018-201/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev združenih laboratorijev s spremljajočimi prostori, nakup diagnostičnega potr. materiala za obdobje 7 let in pogar. vzdrževanje odprtega ALS sistema in drugih lab. aparatov za 5 let« v sklopu 2 »Biokemične in imunokemične preiskave«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana, in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 12. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 26. 7. 2018, pod št. objave JN005211/2018-B01, dne 27. 7. 2018 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 143-326308.

Naročnik je dne 18. 4. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005211/2018-ODL01, objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 17. 4. 2019, s katero je predmetno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku SALUS, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46A, Ljubljana. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 30. 4. 2019 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-077/2019-12 z dne 1. 7. 2019 razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji naročila v sklopu 2.

Naročnik je dne 4. 11 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005211/2018-ODL01P1, objavil »Odločitev o neoddaji javnega naročila«, iz katere izhaja, da javnega naročila v sklopu 2 ne odda, ker so vse štiri prejete ponudbe nedopustne. V zvezi z vlagateljevo ponudbo naročnik kot razloge za nedopustnost ponudbe navaja, da:
- je bila (ob upoštevanju 45-dnevne obstojnosti reagentov, kot navedeno v tehničnih listih) ugotovljena premajhna količina ponujenega reagenta za pozicijo oz. preiskavo U Amfetamini, ki se bo izvajala na ponujenem analizatorju I., proizvajalca T.;
- referenci laboratorijev v Münchnu in Konstanzu ne ustrezata zahtevam naročnika, saj ne gre za bolnišnična laboratorija, ki bi obratovala 24 ur na dan;
- ni izkazano izpolnjevanje zahtev iz točke 2, saj v priloženih dokumentih ni zahtevanega dokazila o tem, da so v primeru odpovedi CSV analizatorji samostojno povezani z LISom – v ponudbi naj bi bila samo informacija, da je ponujeni ALS dvosmerno povezljiv;
- iz priloženih vložnih listov in priloženih aplikacijah za reagente za izvajanje toksikoloških preiskav v urinu ne izhaja zanesljiv podatek o veljavnosti kalibracij, pač pa le podatek o ustrezni obstojnosti reagentov;
- je bila za metode in reagente za biokemične preiskave in reagente za imunokemične preiskave zahtevana predložitev podatkov in dokazil za spodnjo mejo detekcije, vlagatelj pa je kot dokazilo namesto spodnje meje detekcije navajal merilno območje.
Naročnik je še navedel, da vlagatelja ni pozival k pojasnjevanju ali dopolnjevanju ponudbe, saj to ne bi v ničemer spremenilo ugotovljenega dejstva, da vlagatelj ni ponudil zadostnega števila reagentov za pozicijo oz. preiskavo U-Amfetamini.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev dne 14. 11. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku ugodi, razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vlagatelju povrne priglašene stroške pravnega varstva. Prereka vse razloge za nedopustnost njegove ponudbe, pri čemer navaja, da:
- si je naročnik napačno razložil pomen dokazila v zvezi z reagentom za preiskavo U Amfetamini, saj je v strokovno javnosti splošno znano, da se obstojnost reagentov s ponovitvijo kalibracije dodatno podaljša še za 45 dni, kar posledično pomeni, da je ponujena ustrezna količina reagenta – vlagatelj s tem v zvezi predlaga tudi pridobitev strokovnega mnenja;
- referenčna laboratorija v kar največji možni meri ustrezata ponujenemu laboratoriju glede opreme, nabora preiskav ter obratovalnega časa (kakor se je glasila zahteva naročnik), oba laboratorija sta brez dvom bolnišnična (čeprav to ni bila več zahteva naročnika);
- sklepa, da je naročnik imel v mislih točko 2 splošnih zahtev za predmetni sklop (v kolikor je imel v mislih kako drugo določilo, pa vlagatelj graja neobrazloženost odločitve), v zvezi s katero je z odgovorom na portalu javnih naročil dopolnil svoje zahteve z alternativno možnostjo izpolnitve, ponujena pa je rešitev, ki ustreza tej možnosti, kar je mogoče preveriti z ogledom ponujenega sistema ali referenčnih sistemov;
- je že s podatkom o stabilnosti reagentov izkazal tudi podatek o veljavnosti kalibracij, v zvezi s čimer ponovno predlaga pridobitev strokovnega mnenja;
- je že v ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila glede spodnje meje detekcije.
Vlagatelj zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi naročnik enega od ponudnikov dne 10. 12. 2018 pozval k dopolnitvi ponudbe, ni pa tega (v zvezi z referencami) storil pri vlagatelju, čeprav v odločitvi o oddaji naročila sam priznava, da bi bila dopolnitev ponudbe dopustna.

Naročnik je dne 26. 11. 2019 sprejel sklep, s katerim se je opredelil do vseh revizijskih navedb, zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V zvezi z obstojnostjo reagenta U-Amfetamini navaja, da je malodane zgrožen nad tako pavšalnimi navedbami vlagatelja, ki nimajo nikakršne strokovne podlage – postopek, ki ga navaja vlagatelj, naj bi bil v nasprotju z osnovami dobre laboratorijske prakse v akreditiranem medicinskem laboratoriju. Naročnik se v tem delu strinja s pridobitvijo strokovnega mnenja, enako pa tudi glede vprašanja veljavnosti kalibracij, kjer vlagatelju ponovno očita, da njegova izjava kaže na nepoznavanje stroke. Ugotavlja, da je zahteve v zvezi z referenčnimi laboratoriji do neke mere res spremenil, vendar vseeno navaja razloge, zakaj oba referenčna laboratorija ne ustrezata »v kar največji meri« (kot se glasila zahteva) ponujenemu laboratoriju z vidika delovnega časa – oba omenjena laboratorija obratujeta po 10 oz. 11 ur na dan in ne med vikendi, laboratorij naročnika pa 24 ur dnevno. Dodaja, da se ni odpovedal zahtevi, da so kot referenčni navedeni bolnišnični laboratoriji, kar pomeni laboratorije, ki delujejo v sklopu bolnišnic. Glede očitanega izpolnjevanja zahtev iz točke 2 splošnih zahtev naročnik pojasnjuje, da iz vlagateljeve ponudbe ni bilo mogoče razbrati, da ponudba vključuje rešitev, kakršna je bila dopuščena z odgovorom na portalu javnih naročil. Naročnik končno še navaja, da je pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe sicer našel zahtevane podatke o spodnji meji detekcije, je pa vlagatelj iz vložnih listov ekstrahiral in označil napačne podatke kot dokazilo za izpolnjevanje zahtev.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 12. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka; Državna revizijska komisija je navedeno prejela dne 4. 12. 2019.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 12. 2019 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah. V zvezi z zatrjevano neenakopravno obravnavo ponudnikov dodaja, da je bil en od ponudnikov pozvan k dopolnitvi ponudbe v delih, za katere zdaj naročnik zatrjuje, da dopolnitev ni dopustna.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo neutemeljeno spoznal za nedopustno ter (mu) posledično ni oddal predmetnega naročila.

Navedbe o (ne)dopustnosti ponudbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena tega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
Naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (drugi odstavek 89. člena ZJN-3).

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zakonitost izpodbijane odločitve iz vidika (ne)ustreznosti vlagateljeve ponudbe glede na zahtevo iz točke 2 razdelka »Splošne zahteve« v poglavju s zahtevami za sporni sklop:
»ALS mora biti (preko CSV) dvosmerno povezljiv z laboratorijskim informacijskim sistemom (LIS). V primeru odpovedi CSV morajo biti analizatorji samostojno povezani z LIS-om.«

V istem razdelku je bila podana tudi naslednja opredelitev pojmov:
»Avtomatizirani laboratorijski sistem (ALS) je sistem, s katerim izvajamo razpisane preiskave, opredeljene v sklopu 2. ALS sestavljajo centralni sistem vodenja (CSV), transportni modul in v celoti (programsko in strojno) povezani analitski sistemi (analizatorji/reagenti) ter sistem za avtomatizirano shranjevanje vzorcev.«

Pod točko 23 razdelka »Splošne zahteve« poglavja »SPLOŠNI OPIS SONAROČNIKA, KI VELJA ZA SKLOPE 2., 3., 4., IN 5« je bilo v zvezi s predložitvijo dokazil zahtevano:
»Ponudnik mora v poslani dokumentaciji (brošure ipd.) nazorno označiti podatke, s katerimi dokazuje izpolnjevanje teh kriterijev in meril.«

Za obravnavani primer so upoštevni še naslednji odgovori naročnika na vprašanja potencialnih ponudnikov, objavljena na portalu javnih naročil dne 18. 9. 2018 in 12. 11. 2018, ki štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. tretjo poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3 in drugi odstavek 67. člena ZJN-3):

»153. VPRAŠANJE z dne 9.9.2018 ob 23:07
Vaša zahteva je: ALS mora biti (preko CSV) dvosmerno povezljiv z laboratorijskim informacijskim sistemom (LIS).). V primeru odpovedi CSV morajo biti analizatorji samostojno povezani z LIS-om.

Vprašanje št. 1: Glede na to, da ima CSV dvosmerno komunikacijo z LIS-om in na ta način poteka preko njega komunikacija z aparati, tako ni mogoče da aparati vzporedno komunicirajo z LIS-om in CSV-jem. Ali vam ustreza, da ponudimo CSV rešitev na način, da se v primeru okvare enega trdega diska CSV-a, nadaljuje proces na drugem trdem disku?

Vprašanje št.2: Kaj pa v primeru okvare LIS-a? Ali je potrebno ponuditi CSV rešitev, ki bo avtomatsko prenesla vse podatke, ki so zbrani v sistemu za čas okvare LIS-a nazaj v LIS, do takrat ko bo LIS povezava ponovno usposobljena?

ODGOVOR
1. Če CSV že vključuje drugi trdi disk preko katerega se nadaljuje proces v primeru izpada prvega, je odgovor pritrdilen.
2. Da«.

in

»372. VPRAŠANJE z dne 8.11.2018 ob 9:26
Spoštovani,
Naročnika prosimo za potrditev ali pravilno razumemo razpisno dokumentacijo, da za opremo in material v ponudbi ni potrebno prilagati nobenih katalogov, prospektnega materiala, tehnične dokumentacije ampak to priloži izbran ponudnik po potrditvi s strani naročnika?
Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR
Praviloma mora ponudnik predložiti ustrezno tehnično dokumentacijo, ki izkazuje izpolnitev tehničnih zahtev. V kolikor takšna dokumentacija ne obstoji, se lahko predloži uradna izjava proizvajalca, pri čemer naveden velja opozoriti, da skladno z določilom 89. člena ZJN-3 in pravno prakso DKOM dopolnitev ponudbe v delu tehničnih zahtev ni dopustna s podatki, ki že na prvi pogled "prima facie" niso razvidni iz ponudbe. Navedeno pomeni, da napačno tolmačite zahtevo, saj morajo vsi ponudniki ob oddaji ponudbe predložiti dokazila iz katerih bo izhajalo izkazovanje tehničnih zahtev naročnika.«

Upoštevaje navedeno je torej naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil kot način izpolnjevanja zahteve iz točke 2 razdelka »Splošne zahteve« razširil še z rešitvijo, kot jo je predlagal potencialni ponudnik (»Če CSV že vključuje drugi trdi disk […]«), kar med strankama ni sporno. Kot razlog za neskladnost ponudbe z zahtevami iz dokumentacije z zvezi z oddajo javnega naročila pa naročnik navaja, da iz ponudbe ni razvidno izpolnjevanje te zahteve, česar vlagatelj niti ne prereka niti ne navaja, da bi navedeno izhajalo iz ponudbe – vlagatelj zgolj zatrjuje, da je ponujeno skladno z zahtevami, pri čemer v dokaz teh navedb predlaga ogled referenčnih ali drugih istovrstnih sistemov. V zahtevku za revizijo vlagatelj sicer omenja enega od dokumentov v ponudbi, skladno s katerim naj bi bila minimalna zahteva za vzpostavitev sistema štirijedrni procesor, vendar pa ni razvidno, kako bi se navedeno lahko nanašalo na obravnavano zahtevo (bodisi v smislu dvosmerne povezljivosti bodisi v smislu z odgovorom na portalu javnih naročil dopuščene rešitve).

Vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave, skladno s katerim mora zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (prvi odstavek 7. člena ZJN-3) – vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati na pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe, enako kot je tekom postopka oddaje javnega naročila že pozval enega od preostalih ponudnikov, s čimer bi lahko izkazal obstoj in ustreznost ponujene rešitve.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila (gl. npr. odločitve št. 018-029/2017, 018-037/2017-5, 018-018-068/2017, 018-153/2018-6), ima skladno z ZJN-3 naročnik možnost in ne dolžnost, da od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, mora pa pri tem spoštovati določila lastne razpisne dokumentacije ter enakopravno obravnavati vse ponudnike. V obravnavanem je tako sicer mogoče ugotoviti, da je naročnik v prvotno izvedenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb (tj. pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila z dne 17. 4. 2019, ki je bila nato v prejšnjem postopku pravnega varstva razveljavljena) pozval enega od ponudnikov na dopolnitev ponudbe, na podlagi česar bi bilo mogoče očitati naročniku, da v primeru tokratne izvedbe pregleda in ocenjevanja ponudb na dopolnitev ponudbe ni pozval vlagatelja. Vendar pa je potrebno pri tem upoštevati tudi sledeče: kot je bilo že pojasnjeno, med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje zahtevane tehnične dokumentacije, ki bi izkazovala izpolnjevanje zahtev iz točke 2 splošnih zahtev – bodisi v prvotno določeni vsebini bodisi v smislu možnosti, kot je bila naknadno dopuščena z odgovorom na portalu javnih naročil. V tem smislu zato na rešitev obravnavane zadeve ne bi moglo biti relevantno, ali bi naročnik pozval vlagatelja na pojasnilo o tem, kje v ponudbi se nahajajo ustrezajoča dokazila.

Glede navedb vlagatelja o tem, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev ponudbe z zahtevanimi tehničnimi dokazili, pa je pri tem potrebno upoštevati tudi omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim – razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake (obstoja katere sicer ne zatrjuje nobena od strank), če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba – ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
V obravnavanem primeru bi se dopolnitev ponudbe nanašala na del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila, prav tako pa v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne bi šlo za popravek ali dopolnitev očitne napake (prim. s sklepom št. 018-087/2017-4), zato dopolnitev niti ne bi bila dopustna (2. alineja šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Naročniku tako ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ker vlagatelju ni omogočil dopolnjevanja ponudbe, v posledici vsega navedenega pa tudi ne zaključka o tem, da ponudba ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dopustna.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija ni presojala preostalih revizijskih očitkov glede preostalih izpodbijanih razlogov, ki jih je naročnik navedel v prid zavrnitve vlagateljeve ponudbe, saj vlagatelj ne izkazuje več pravnega interesa za meritorno presojo teh navedb. Ker namreč niso bile ugotovljene kršitve naročnika v zvezi z že obravnavanim razlogom za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, morebitna presoja ostalih revizijskih očitkov ne bi več mogla vplivati na vlagateljev pravni položaj oziroma njegov interes v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Razrešitev nekaterih preostalih spornih vprašanj (glede nezadostne količine reagenta U-Amfetamini in glede vprašanja veljavnosti kalibracij) bi narekovala tudi pridobitev strokovnega mnenja, s čemer bi se dodatno podaljšal čas odločanja v zadevi, hkrati pa na vlagateljev položaj v postopku ne bi mogla v ničemer vplivati. Prav tako na vlagateljev položaj v tem postopku ne vpliva ugotovitev, da naročnik glede sprva ugotovljenega manjka določenih dokazil (o spodnji meji detekcije za določene reagente) v bistvu priznava, da se ta dokazila v ponudbi nahajajo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 12. 2019


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran