnerjem in dvema podizvajalcema, poleg tega pa naj posel ne bi bil istovrsten. V zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede delovnega časa pa naj bi bilo sporno, da je vlagatelj predložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je normalni delovni čas od 7. do 15. ure. Vlagatelj se v nadaljevanju zahtevka opredeljuje do posameznih očitkov v zvezi z njegovo ponudbo:

- Ni sporno, da je vlagatelj pri referenčnem poslu sodeloval kot vodilni partner v skupnem nastopu in je določen del posla tudi sam neposredno izvedel. Po mnenju vlagatelja je treba izkušnje iz posla, ki so ga v izvajanje prevzeli konzorcijski partnerji, priznati tistim partnerjem, ki so dejansko in konkretno sodelovali pri izvedbi tega posla. Priznanje izkušenj ni vezano le na neposredno izvedbo posla, temveč je treba referenco skupine ponudnikov v celoti priznati vsem tistim ponudnikom, ki so bistveno prispevali k izvedbi posla, ne le z neposrednim delom, ampak s sodelovanjem. Za presojo, ali referenčni posel »ČN Jesenice« pripada vlagatelju, je bistveno, ali je vlagatelj pri tem poslu dejansko in konkretno sodeloval in s svojim sodelovanjem bistveno prispeval k izvedbi posla, ali pa je bil njegov prispevek zanemarljiv. Če bi obveljalo stališče naročnika, da je referenco skupine izvajalcev mogoče priznati ponudniku le glede tistih del, ki jih je subjekt sam neposredno izvedel, bi to privedlo do enakega rezultata, kot če bi naročnik zahteval popolno skladnost med referenčnim poslom in predmetom naročila. Zato je po mnenju vlagatelja pravilno stališče, da referenčni posel v celoti pripade vsem tistim partnerjem v skupnem nastopu, ki so dejansko in konkretno sodelovali pri izvedbi v nezanemarljivem deležu in so bistveno prispevali k poslu, istočasno pa referenco pridobijo tudi podizvajalci. Vlagatelj je pri referenčnem poslu »ČN Jesenice« dejansko in konkretno sodeloval ter izvedel nezanemarljiv delež posla in je bistveno prispeval k uspešni izvedbi posla, saj je sam izvedel 45, 52 % vrednosti del. Šlo je za bistven del posla, saj je pri čistilni napravi najpomembnejša zasnova in izvedba tehnologije takšne naprave, vlagatelj pa je izvedel prav izdelavo tehnološkega dela centralne čistilne naprave Jesenice. Poleg tega je vlagatelj pri referenčnem delu opravljal naloge vodenja, koordiniranja, upravljanja s terminskim planom, določanja zaporedja aktivnosti in razporejanja prevzetega dela, predlagal je ustrezne prilagoditve, prevzel pa je tudi polno odgovornost za izvedbo del. Brez vlagateljevega deleža bi bil referenčni posel nepopoln in neuporaben, saj bi naročnik pridobil le posamezna gradbena dela, ki sta jih izvajala partner in podizvajalec in so pri izgradnji čistilne naprave drugotnega pomena. Vlagatelj zatrjuje, da tudi razpisna dokumentacije ne vsebuje zahteve, da bi partner ali podizvajalec moral referenco izvesti neposredno sam, temveč je bila njegova zahteva, da lahko subjekt prevzame le tista dela, za katera izkazuje reference. Ker je treba vlagatelju priznati referenco v celoti, za vsa dela, ki so bila izvedena, lahko vsa ta dela tudi prevzame v izvajanje.
- V zvezi z očitkom o istovrstnosti referenčnega posla vlagatelj navaja, da iz gradbenega dovoljenja jasno izhaja, da je šlo pri referenčnem poslu za novo gradnjo in kateri objekti so bili zgrajeni. Iz gradbenega dovoljenja izhaja tudi, kateri objekti so bili porušeni in kateri objekti so bili zgolj rekonstruirani. Čeprav je bil referenčni posel označen kot rekonstrukcija, je bistvena vsebina, po vsebini pa je šlo za izgradnjo novega objekta. Šlo je sicer tudi za rekonstrukcijo oz. dogradnjo obstoječega objekta, vendar pa je poleg tega šlo tudi za izgradnjo treh novih objektov, vsaka referenca, ki med drugim vsebuje tudi izgradnjo enega novega objekta, pa v celoti izpolnjuje referenčni pogoj. Res je naročnik v odgovoru na vprašanje na portalu javnih naročil izključil rekonstrukcijo obstoječega objekta, vendar pa je pri presoji ponudbe le formalistično sledil poimenovanju referenčnega posla, ne da bi presojal njegovo vsebino. Naročnik tudi ni zahteval, da mora biti referenčni posel istovrsten celotnemu predmetu naročila, temveč je istovrstnost omejil na izgradnjo vsaj ene čistilne naprave kapacitete vsaj 3000 PE po pravilih FIDIC (rdeča ali rumena knjiga). Referenčni posel vlagatelja ustreza vsem tem zahtevam, prav tako pa je izpolnjen pogoj novogradnje. Tudi sicer pa je pri vprašanju istovrstnosti treba upoštevati najpomembnejše sklope del in referenčni posel »ČN Jesenice« vsebuje vse najpomembnejše postavke, ki so specifične za to javno naročilo. Vlagatelj je pri izpolnjevanju referenčnih pogojev priglasil različna referenčna dela. Tako je usposobljenost za izgradnjo kanalizacijskega omrežja dokazal z referenco »Kanalizacija s ČN Mestinje«, usposobljenost za izgradnjo primerljivih jeklenih konstrukcij pa z referenco »Nova naprava za predčiščenje industrijskih odpadnih voda (IČN Henkel)«. Rekapitulacija popisa del predmetnega naročila obsega 11 postavk, pri čemer so specifične tiste, ki se nanašajo na tehnološki del čistilne naprave. Izmed vseh 11 postavk rekapitulacije je vlagatelj izvedel 10 postavk v primerljivih količinah, vključno z bistvenim tehnološkim delom čistilne naprave. Edina postavka, ki je vlagatelj ni izvedel, je zalogovnik, kar pa je nebistveno, saj predstavlja le 1,5 % ponudbe.
- Naročnik vlagatelju očita, da je v ponudbi navedel, da bo zagotavljal normalni delovni čas med 7. in 15. uro, kar naj ne bi bilo skladno z zahtevo naročnika, da je delovni čas od 7. do 17. ure. Vlagatelj navaja, da je naročnik pri določanju delovnega časa izhajal iz socialne klavzule pogodbenih pogojev FIDIC, s čimer je zamejil čas, znotraj katerega bodo delavci izvajali dela. S tem so zavarovane pravice delavcev na področju delovnega prava in socialne varnosti. Ponudnik zato ne sme predvideti daljšega normalnega delovnega časa, lahko pa predvidi krajšega, saj s tem pravice delavcev varuje v večji meri. Gre za minimalno zahtevo, pri čemer ponudniki lahko ponudijo nekaj, kar ima boljše lastnosti. Vlagateljeva ponudba tako ponuja nekaj, kar je boljše, poleg tega pa je v terminskem planu predvidel, da bo vsa dela zaključil pravočasno. Za izključitev vlagateljeve ponudbe, ki spoštuje rok izvedbe naročila in ne želi zadrževati delavcev preko polnega delovnega časa, zato ni podlage.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 11. 2019 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih argumentov in navaja, da so neutemeljeni, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 16. 12. 2019 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske očitke:

- Naročnik se ne strinja, da referenčni posel »ČN Jesenice« v celoti pripada vlagatelju. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik oz. katerikoli partner ali podizvajalec zahtevana referenčna dela, ki jih izkaže, pri predmetnem naročilu izvesti neposredno sam. To pomeni, da mora tista dela, za katera je ponudnik izkazal usposobljenost, izvesti neposredno sam brez sodelovanja drugih. Če se je ponudnik odločil, da v ponudbi nastopa samostojno, je moral izkazati, da je referenčna dela enkrat že izvedel samostojno, brez sodelovanja drugih subjektov, kar je tudi smisel referenčnih zahtev. Naročnik citira posamezne zahteve razpisne dokumentacije in navaja, da vlagatelj pri referenčnem poslu »ČN Jesenice« čistilne naprave ni izvedel sam, ampak v sodelovanju s partnerjem in podizvajalci, zato ni bilo mogoče zaključiti, da je vlagatelj usposobljen za izvedbo predmetnega naročila. Ker bi vlagatelj predmetno naročilo izvedel sam, iz reference pa ni razvidno, da bi dela tudi dejansko sam izvedel, ga je naročnik pozval k predložitvi ustrezne reference. To, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik referenčna dela, ki jih izkaže, neposredno izvesti sam, pomeni, da je moral ponudnik izkazati, da ima na voljo dovolj človeških in tehničnih virov ter izkušenj za izvedbo naročila. Ponudnik se ne more sklicevati na vire in izkušnje drugih subjektov in jih uporabiti kot svoje, ne da bi ti sodelovali v postopku javnega naročanja. Naročnik je za vsa dela navedel referenčne zahteve, s katerimi je preverjal pretekle izkušnje in ponudnikovo usposobljenost, kar pomeni, da je ponudnik za vsak del naročila moral izkazati usposobljenost s predložitvijo ustrezne reference. Pri tem pa ga je naročnik še dodatno zavezal, da mora tisti del predmeta naročila, za katerega je izkazal svojo usposobljenost, izvesti neposredno sam in ne s prenašanjem v izvajanje neusposobljenemu subjektu. Enako je naročnik zahteval tudi za podizvajalca in partnerja. Po mnenju naročnika gospodarski subjekt resnično pridobi izkušnje ne zgolj s tem, da je član skupine in neodvisno od svojega prispevka, ampak samo z neposrednim sodelovanjem pri izvedbi vsaj enega sklopa naročila. V konkretnem primeru vlagatelj del na čistilni napravi ni izvajal sam, temveč s partnerjem in podizvajalci, in izkušenj ni mogel pridobiti le s formalno udeležbo pri naročilu. Da vlagatelj nima dovolj kapacitet, pa izkazujejo tudi njegove navedbe, da ne more izvajati del v okviru zahtevanega delovnega časa, ne da bi kršil delovnopravno zakonodajo. Vlagatelj je pri referenčnem delu izvedel manj kot polovico del, pri čemer gre za inženiring, ki za izvedbo angažira druga podjetja. Naročnik navaja, da njegovo stališče ne pomeni, da bi zahteval popolno identičnost med referenčnim poslom in predmetom naročila, temveč morajo ponudniki izkazati usposobljenost za istovrstna dela v primerljivih količinah. Naročnik upravičeno zahteva, da morajo z referenco izkazati vsa tista dela, ki so povezana z izgradnjo čistilne naprave, in je pri pregledu ponudb vse ponudnike obravnaval enakopravno.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da pojem izgradnje pomeni izvedbo gradbenih in drugih del, v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta, in sicer gradnjo novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava ali rekonstrukcija objekta (izjema je le porušitev celega objekta in izgradnja novega) ali nadomestna gradnja). Na portalu javnih naročil je naročnik nadalje pojasnil, da bo priznal usposobljenost za izvedbo naročila le tistemu ponudniku, ki je že izvedel posel, ki ga prevzema po ponudbi, pri čemer rekonstrukcija čistilne naprave ne pride v poštev. Dodatno je naročnik na portalu javnih naročil pojasnil, da je prišlo do napake pri formulaciji referenčnih zahtev in da se ta v delu, ki se nanaša na definicijo izgradnje, glasi tako, da izgradnja pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnja novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava ali rekonstrukcija objekta ali nadomestna gradnja). Naročnik je tako pojasnil, da reference, ki se bo nanašala na rekonstrukcijo čistilne naprave, ne bo upošteval. Poleg tega je naročnik na dodatno vprašanje na portalu javnih naročil odgovoril še, da rekonstrukcije objekta načeloma ne bo priznal, razen v primeru, da je bil celoten objekt porušen in je bila izvedena gradnja novega objekta. Rekonstrukcija objekta je bila torej dovoljena le pod pogojem, da je šlo za porušitev celotnega objekta in izgradnjo novega. Naročnik je tako kot referenco zahteval izgradnjo novega objekta in izvedbo istovrstnega posla, istovrsten posel pa pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi, v primerljivih količinah. Vlagatelj napačno navaja, da je šlo pri referenčnem poslu »ČN Jesenice« za izgradnjo novega objekta oz. da so bili zgrajeni trije novi objekti. V okviru reference so se izvajala dela na gradbenem objektu čistilne naprave, kar pomeni, da so pralnica peska in smeti, aeracijski bazen itd. sestavni deli čistilne naprave kot celote. Čistilno napravo je mogoče označiti kot zahteven objekt, iz gradbenega dovoljenja pa izhaja, da se zahtevek investitorja nanaša na odstranitev, rekonstrukcijo in gradnjo novih objektov s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo čistilne naprave Jesenice. To pomeni, da vlagatelj ni zgradil treh novih čistilnih naprav, temveč je zgradil le posamezne dele objekta čistilne naprave kot celote, zato mu naročnik ne more priznati reference za izgradnjo celotnega objekta. Tudi referenčni naročnik je pojasnil, da objekt ni bil v celoti porušen in da se je v posameznih objektih dograjevala oprema, kar pomeni, da vlagatelj ni porušil celotne čistilne naprave, temveč samo njen del, zato gre za rekonstrukcijo. Naročnik pojasnjuje, da vlagatelju v okviru referenčnega posla ni bilo treba zgraditi vhodnega črpališča, lovilnika peska in primarnega usedalnika, prav tako ni izvajal del, ki se nanašajo na obdelavo blata, dehidracijo in gnilišče, plinohram in plinomotor – generator, saj je referenčni naročnik s temi elementi že razpolagal. Dejstva, da vlagatelj ni izvedel vseh del na čistilni napravi, tudi vlagatelj ne zanika. Naročnik nadaljuje, da je v razpisni dokumentaciji zahteval istovrstnost posla in da je bilo jasno, da rekonstrukcija ne izpolnjuje kriterija istovrstnosti. Predmetno naročilo je financirano iz evropskih sredstev, zato želi naročnik skleniti pogodbo z usposobljenim ponudnikom, ne pa s ponudnikom, ki je izgradil le del čistilne naprave, pa še to v sodelovanju z drugimi subjekti, ki jih v predmetnem postopku ni priglasil. Referenčni posel »ČN Jesenice« ne izpolnjuje kriterija istovrstnosti in ne vsebuje vseh najpomembnejših sklopov. Naročnik je na portalu javnih naročil pojasnil, da rekonstrukcije načeloma ne bo priznal kot istovrstnega posla, razen v primeru, da je bil celotni objekt porušen in je bila izvedena gradnja novega objekta. Če ponudnik v okviru večje čistilne naprave poruši le del objekta, lahko pri izgradnji novega uporabi primerljivo količino materiala, kot je predvideno za izgradnjo celotne manjše čistilne naprave, vendar pa v takem primeru ponudnik izkaže usposobljenost le v obsegu izvedenih del, to je zamenjave posameznega dela čistilne naprave, ne pa v obsegu celotne čistilne naprave. Zato je naročnik jasno zapisal, da bo kot rekonstrukcijo upošteval le porušenje celotnega objekta in izgradnjo novega, kar pomeni, da mora ponudnik izkazati, da je izvedel vsa potrebna dela za izgradnjo čistilne naprave, kakor izhajajo iz popisa del. Naročnik navaja, da je iz opisa referenčnih del in pojasnil razvidno, da ni bilo izvedenih več postavk iz poglavja hidromehanske opreme, vlagatelj pa je tudi priznal, da ni izvedel del, ki se nanašajo na zalogovnik. Vsa dela, ki se zahtevajo pri predmetnem naročilu, niso bila izvedena, ker je referenčni naročnik z objekti že razpolagal, zato vlagateljeve navedbe, da ni izvedel le ene postavke od enajstih, ne držijo.
- Vlagatelj je bil seznanjen z naročnikovo zahtevo, da je predviden normalni delovni čas od 7. do 17. ure, predložil pa je dokumentacijo, iz katere izhaja, da zagotavlja normalni delovni čas od 7. do 15. ure. Gre za tehnični del ponudbe, zato pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Naročnik ni kršil določila 6.5 podčlena FIDIC (Rdeča knjiga), ko je določil, da je normalni delovni čas od 7. do 17. ure, tudi sicer pa je vlagatelj s tem prekludiran. Naročnik želi pohiteti z izvedbo naročila, vlagateljevo priznanje, da ne more zagotoviti delavcev, ne da bi kršil delovnopravno zakonodajo, pa dodatno dokazuje, da vlagatelj ni tehnično usposobljen izvesti predmetnega naročila. Naročnik ne more slediti vlagateljevim zagotovilom, da bodo dela končana v roku, saj iz predloženih referenc izhaja, da vlagatelj gradbenih del še nikoli ni izvajal, pri čemer pa namerava vsa dela izvesti sam. Če bi naročnik sprejel vlagateljevo ponudbo, bi moral v fazi izvajanja najverjetneje razvezati pogodbo zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje, saj vlagatelj priznava, da dela ni sposoben organizirati tako, da ne bi kršil določil o delovnem času.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 19. 12. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 12. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 1. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval opredelitev do navedb vlagatelja, ki jih je ta podal v vlogi z dne 23. 12. 2019.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka. Naročnik je namreč, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 8. 11. 2019, po pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da naj vlagatelj ne bi izpolnil referenčnega pogoja iz točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zaradi česar mu naročnik ni priznal tehnične in strokovne usposobljenosti za izvedbo naročila, poleg tega pa naj tudi ne bi zagotovil normalnega delovnega časa v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje izkazovanja ustrezne tehnične in strokovne usposobljenosti vlagatelja, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob upoštevanju predmeta naročila, v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti določil v točki 11.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je v točki 11.4.1 določil referenčni pogoj za ponudnika:

»11.4.1 Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil izvedel istovrstni posel:

- izgradil1 po pravilih FIDIC (po Rdeči ali Rumeni knjigi) (v primeru gradnje novega objekta vključno s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta) vsaj:
• eno (1) čistilno napravo kapacitete vsaj 3.000 PE s spremljajočo infrastrukturo: dovozne ceste, komunalni priključki v skupni investicijski vrednosti 3.000.000 eur (brez DDV);
• en (1) jekleni gredni most minimalnega razpona 24 m ali gradbeni objekt v jekleni konstrukciji minimalne skupne teže jeklene konstrukcije 30.000 kg.

Gospodarski subjekti v ponudbi lahko skupno izpolnjujejo predmetni pogoj. Gospodarski subjekt lahko uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti le, če bodo slednji izvajali gradnje, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.

Naročnik bo kot ustrezno referenco ponudnika za predmetni pogoj upošteval tudi gradnjo objekta brez pridobljenega dovoljenja za začetek uporabe objekta, če je objekt dokončan in dovoljenje za začetek uporabe objekta ni bilo pridobljeno iz vzrokov, ki niso na strani ponudnika.

Opomba:
Gospodarski subjekti lahko izpolnjujejo pogoje z enim (1) do največ tremi (3) referenčnimi posli.«

V opombi št. 1 je naročnik pojasnil pojem izgradnje na naslednji način:

»Kar pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnje novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava) ali rekonstrukcije objekta ali nadomestne gradnje.«

Dne 25. 7. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil popravek, s katerim je spremenil referenčni pogoj za ponudnika iz točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na naslednji način:

»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil izvedel istovrstni posel:

- izgradil1 (v primeru gradnje novega objekta vključno s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta) vsaj: eno (1) čistilno napravo kapacitete vsaj 3.000 PE s spremljajočo infrastrukturo (ki obsega dovozne ceste v skupni površini najmanj 500 m2, eno javno kanalizacijsko črpališče za komunalno odpadno vodo, kanalizacijsko omrežje dimenzij DN 250 mm skupne dolžine vsaj 2,0 km) v skupni investicijski vrednosti 2.400.000 eur (brez DDV) po pravilih FIDIC (po Rdeči ali Rumeni knjigi); en (1) jekleni gredni most minimalnega razpona 24 m ali gradbeni objekt v jekleni konstrukciji minimalne skupne teže jeklene konstrukcije 30.000 kg.

Vse zgoraj naštete oz. zahtevane reference (za čistilno napravo, dovozne ceste, javno kanalizacijsko črpališče, kanalizacijsko omrežje, jekleni gredni most ali gradbeni objekt v jekleni konstrukciji) morajo doseči skupno investicijsko vrednost 2.400.000 brez DDV.«

Pod opombo št. 1 je naročnik podal tudi nekoliko spremenjeno definicijo pojma izgradnje:

»Kar pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnja novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava ali rekonstrukcija objekta ali nadomestna gradnja).«

Dne 12. 8. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil nov popravek, s katerim je ponovno spremenil referenčni pogoj za ponudnika iz točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:

»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil izvedel istovrstni posel:

- izgradil (1*)v primeru gradnje novega objekta vključno s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta) vsaj:
eno (1) čistilno naprave kapacitete vsaj 3.000 PE po pravilih FIDIC (po Rdeči ali Rumeni knjigi);
eno (1) cesto v skupni površini najmanj 500 m2;
eno (1) kanalizacijsko omrežje dimenzij DN 250 mm skupne dolžine vsaj 2,0 km;
eno (1) javno kanalizacijsko črpališče za komunalno odpadno vodo;
en (1) jekleni gredni most minimalnega razpona 24 m. Priznale se bodo tudi reference primerljivih jeklenih konstrukcij, kot je gradbeni objekt v jekleni konstrukciji minimalne skupne teže jeklene konstrukcije 30.000 kg.

Vse reference skupaj morajo doseči skupno investicijsko vrednost 2.400.000 EUR brez DDV.

Gospodarski subjekti v ponudbi lahko skupno izpolnjujejo predmetni pogoj. Gospodarski subjekt lahko uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti le, če bodo slednji izvajali gradnje, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Zahtevna referenčna dela, ki jih izkaže ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner ali podizvajalec) mora pri predmetnem naročilu neposredno izvesti sam.

Naročnik bo kot ustrezno referenco ponudnika za predmetni pogoj upošteval tudi gradnjo objekta brez pridobljenega dovoljenja za začetek uporabe objekta, če je objekt dokončan in dovoljenje za začetek uporabe objekta ni bilo pridobljeno iz vzrokov, ki niso na strani ponudnika. Opomba: Gospodarski subjekti lahko izpolnjujejo pogoje z enim (1) do največ tremi (3) referenčnimi posli.«

Pod opombo št. 1 je naročnik ponovno nekoliko spremenil tudi definicijo pojma izgradnje:

»Kar pomeni izvedbo gradbenih in drugih del (v kar se ne šteje izvedba zgolj posameznih del v okviru gradnje objekta), in sicer: gradnje novega objekta (v kar se ne šteje dozidava ali nadzidava ali rekonstrukcije objekta (izjema je le porušitev celega objekta in izgradnja novega) ali nadomestne gradnje).«

V zvezi z referenčnim pogojem iz točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik na portalu javnih naročil podal tudi številna pojasnila glede dopustnosti predložitve reference, ki se nanaša na rekonstrukcijo čistilne naprave. Na pripombo, da je prišlo do nejasnosti v zvezi z definicijo izgradnje novega objekta oz. v zvezi s prepovedjo rekonstrukcije objekta, je naročnik podal naslednje pojasnilo:

»Naročnik je v točki 11.4.1 ves čas zahteval predložitev referenc za istovrstni posel in ne drži, da je zvišal referenčne pogoje. Naročnik je pod opombo glede predložitve dokazil določil: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.

Ko je naročnik popravljal besedilo iz 11.4.1 točke, je videl, da je naredil tipkarsko napako pod opombami in da zaklepaja ni postavil na konec stavka, kot je bilo že od začetka mišljeno in kar že povzroča različne interpretacije.

Naročnik bo torej priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila zgolj tistemu ponudniku, ki je že izvedel posel, ki ga prevzema po ponudbi. Navedeno pomeni, da rekonstrukcija ČN ne pride v poštev.«

Na nadaljnjo pripombo o nejasnosti prepovedi rekonstrukcije čistilne naprave je naročnik odgovoril, da je prišlo do napake v dikciji točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zaradi katere je objavil popravek razpisne dokumentacije, ponovno pa je tudi pojasnil, da reference, ki se bo nanašala na rekonstrukcijo čistilne naprave, ne bo upošteval. Na opozorilo, da naj naročnik potrdi, da se kot istovrstni posel lahko šteje tudi referenčni posel z nazivom rekonstrukcija, ki je zajemal vsa istovrstna dela v primerljivih količinah, oz. da naj pojasni, zakaj ne dovoljuje rekonstrukcije, ki po vsebini in vrednosti izvedenega posla presega zahtevani referenčni pogoj, je naročnik podal še naslednje pojasnilo:

»Obstajajo različne vrste rekonstrukcij. Lahko se npr. poruši zgolj del objekta in za rekonstrukcijo slednjega porabi isto oz. primerljivo količina materiala in opravi enaka dela, kot so opredeljena v predmetnem popisu. V tem primeru ne moremo govoriti o istovrstnem poslu, čeprav je lahko po porabljenih količinah materiala primerljiv, ker je bil porušen in na novo zgrajen le del objekta, medtem ko gre v obravnavanem primeru za izgradnjo novega objekta. Zato se rekonstrukcija kot taka načeloma ne priznava, razen v primeru, da je bil celotni objekt porušen in je bila izvedena gradnja novega objekta, v tem primeru bo naročnik takšno referenco pri ocenjevanju tehnične in strokovne usposobljenosti upošteval.«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije, vključno z vsemi spremembami, in iz pojasnil, objavljenih na portalu javnih naročil, je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev referenc, ki so morale izkazovati uspešno izvedbo čistilne naprave, ceste, kanalizacijskega omrežja, javnega kanalizacijskega črpališča za komunalno odpadno vodo in jeklenega grednega mosta oz. primerljive jeklene konstrukcije. Za vsak navedeni element je naročnik v točki 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil posamezne zahteve, ki so jih morala izpolnjevati referenčna dela, kot. npr. zmogljivost, površino, dolžino, razpon itd., hkrati pa je natančno opredelil tudi, kaj pomeni pojam izgradnje oz. kakšna mora biti referenčna gradnja, da jo bo upošteval pri priznanju usposobljenosti za izvedbo naročila. Že iz točke 11.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno izhaja, da mora referenčna gradnja čistilne naprave obsegati gradnjo novega objekta, pri čemer ne zadostuje le izvedba posameznih del v okviru gradnje objekta ali dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objekta, razen v primeru, če je bil porušen celoten objekt in izgrajen nov. Toliko bolj to izhaja tudi iz pojasnil, ki jih je naročnik objavil na portalu javnih naročil, ko je pojasnjeval, zakaj kot ustrezne ne bo priznal zgolj rekonstrukcije čistilne naprave. V pojasnilih je naročnik jasno potrdil, da rekonstrukcija čistilne naprave ne pride v poštev za priznanje usposobljenosti ponudnikov, ker le delna porušitev objekta, četudi je bila porabljena primerljiva količina materiala ali so bila izvedena enaka dela, ne pomeni istovrstnosti posla. Kot je na portalu javnih naročil pojasnil naročnik, se predmetno javno naročilo nanaša na izgradnjo novega objekta, zaradi česar v primeru delne porušitve objekta in izgraditve le dela objekta ne bo priznal elementa istovrstnosti – tega bo priznal le v primeru, če je bil porušen celotni objekt in je bil nato v celoti izgrajen nov objekt. Navedena določila razpisne dokumentacije in pojasnila, ki v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 predstavljajo del razpisne dokumentacije, so jasna, jasne določbe pa je treba razlagati tako, kot so zapisane, in jih ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njihove jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi strokovno usposobljeni gospodarski subjekti – naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rekonstrukcije čistilne naprave ne obravnava kot istovrstnega objekta in je ne upošteva kot ustrezne reference za priznanje usposobljenosti, razen če je bil objekt porušen v celoti in izgrajen povsem nov objekt.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil tri referenčna potrdila, in sicer za izgradnjo ČN Jesenice, izgradnjo naprave za predčiščenje industrijskih odpadnih voda IČN Henkel in izgradnjo kanalizacije s ČN Mestinje. Iz referenčnih potrdil je razvidno, da je vlagatelj z referenco za izgradnjo naprave za predčiščenje industrijskih odpadnih voda IČN Henkel izpolnjeval referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na jekleni gredni most oz. primerljive jeklene konstrukcije, z referenco za izgradnjo kanalizacije s ČN Mestinje pa je izpolnjeval referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na izgradnjo kanalizacijskega omrežja, saj je referenčna potrdila za ti dve referenci izpolnil le v teh delih. Referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na izgradnjo čistilne naprave (in ceste), je izpolnjeval izključno z referenco za izgradnjo ČN Jesenice, zato so vlagateljeve navedbe o tem, da se naročnik ni opredelil do preostalih dveh referenc, brezpredmetne. Tudi če sta namreč ti dve referenci po vsebini ustrezni, iz referenčnih potrdil jasno izhaja, da vlagatelj z njima ne izpolnjuje celotnega referenčnega pogoja.

Iz referenčnega potrdila, ki ga je vlagatelj predložil za ČN Jesenice, je iz naziva projekta razvidno, da je šlo za gradnjo kanalizacijskega sistema ter nadgradnjo in rekonstrukcijo centralne čistilne naprave v Občini Jesenice, pri čemer je navedeno, da je bil celoten objekt porušen in da je bila izvedena gradnja novega objekta. Kot vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je šlo pri tem referenčnem delu za novo gradnjo, razvidno pa naj bi bilo tudi, kateri objekti so bili zgrajeni na novo, kateri objekti so bili porušeni in kateri objekti so bili zgolj rekonstruirani. Vlagatelj zatrjuje, da je za presojo ustreznosti izgradnje ČN Jesenice bistvena vsebina, ta pa naj bi bila razvidna prav iz gradbenega dovoljenja, kjer je navedeno, da je šlo za izgradnjo novega objekta. Vlagatelj se sicer strinja, da je naziv referenčnega objekta ČN Jesenice rekonstrukcija oz. da je šlo pri referenčnem poslu tudi za rekonstrukcijo (dogradnjo) obstoječega objekta. Vendar pa bi moral naročnik po mnenju vlagatelja upoštevati, da je referenčni posel vključeval še izgradnjo treh novih objektov, zaradi česar naj bi bilo stališče, da zaradi dogradnje enega obstoječega objekta referenca ni ustrezna, neutemeljeno.

Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Kot izhaja iz referenčnega potrdila in kot priznava tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, se naziv referenčnega posla glasi »nadgradnja in rekonstrukcija centralne čistilne naprave v Občini Jesenice«, iz česar je jasno, da ne gre za novogradnjo, temveč za rekonstrukcijo čistine naprave. Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da v okviru referenčnega posla ČN Jesenice niso bili porušeni vsi objekti, temveč je bil en objekt dograjen, trije pa so bili izgrajeni na novo. Tudi iz gradbenega dovoljenja z dne 10. 12. 2009, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, izhaja, da so bili določeni obstoječi objekti porušeni (aeracijski bazen in sekundarni usedalnik, strojnica in garaža ter vodi, jaški, strojna tehnika in električna oprema), da so bili določeni obstoječi objekti rekonstruirani (vhodno dvižna naprava, stavba z grabljami, peskolov in lovilec olja ter bazen za predčiščenje) in da so bili določeni objekti zgrajeni na novo (pralnica peska in smeti, aeracijski bazen, razdelilni jašek, sekundarni usedalnik, MID magnetno induktivno merjenje odtoka, strojnica, postaja za obarjanje fosforja in jašek plavajočega blata). Navedeno pomeni, da je navedba ob nazivu referenčnega posla ČN Jesenice, ki jo je vlagatelj zapisal na referenčnem potrdilu, in sicer da je bil »celotni objekt porušen in izvedena gradnja novega objekta« (kar bi ustrezalo zahtevi naročnika), neskladna z dejanskim stanjem, kakršno je razvidno iz gradbenega dovoljenja, saj iz njega izhaja, da je bil porušen le del obstoječih objektov, del objektov pa je bil zgolj rekonstruiran. Iz gradbenega dovoljenja je sicer razvidno, da je vlagatelj izvedel tudi novogradnjo posameznih objektov čistilne naprave, vendar takšno referenčno delo ne izpolnjuje naročnikove zahteve. Ta je bila, kot je bilo že ugotovljeno, jasna in je rekonstrukcijo čistilne naprave kot istovrstnega posla dopuščala le v primeru, če je bil porušen celoten objekt in v celoti izgrajen nov objekt (pri čemer se ta zahteva logično nanaša na čistilno napravo kot celoto in ne na posamezne objekte znotraj čistilne naprave, saj je tudi predmet naročila novogradnja celotne čistilne naprave, ne pa izgradnja posameznih objektov). Zahteve, da je bila v primeru rekonstrukcije čistilne naprave ta v celoti porušena (da so bili torej porušeni vsi posamezni objekti, ki sestavljajo čistilno napravo) in da je bila celotna čistilna naprava izgrajena na novo, pa referenca ČN Jesenice ne izpolnjuje, saj tako iz zahtevka za revizijo kot tudi iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je bil porušen le del obstoječih naprav in da je bil na novo izgrajen le del potrebnih objektov, preostali del objektov pa je bil zgolj rekonstruiran.

Ob navedenem je treba upoštevati tudi, da je naročnik v postopku pregledovanja ponudb od referenčnega naročnika pridobil dodatna pojasnila v zvezi z referenčnim delom ČN Jesenice. Kot navaja naročnik, je referenčni naročnik pojasnil, da se je pri ČN Jesenice v objektu 1, 2 in 3 dograjevala oprema (novi polži, grablje, izločevanje peska), naročnikov projektant pa je dodatno pojasnil, da vlagatelju v okviru referenčnega posla ni bilo treba zgraditi vhodnega črpališča, lovilnika peska in primarnega usedalnika, ker je referenčni naročnik s temi objekti že razpolagal. Prav tako vlagatelj ni izvajal del, ki se nanašajo na obdelavo blata – dehidracija in gnilišče, plinohram, plinomotor-generator, ker je referenčni naročnik predhodno že razpolagal tako z objekti kot tudi z opremo. Glede na navedeno je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da ni šlo za porušitev celotnega referenčnega objekta ČN Jesenice, temveč je bil del obstoječega objekta ohranjen in zgolj rekonstruiran in dograjen, česar pa predmetna razpisna dokumentacija ni dopuščala.

Vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo navaja, da bi bilo treba presojati istovrstnost izvedenih referenčnih del in jih presojati z deli, ki jih bo treba izvesti v okviru izvedbe predmetnega naročila. Strinjati se je treba z vlagateljem, da je treba pri presoji ustreznosti referenčnih del z vidika istovrstnosti primerjati posamezne najpomembnejše in specifične postavke izvedenih in naročenih del. Vendar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče spregledati, da je naročnik istovrstnost dodatno opredelil z zahtevo, da ni dopustno predložiti reference, ki se nanaša na rekonstrukcijo čistilne naprave (rekonstrukcije torej glede na zahteve predmetne razpisne dokumentacije naročnik ne obravnava kot istovrstnega posla), oz. je lahko rekonstrukcija čistilne naprave predložena kot istovrsten posel le v primeru, če je bil porušen celoten objekt čistilne naprave, ne pa le v določenem delu, kot je to v primeru reference ČN Jesenice. Kot je bilo že zapisano, je zahteva naročnika glede istovrstnosti referenčne rekonstrukcije čistilne naprave le v primeru porušenja celotnega objekta jasna in ji nihče izmed ponudnikov do roka, predvidenega za prejem ponudb, ni ugovarjal. Zato lahko Državna revizijska komisija glede na dano dejansko stanje ugotovi le, da referenca za ČN Jesenice ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije in da naročniku posledično ni mogoče očitati, da je kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neustreznosti reference ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila. Državna revizijska komisija ob tem ni presojala drugih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje, ali je vlagatelju, ki je referenco za ČN Jesenice izvedel v skupini gospodarskih subjektov, mogoče priznati celotno referenco, ter na vprašanje, ali je vlagatelj izpolnil naročnikove zahteve glede zagotavljanja normalnega delovnega časa, saj presoja teh navedb ne bi več v ničemer vplivala na ugotovitev o pravilni oceni naročnika glede neustreznosti reference za ČN Jesenice.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 25. 11. 2019, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 20. 1. 2020


Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran