018-208/2019 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava, demontaža in montaža požarne centrale in sestrskega klicnega sistema v SB Izola«, in na podlagi pritožbe vlagatelja Eurotronik Kranj, d.o.o., Štirnova 8, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 1. 2020

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju z dne 11. 12. 2019. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 11. 2019, pod št. objave JN007850/2019, in v Uradnem listu EU dne 12. 11. 2019, pod št. objave 2019/S 218-534338

Vlagatelj je (pred potekom roka za predložitev ponudb) z vlogo z dne 5. 12. 2019 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ker predmetnega javnega naročila ni razdelil na sklope in ker zahteva, da ponudniki ponudijo sistem sestrskega klicnega centra in sistem požarne varnosti istega proizvajalca. V utemeljitev pravočasnosti zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, da je naročnik dne 19. 11. 2019 objavil popravek obvestila o naročilu, posledično pa se rok za vložitev zahtevka za revizijo izteče dne 3. 12. 2019 (točka I.4. zahtevka za revizijo).

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom o zavrženju z dne 11. 12. 2019 zavrgel kot nepravočasnega. Naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal ustrezne trditvene podlage za zaključek o pravočasnosti zahtevka za revizijo. S popravkom, objavljenim dne 19. 11. 2019, je naročnik zgolj podaljšal rok za predložitev ponudb in rok za sprejem vprašanj ponudnikov, s popravkom, objavljenim dne 21. 11. 2019, pa je popravil tipkarsko napako pri povezavi do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je pravilno povezavo objavil že dne 12. 11. 2019 v okviru odgovora za zastavljeno vprašanje. Naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj, z odgovori na Portalu javnih naročil ni niti spreminjal oz. dopolnjeval niti pojasnjeval na način, s katerim bi spreminjal pomen zahtev, temveč je vztrajal tako pri zahtevi glede istega proizvajalca ponujenega sistema sestrskega klicnega centra in sistema požarne varnosti kot tudi, da javnega naročila ne bo razdelil na sklope. Rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper izpodbijane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je zato začel teči naslednji dan po objavi obvestila o naročilu in se je iztekel po preteku desetih delovnih dni. Odgovori, objavljeni na Portalu javnih naročil, ki se ne nanašajo neposredno na očitke, ki jih navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne vplivajo na odločitev vlagatelja glede vložitve zahtevka za revizijo in zato tudi niso relevantni pri presoji pravočasnosti zahtevka za revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku desetih delovnih dni od objave obvestila o javnem naročilu in ker vlagatelj ni uspel dokazati njegove pravočasnosti, naročnik ugotavlja, da niso izpolnjeni vsi procesni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN za vsebinsko obravnavo revizijskega zahtevka.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj z vlogo z dne 17. 12. 2019 vložil pritožbo, v kateri navaja, da glede vprašanja obstoja procesnih predpostavk velja preiskovalno načelo (in ne razpravno načelo). Glede tistih procesnih predpostavk, na katere pazi organ po uradni dolžnosti, torej tudi glede pravočasnosti zahtevka za revizijo, velja, da organ po uradni dolžnosti upošteva tudi dejstva, ki jih stranka ni zatrjevala. Nepravilno in nezakonito je zato pripisovanje kakršnihkoli posledic (zmotnemu) zapisu vlagatelja v zahtevku za revizijo. Neutemeljeno je naročnikovo stališče, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel deseti delovni dan od objave obvestila o javnem naročilu. Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ne izhaja, da bi moralo obstajati ujemanje med delom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga naročnik »spreminja« ali »dopolnjuje«, in med delom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo. V utemeljitev navedenega se vlagatelj sklicuje in povzema več odločitev Državne revizijske komisije. V obravnavanem primeru je naročnik z odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil dne 29. 11. 2019, »pojasnjeval« tisti del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo. Istega dne in dne 5. 12. 2019 je naročnik spremenil oz. dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je rok za vložitev zahtevka za revizijo začel znova teči. Posledično je zahtevek za revizijo, vložen dne 5. 12. 2019, pravočasen. Poleg tega je zahtevek za revizijo pravočasen tudi ob upoštevanju popravka, ki je bil objavljen dne 21. 11. 2019. Ker skladno s prvim odstavkom 60. člena ZJN-3 naročnik objavi popravek, kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu, je že na podlagi opredelitve popravka v ZJN-3 izpolnjen pogoj, na katerega prvi odstavek 25. člena ZPVPJN veže pretrganja roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 12. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je zahtevek za revizijo, vložen priporočeno dne 5. 12. 2019 (kar je razvidno iz etikete na poštni ovojnici), pravočasen.

Skladno s 26. členom ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo, in sicer je dolžan preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, med drugim tudi pogoj, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. V primeru, če naročnik ugotovi, da ta ni bil vložen pravočasno, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Da bi torej naročnik sprejel zahtevek v vsebinsko (meritorno) obravnavo, mora biti (med drugim) zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Skladno s 26. členom ZPVPJN je naročnik tisti, ki je dolžan preveriti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-225/2018). Pri tem naročnik ni vezan na morebitno vlagateljevo utemeljitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, saj iz 15. člena ZPVPJN, ki določa obvezne sestavine zahtevka za revizijo, ne izhaja, da bi bil vlagatelj v zahtevku za revizijo dolžan utemeljiti njegovo pravočasnost. Ker torej vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dolžan izkazati njegove pravočasnosti in ker je skladno s 26. členom ZPVPJN naročnik tisti, ki je dolžan preveriti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno, vlagateljeva morebitna nepravilna utemeljitev pravočasnosti zahtevka za revizijo ne more biti relevantna za presojo vprašanja pravočasnosti zahtevka za revizijo in ne more privesti do zavrženja zahtevka za revizijo.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo na Portalu javnih naročil obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 11. 11. 2019, dne 19. 11. 2019 in dne 21. 11. 2019 pa sta bila objavljena še popravka. Naročnik je ponudnikom na Portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, in sicer dne 12. 11. 2019, 15. 11. 2019, 19. 11. 2019, 25. 11. 2019, 29. 11. 2019, 3. 12. 2019, 5. 12. 2019, 10. 12. 2019 in 13. 12. 2019.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da predmetni zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 11. 11. 2019, zahtevek za revizijo pa je bil vložen (šele) dne 5. 12. 2019, torej po izteku desetih delovnih dni ob objave obvestila o javnem naročilu.

Presoditi pa je še potrebno, ali je bil zahtevek za revizijo vložen v roku, ki ga določa druga poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Slednja določa rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko naročnik spremeni ali dopolni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V primeru spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje skladno z drugo (in ne več prvo) povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj se zahtevek za revizijo nanaša »na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (glej npr. odločitve št. 018-064/2018, 018/094-2018, 018-225/2018, 018-174/2019), tudi informacije, ki so objavljene na Portalu javnih naročil kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, so lahko relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, vendar le, če je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi, če je s temi informacijami le pojasnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, se upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Za presojo pravočasnosti je treba tako razrešiti, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

Pritrditi gre sicer naročniku, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj (in sicer glede (ne)razdelitve predmetnega javnega naročila na sklope in glede zahteve, da morajo ponudniki ponuditi sistem požarne centrale in sestrski klicni sistem istega proizvajalca) po objavi obvestila o javnem naročilu ni spreminjal, pač pa je v tem delu dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj »pojasnjeval« (oz. vztrajal, da predmetnega javnega naročila ne razdeli na sklope in da mora biti ponujen sistem požarne centrale in sestrski klicni sistem istega proizvajalca, glej odgovore naročnike, objavljene dne 15. 11. 2019, 25. 11. 2019, 29. 11. 2019 in 3. 12. 2019). Vendar pa navedeno v obravnavani zadevi ni ključno. Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je namreč treba razbrati, da čeprav zgolj pojasnilo ne varuje roka za vložitev zahtevka za revizijo, pa lahko vlagatelj v primeru, če je naročnik spremenil ali dopolnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vloži zahtevek za revizijo v zahtevanem roku tudi zoper tisto vsebino dokumentacije, ki jo je naročnik le pojasnil (glej npr. odločitve št. 018-064/2018, 018/094-2018, 018-210/2018).

V nadaljevanju je zato potrebno presoditi, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Pritrditi gre pritožbenim navedbam, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 29. 11. 2019, spreminjal oz. dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta ali »so na objektu vgrajeni tudi ionizacijski javljalniki, za katere moramo izvesti ustrezno deponiranje? V tem primeru je potrebno tudi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti?« odgovoril »Da. Na objektu je 178 ionizacijskih javljalnikov, za katere bo potrebno odstraniti in dostaviti potrdilo o strokovnem uničenju s strani pooblaščene organizacije. Vseh klimatov, ki skrbijo za gretje hlajenje in prezračevanje bolnišnice, je skupaj 44« (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 29. 11. 2019 ob 12:26 uri). Čeprav je naročnik že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dostopni preko Portala javnih naročil, dne 12. 11. 2019, navedel, da je v okviru izvedbe javnega naročila treba izvesti demontažo, odvoz in uničenje starih ionizacijskih javljalnikov ter pripadajoče inštalacije in da bo potrebno dostaviti potrdilo o uničenju kot prilogo prevzemnemu zapisniki (glej poglavje 3 »Tehnične, strokovne in ostale zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa je naročnik v tem delu dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila z izpostavljenim odgovorom tudi dopolnil, saj je natančneje opredelil predmet javnega naročila oz. konkretiziral, koliko ionizacijskih javljalnikov bo potrebno odstraniti in uničiti v okviru izvedbe javnega naročila.

Prav tako gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 5. 12. 2019, spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 15. 11. 2019 natančneje opredelil predmet javnega naročila, in sicer je navedel podatke glede števila sob, postelj, kopalnic in WC, sestrskih postaj in števila javljalnikov s pretečeno življenjsko dobo (ki jih je potrebno zamenjati). Med drugim je naročnik navedel, da razpolaga s 327 bolniškimi sobami in 300 posteljami. Naročnik je nato na opozorilo zainteresiranega gospodarskega subjekta, da je naročnik navedel večje število sob kot je število postelj, odgovoril »v objavi z dne 15.11.2019 je v prvi postavki prišlo do napake. Dejansko število sob je 91« (glej vprašanje in odgovor, objavljena dne 5. 11. 2019 ob 15:21 uri). Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 5. 12. 2019 tudi natančneje opredelil predmet javnega naročila, saj je po nadstropjih opredelil število bolniških sob, število sestrskih postaj in število kopalnic, ki so samostojne in niso del bolniških sob (glej vprašanje in odgovor, objavljena dne 5. 12. 2019 ob 15:22 uri). Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z izpostavljenima odgovoroma spreminjal in dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na opredelitev predmeta javnega naročila.

V obravnavanem primeru gre tako ugotoviti, da čeprav naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki ga v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj, ni dopolnjeval ali spreminjal, pa je naročnik z (zgoraj navedenima) odgovoroma, objavljenima na Portalu javnih naročil dne 29. 11. 2019 in 5. 12. 2019, spreminjal in dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem posegel v zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki vpliva na zaščito začetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Posledično je potrebno, skladno z drugi povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zoper (pojasnjeno) vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je vložen v desetih delovnih dneh od objave odgovorov dne 29. 11. 2019 oz. 5. 12. 2019, šteti za pravočasnega. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je v obravnavanem primeru vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 5. 12. 2019, torej pred iztekom desetih delovnih od objave izpostavljenih odgovorov na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo pravočasen.

Ker je že ob upoštevanju navedenega potrebno ugoditi pritožbi, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je zahtevek za revizijo pravočasen tudi upoštevaje popravek, objavljen dne 22. 11. 2019, saj presoja navedenega ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo kot nepravočasnega zavrgel, saj je treba šteti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku, ki ga določa druga poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN in torej pravočasno. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep o zavrženju z dne 11. 12. 2019.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo. Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 6. 1. 2020

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran