018-204/2019 Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je upoštevajoč 30. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »Nabavo opreme za telefonske storitve v govornem omrežju ITSP« v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kron Telekom , d. o. o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 6. 1. 2020

odločila:

Vlogi z dne 29. 11. 2019 se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti (objava 28. 8. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006028/2019-W01) z izvedbo elektronske dražbe. Naročnik je do poteka roka za prejem ponudb (do 10. ure 13. 9. 2019; točka IV.2.2 objave) prejel ponudbe treh ponudnikov (tj. vlagatelja in še dveh ponudnikov) in vse tri povabil k sodelovanju na elektronski dražbi, ki je potekala 5. 11. 2019 z začetkom ob 10. uri. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da so vsi trije ponudniki nižali cene na elektronski dražbi. Elektronska dražba se je zaključila 5. 11. 2019 ob 13.45. Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 11. 2019 obvestil naročnika, da elektronska dražba ni potekala pravilno in bi se morala zaključiti že ob 11.30, ko je bila njegova ponudba najugodnejša.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 11. 2019 in predlagal, da se razveljavi »nezakonito izvedeno sedmo periodo dražbe« in da se »postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pred nezakonitim podaljšanjem dražbe, tako da se upošteva stanje dražbe ob 11:30, ter ugotovi, da je na podlagi izvedene dražbe, najugodnejšo ponudbo oddal vlagatelj, skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-3«. Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroškov po stroškovniku: takso v višini 1.000 eurov. Vlagatelj je navedel, da:
- so izpolnjene vse procesne predpostavke za obravnavo zahtevka za revizijo,
- je naročnik kršil točko b devetega odstavka 50. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in drugi odstavek 67. člena ZJN-3,
- je treba upoštevati, da je mogoče kot najugodnejšo ponudbo v smislu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razumeti le ponudbo, ki je bila kot celota ugodnejša od konkurenčnih ponudb, ne pa le v posamezni postavki, zato ni bilo podlage za nadaljevanje elektronske dražbe po 11.30, ko je bila njegova ponudba najugodnejša.

Naročnik je sprejel odločitev, kot izhaja iz dokumenta št. 430-1070/2019/27 (15131-03) z dne 25. 11. 2019, da zahtevku za revizijo ugodi in »delno razveljavi postopek javnega naročanja, in sicer se razveljavi celotna izvedena elektronska dražba«, vlagatelju pa tudi povrne stroške v višini takse. Naročnik je navedel, da elektronska dražba ni potekala na način, kot je to bilo določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj se je podaljšala tudi, če je katerikoli ponudnik v zadnjih petih minutah oddal novo ceno za katerokoli postavko, čeprav je bilo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeno podaljšanje v primeru predložitve nove najugodnejše ponudbe v zadnjih petih minutah elektronske dražbe. Naročnik je še navedel, da ne more razveljaviti le dela elektronske dražbe, saj so se ponudniki zanašali na usklajenost poteka elektronske dražbe in navodil sistema z opisom iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če pa bi enako razumeli, da bi se elektronska dražba morala zaključiti že prej, bi bil potek elektronske dražbe potencialno drugačen.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 11. 2019 predlagal začetek revizijskega postopka, saj se ni strinjal z naročnikovo odločitvijo, da se razveljavi »celotna izvedena elektronska dražba«. Vlagatelj je navedel, da:
- ne nadaljuje spora v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da elektronska dražba ni potekala na način, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je pa naročnik odločil prek meja zahtevka za revizijo in s tem v vlagateljevo škodo, ravnal pa je tudi v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj bi moral izbrati njegovo ponudbo kot najugodnejšo, čemur se je z razveljavitvijo dražbe izognil, zato zahteva, da »se izrek v spornem delu razveljavi«,
- je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila o poteku elektronske dražbe jasna in nedvoumna, zato naročnik ne more utemeljiti odločitve, da razveljavi elektronsko dražbo,
- tudi očitana kršitev o poteku elektronske dražbe ni absolutna bistvena kršitev postopka oddaje javnega naročila, zato bi moral naročnik odločiti v mejah zahtevka za revizijo,
- sistem eDražba ne omogoča »vrnitve« v postopek ponovne dražbe, kar bi v nadaljevanju nujno pomenilo razveljavitev celotnega postopka, s čimer pa je oškodovan, saj bi morala biti izbrana njegova ponudba,
- je treba drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN razumeti tako, da mora naročnik v primeru ugoditve zahtevku za revizijo kršitev odpraviti na način, kot ga (je) predlaga(l) vlagatelj, kar smiselno potrjujeta odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-071/2008 in 018-302/2010 ter smiselna uporaba 2. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP)
- je treba ohraniti naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo v delu, v katerem je zahtevku za revizijo sicer ugodil in v priznanju stroškov.
Vlagatelj je navedel, da bi morala Državna revizijska komisija odločiti, da »razveljavi naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo v delu izreka, ki se nanaša na razveljavitev celotne izvedene elektronske dražbe«, da se »postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pred nezakonitim podaljšanjem dražbe, tako da se upošteva stanje dražbe ob 11:30, ter ugotovi, da je na podlagi izvedene dražbe, najugodnejšo ponudbo oddal vlagatelj, skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-3« in da »naročnik vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka, kot izhaja iz 2. točke izreka naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku, ki je vlagatelj ne prereka«.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 430-1070/2019/31 (15131-03) z dne 5. 12. 2019 in 430-1070/2019/32 (15131-03) z dne 12. 12. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti blaga (točka II.1.3 objave) vse tri ponudnike, ki so predložili ponudbo, povabil na elektronsko dražbo, ki je potekala 5. 11. 2019 z začetkom ob 10. uri. Vlagatelj, ki je po zaključku elektronske dražbe obvestil naročnika z vlogo z dne 6. 11. 2019, da elektronska dražba ni potekala pravilno, je vložil tudi zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil [odločitev, kot izhaja iz dokumenta št. 430-1070/2019/27 (15131-03) z dne 25. 11. 2019], vendar se vlagatelj ne strinja z obsegom ugoditve, zato je, sklicujoč se na drugi odstavek 29. člena ZPVPJN, predlagal začetek revizijskega postopka.

Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo glede na prvi odstavek 5. člena ZPVPJN torej lahko izpodbija naročnikova ravnanja v zvezi z oddajo javnega naročila, kar vključuje naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja.

Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN preveri, ali so izpolnjeni določeni postopkovni (procesni) pogoji, ki so našteti v petih alineah prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ga naročnik skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN sprejme v (vsebinsko, meritorno) obravnavo in o njem odloči skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik lahko v skladu z drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev. V primeru ugoditve zahtevku za revizijo ima naročnik skladno z drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN možnost ravnati le kasatorično (tj. razveljavitveno) ali odpraviti kršitev. Iz druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN je razvidno, da ZPVPJN določa dva obsega razveljavitve postopka javnega naročanja, in sicer delna ali celotna. Odločitev naročnika iz druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN je skladno s šestim odstavkom 28. člena ZPVPJN pravnomočna. Na podlagi šestega odstavka 28. člena ZPVPJN je mogoče sklepati, da postaneta pravnomočni tako odločitev o razveljavitvi dela postopka javnega naročanja kot odločitev o razveljavitvi postopka javnega naročanja v celoti.

Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora skladno z drugo povedjo iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji. Revizijski postopek se skladno s prvo povedjo iz 30. člena ZPVPJN začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali so izpolnjeni postopkovni (procesni) pogoji, ki so našteti v petih alineah prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejme v (vsebinsko, meritorno) obravnavo in o njem odloči skladno s prvim odstavkom 39. člena ZPVPJN. Iz citiranih pravnih podlag izhaja, da Državna revizijska komisija v primeru naročnikovega ravnanja po drugi alinei prvega odstavka 28. člena ZPVPJN lahko odloči le o zahtevku za revizijo, pri čemer morajo biti za to izpolnjeni pogoji, in sicer mora vlagatelj pravočasno predlagati začetek revizijskega postopka, ker je naročnik ugodil zahtevku za revizijo in le delno razveljavil postopek javnega naročanja (prva poved iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN), za (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo po prvem odstavku 39. člena ZPVPJN pa morajo biti izpolnjeni postopkovni (procesni) pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Iz zahtevka za revizijo in iz vloge z dne 29. 11. 2019 je razvidno, da vlagatelj ne predlaga, da se razveljavi postopek javnega naročanja v celoti, pa niti, da se razveljavi še del postopka javnega naročanja poleg tistega dela, ki ga je razveljavil že naročnik, temveč želi, da se razveljavi postopek javnega naročanja v manjšem obsegu od tistega, kot ga je razveljavil že naročnik sam. Vlagatelj torej po vsebini predlaga, da se o zahtevku za revizijo odloči drugače, kot je odločil že naročnik.

Z ugoditvijo zahtevku za revizijo v predrevizijskem postopku in razveljavitvijo dela ali celega postopka oddaje naročila male vrednosti se postopek oddaje naročila male vrednosti znajde v fazi, ki je odvisna od obsega razveljavitve. Vlagateljev predlog, da »se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pred nezakonitim podaljšanjem dražbe« (prvi del 2. točke predloga iz zahtevka za revizijo), ni predlog za ugoditev zahtevku za revizijo (v smislu možnosti, ki jo ima naročnik na podlagi druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN), temveč predstavlja posledico razveljavitve »izvedene sedme periode dražbe«, kar je vlagatelj predlagal v prvem delu 1. točke predloga iz zahtevka za revizijo. Nadaljnji del vlagateljevega predloga iz prvega dela 2. točke predloga iz zahtevka za revizijo, in sicer »tako da se upošteva stanje dražbe ob 11.30«, ni jasen. Če ga je treba razumeti tako, da je vlagatelj le konkretiziral trenutek pred začetkom »izvedene sedme periode dražbe«, potem tudi ta del predloga predstavlja posledico razveljavitve »izvedene sedme periode dražbe«. Če pa ga je treba razumeti kot zapoved naročniku, kako naj ravna v postopku oddaje naročila male vrednosti, je treba upoštevati, da ZPVPJN ne daje podlage, da bi lahko vlagatelj naročniku določal način ravnanja v postopku oddaje naročila male vrednosti. Naročnik lahko namreč v postopku oddaje naročila male vrednosti ravna na katerikoli način, ki mu ga ZJN-3 omogoča. Če v ZJN-3 obstaja podlaga, da naročnik izvede elektronsko dražbo znova ali pod drugačnimi pogoji, mu vlagatelj tega zakonito ne more onemogočiti ali preprečiti. Ker ZJN-3 naročniku ne nalaga niti dolžnosti izbire ponudbe (npr. peti odstavek 90. člena ZJN-3 mu omogoča zavrnitev vseh ponudb), toliko bolj velja, da ne določa niti dolžnosti izbire določene ponudbe, pa niti dolžnosti izbire ponudbe konkretnega gospodarskega subjekta in s tem niti izbire vlagateljeve ponudbe. Zato niti drugega dela 2. točke predloga iz zahtevka za revizijo, da se »ugotovi, da je na podlagi izvedene dražbe, najugodnejšo ponudbo oddal vlagatelj, skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-3«, ki je po vsebini zapoved naročniku, kako naj ravna v postopku oddaje naročila male vrednosti, ni mogoče obravnavati kot predlog, ki bi zavezoval naročnika v postopku oddaje naročila male vrednosti. Na podane ugotovitve ne vpliva enajsti odstavek 50. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po zaključitvi elektronske dražbe odda javno naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe v skladu z merili za oddajo javnega naročila, saj ta določa le, katera pravila naročnik upošteva, če odda naročilo male vrednosti po izvedbi elektronske dražbe, ne določa pa, da mora oddati naročilo male vrednosti. Ker niti druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ne določa pooblastil Državni revizijski komisiji, da bi naročniku naložila določeno ravnanje z vlagateljevo ponudbo, je treba zaključiti, da celotna 2. točka predloga iz zahtevka za revizijo ni relevantna pri sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo in zato ne more biti relevantna niti vsebinsko enaka 2. točka predloga iz vloge z dne 29. 11. 2019. Ker se vlagatelj strinja z 2. točko izreka odločitve, kot izhaja iz dokumenta št. 430-1070/2019/27 (15131-03) z dne 25. 11. 2019, ki se nanaša na priznanje povrnitve stroškov, je treba ugotoviti le še, ali vlagatelj z vlogo z dne 29. 11. 2019 upravičeno uveljavlja, da bi moral naročnik po ugoditvi zahtevku za revizijo razveljaviti le del izvedene dražbe in torej drugače upoštevati 1. točko predloga iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da se je vlagatelj skliceval na odločitvi št. 018-071/2008 in 018-302/2010, ki sta bili sprejeti ob upoštevanju ureditve iz Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZRPJN). Čeprav je ZRPJN urejal nekatera vprašanja primerljivo oziroma enako, kot jih ureja ZPVPJN, pa je treba opozoriti, da ZRPJN ni vseboval pravila, kot je pravilo, ki ga določa šesti odstavek 28. člena ZPVPJN. Iz ZPVPJN ne izhaja, da bi Državna revizijska komisija odločala o tistem delu odločitve o zahtevku za revizijo, ki je zaradi pravila, ki je določen v šestem odstavku 29. člena ZPVPJN, postal pravnomočen, temveč, kot je že pojasnila, ZPVPJN določa, da Državna revizijska komisija odloči o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da odločitvi št. 018-071/2008 in 018-302/2010 nista uporabljivi v obravnavanem primeru.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz vloge z dne 29. 11. 2019 razvidno, da vlagatelj nima pravnega interesa, da bi se odločilo o razveljavitvi celotnega postopka javnega naročanja, niti česa takega ni predlagal v zahtevku za revizijo. Po drugi strani je naročnik že odločil na način, da je ugodil zahtevku za revizijo, kot je predlagal vlagatelj, čeprav v večjem obsegu razveljavitve. Ker je naročnikova odločitev postala pravnomočna že v predrevizijskem postopku (šesti odstavek 28. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija vanjo ne more več poseči. Vloga z dne 29. 11. 2019 očitno tudi ni pritožba zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo v smislu 50. člena ZPVPJN, saj naročnik ni zavrgel zahtevka za revizijo, niti pritožba o stroških v predrevizijskem postopku v smislu 50. člena ZPVPJN, saj je vlagatelj v celoti uspel z zahtevkom za povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vloga z dne 29. 11. 2019 ne glede na poimenovanje po vsebini ne predstavlja predloga za začetek revizijskega postopka v smislu prve povedi iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, zato niso izpolnjeni pogoji iz 30. člena ZPVPJN za začetek revizijskega postopka. Državni revizijski komisiji zato ni treba ugotavljati, ali bi zahtevek za revizijo izpolnjeval postopkovne (procesne) pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, da bi ga lahko sprejela v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZPVPJN.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz 30. člena ZPVPJN za začetek revizijskega postopka, zato vlogi z dne 29. 11. 2019 ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 6. 1. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
- Kron Telekom , d. o. o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran