018-196/2019 Holding slovenske elektrarne d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja opreme sistemov tehničnega varovanja v družbah skupine HSE«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Požarni sistemi, družba za inženiring, trgovino, storitve in gradbeništvo d.o.o., Novorogoška ulica 17, Miklavž na Dravskem polju, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Holding slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 12. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 11. 10. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 11.322,71 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 19. 7. 2019, št. objave JN005143/2019-W01, popravka pa dne 22. 7. 2019 in dne 26. 8. 2019, št. objave JN005143/2019-K01 in JN005143/2019-K02. Naročnik izvaja skupno javno naročanje v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnikov, ki so navedeni v točki I.1 obvestila o naročilu male vrednosti.

Naročnik je dne 11. 10. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Aktiva varovanje, varovanje premoženja, trgovina, storitve in proizvodnja d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila glede na merilo (končna najnižja skupna ponudbena cena v EUR brez DDV) uvrščena na drugo mesto. Odločitev o oddaji naročila je bila dne 14. 10. 2019 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN005143/2019-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2019, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o oddaji naročila razveljavi, ponudbo izbranega ponudnika izloči, javno naročilo pa odda vlagatelju, ki je edini oddal dopustno ponudbo. Vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo stroški postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna,
- ker v postavkah iz predračuna (…) (varovane informacije, v nadaljevanju: (…)) ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zahtevku za revizijo prilaga elektronsko sporočilo proizvajalca ponujene opreme, specifikacijo ponujene opreme v postavki (…) in dokumentacijo proizvajalca (…).
- ker so v njej navedeni neresnični podatki v zvezi s priglasitvijo podizvajalca AA (v nadaljevanju: podizvajalec AA); ker podizvajalec AA z izbranim ponudnikom ni v nobenem razmerju (pogodbenem, podizvajalskem itd.) in ker vsled vsebine e-sporočila podizvajalca AA le-ta ne more šteti za podizvajalca izbranega ponudnika. Zahtevku za revizijo prilaga elektronsko sporočilo podizvajalca AA z dne 21. 10. 2019.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 22. 10. 2019 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 24. 10. 2019. Navedbam vlagatelja nasprotuje. V dokaz svojih navedb prilaga dokumentacijo, ki vsebuje korespondenco izbranega ponudnika s podizvajalcem AA ter tehnično specifikacijo proizvajalca za ponujeno opremo v postavki (…).

Naročnik je dne 20. 11. 2019 sprejel Sklep in odločitev o zahtevku za revizijo, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel vse tehnične zahteve, predložil zahtevane obrazce in obrazec ESPD.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22. 11. 2019 in dne 29. 11. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o oddaji naročila opredelil z vlogo z dne 27. 11. 2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, zatrjevane očitke še dodatno utemeljuje in za svoje navedbe predlaga dodatna dokazila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo, zato je potrebno revizijske navedbe presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Predmet javnega naročila je nadgradnja opreme sistemov tehničnega varovanja (videonadzor, javljanje vloma, integracija itd.) z nakupom dodatne opreme in njeno namestitvijo v nekaterih družbah skupine HSE. Podrobnejšo specifikacijo naročila je naročnik opredelil v tehničnih specifikacijah – tehničnem delu dokumentacije (zaprti del), ki ga naročnik varuje zaradi posebno občutljivih informacij, skladno z drugim odstavkom 61. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) zatrjuje, da izbrani ponudnik v predračunu, v nasprotju z zahtevo naročnika, v postavki
- (…) ni navedel (…); da iz ponudbe ni razvidno, kdo je (…); da iz navedene oznake ni razvidno, na kaj se nanaša in ali so vključene vse zahtevane (…). Ker v ponudbi izbranega ponudnika ni prilog ali specifikacije glede (…) vlagatelj meni, da jih izbrani ponudnik ni pridobil in jih v predračunu niti ni ponudil.
- (…) ni navedel, da (…) ponuja; da ni navedel (…) oziroma ni specificiral (…). Ker v ponudbi izbranega ponudnika ni prilog ali specifikacije glede (…) vlagatelj meni, da jih izbrani ponudnik ni pridobil in jih v predračunu niti ni ponudil. Iz navedenih oznak tudi naročnik ni mogel preveriti popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki pod ponujeno ceno sploh ne vsebuje vseh predvidenih artiklov ((…)).

Da bi moral izbrani ponudnik natančno navesti (…), med drugim tudi (…), ki jo zahteva naročnik ter predložiti ustrezno dokumentacijo, da bi naročnik sploh lahko ugotovil, kaj izbrani ponudnik ponuja, ali je ponujeno skladno s tehničnimi specifikacijami ter posledično, ali je ponudba dopustna ali ne, vlagatelj zatrjuje tudi ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisje v zadevah št. 018-215/2017 in 018-178/2016.

Vlagatelj navaja, da glede na navedeno, naročnik ni imel podlage, da preveri skladnost ponudbe izbranega ponudnika s tehničnimi specifikacijami in še manj, da jo šteje za dopustno, zaradi česar je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Z obravnavanimi očitki v zvezi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da se mu, ker izbrani ponudnik sodeluje s podizvajalcem AA, ki je (…), ni porajal dvom v tehnično sposobnost izvedbe naročila in tehnično ustreznost ponujene opreme s strani izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v postavki (…) in v postavki (…) navedel (…), s čemer je dovolj jasno specificiral blago, ki ga ponuja(…). Naročnik navaja, da je (…) predvidel, če bi ponudniki ponudili drugačno opremo od tiste, (…). Pri navedenih zaporednih številkah naročnik prilog, dokazil ali pojasnil glede (…) ni zahteval, zato je očitek vlagatelja o njihovi ne predložitvi neutemeljen. Naročnik dalje navaja, da je izbrani ponudnik ponudil (…). Ker naročnik ve, da (…), ni podvomil, da izbrani ponudnik teh ne ponuja. Enako so ponudili vsi trije ponudniki, tudi vlagatelj. Gre za (…). Naročnik meni, da je neutemeljen očitek vlagatelja, da ni mogoče razbrati, na kaj se ponujena (…) nanaša, saj je izbrani ponudnik s tem, ko je v postavki (…) navedel v (…) z zapisom »(…)«, naročniku jasno sporočil, da ponuja (…). V zvezi s postavko (…) naročnik navaja, da izbrani ponudnik (…) ni eksplicitno navedel v (…), vendar je bila navedena v (…), kar izkazuje, da ponudnik ponuja (…), dvoma pa ni niti, katera (…) je ponujena.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik v točki 12.2 Sestavljanje ponudbe v poglavju 12. Ponudba določil
- »Predmet ponudbe mora izpolnjevati najmanj minimalne tehnične zahteve, navedene v tehničnih specifikacijah [...].« (podtočka 12.2.1),
- »Ponudnik mora v Predračunu ponujati vse pozicije, ob upoštevanju tehničnih zahtev te dokumentacije.« in »Ponudnik mora izpolniti in predložiti Specifikacijo storitev po posameznih postavkah oziroma listo cen. [...]« (podtočka 12.2.2).

V (…) zaprtega dela dokumentacije je naročnik pripravil podrobne specifikacije (…) in poudaril, da »(…)« ((…)). V postavki (…) in v postavki (…) je naročnik, relevantno za rešitev spornih vprašanj v predmetni zadevi, določil:

(…)

V obrazcu Specifikacija cen po posameznih postavkah oz. lista cen (celotni predračun) (v nadaljevanju: predračun), ki je bil oblikovan na način, da so morali ponudniki za posamezno postavko, (…) in (…), izpolniti (…) ter (…).

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da so morali ponudniki predmet javnega naročila, upoštevaje vse naročnikove zahteve, opredeliti na način, da so izpolnili (…), ter za (…) priložiti ponudbi natančno tehnično dokumentacijo in ustrezne dodatne informacije o funkcionalnosti delovanja opreme po naročnikovih zahtevah, ki niso razvidne iz tehnične dokumentacije (točka 17. Priloge objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma (…) zaprtega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 5. 9. 2019 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v obravnavanih postavkah v predračunu v (…) vpisal:
- (…): »(…)«
- (…): »(…)«,
tehnično dokumentacijo pa predložil za (…) navedene ponujene modele opreme.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. odločitev v zadevi št. 018-079/2018) je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma, t.j. pod pogoji, določenimi z ZJN-3 oziroma v primeru, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v nobeni od obravnavanih postavk predračuna ni upošteval zahtev naročnika glede konkretiziranja predmeta ponudbe v (…) v delu, ki se nanaša na (…), saj je v postavki (…) navedel le splošno »(…)«, v postavki (…) pa v zvezi z (…) sploh ni navedel ničesar. S tem je ravnal v nasprotju tako z zahtevo naročnika po navedbi (…) iz zaprtega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (…), kot tudi v nasprotju z navodili naročnika iz predračuna, skladno s katerimi so morali ponudniki za ponujeno opremo v (…) navesti (…). Ker izbrani ponudnik dela predmeta javnega naročila v obravnavanih postavkah ni konkretiziral na zahtevan način, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je tako pripravljena ponudba izbranega ponudnika skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično dopustna.

Na ugotovljeno ne vplivajo navedbe tako naročnika kot izbranega ponudnika o pomenu in vsebini zahteve po navedbi (…). Naročnik namreč navaja, da naj bi sporna zahteva veljala le za primere, ko bi ponudniki ponudili opremo, (…), a Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila sporna zahteva jasna, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi z njo ni določil nobenih izjem, ne omogoča pa niti razlage, za katero se v odločitvi o zahtevku za revizijo zavzema naročnik. Izbrani ponudnik pa navaja, da so (…) »popolnoma nerelevantne za identifikacijo opreme« in da »(…)«, a so njegove navedbe brezpredmetne, saj se mora naročnik v fazi pregleda skladnosti prejetih ponudb strogo ravnati po pravilih, ki jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil sam (po poteku roka za prejem ponudb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne sme spreminjati, prim. prvo poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3), kar v konkretnem primeru pomenu tudi preverbo ponudnikovega upoštevanja zahteve po navedbi (…) ter navodila po navedbi (…).

Dalje, na ugotovljeno ne vplivajo naročnikove navedbe o tem, da je izbrani ponudnik z navedbo (…), dovolj jasno specificiral blago, ki ga ponuja. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predračunu navedel zgolj podatke o (…), ne pa tudi podatkov o (…), ki jih v obravnavanih (…) postavkah bodisi ni specificiral skladno z zahtevo naročnika bodisi sploh ni navedel (niti v predračunu niti v kakšnem drugem delu ponudbe). Neutemeljen je zato zaključek naročnika, da je izbrani ponudnik z zapisom »(…)« naročniku »jasno sporočil, da ponuja (…)«, prav tako pa tudi zaključek, da naročnik ni podvomil, da izbrani ponudnik ne ponuja (…), saj »ve, da (…).«. Naročnik mora svojo odločitev o oddaji javnega naročila utemeljiti na ugotovitvah iz faze preverjanja ponudb, ne pa na zatrjevanju, da ve, kaj (…). Četudi bi šlo slediti naročniku v sklepanju, da je izbrani ponudnik, zaradi angažiranja podizvajalca AA, (…), (…) tudi ponudil, zgolj na podlagi vpisa »(…)« v postavki (…), ob umanjkanju predhodno navedenih zahtevanih podatkov, še vedno ne bi bilo mogoče slediti naročnikovemu zaključku, da izbrani ponudnik ponuja (…).

Na predhodno ugotovitev Državne revizijske komisije pa ne vplivajo niti navedbe naročnika in izbranega ponudnika (ki sicer priznavata, da v (…) izbrani ponudnik v postavki (…) sploh ni vpisal), da naj bi bilo v predračunu izkazano, da izbrani ponudnik v postavki (…) ponuja »(…)«, ker je le-ta navedena v (…). Kot zatrjuje že vlagatelj, enako ugotavlja pa tudi Državna revizijska komisija, je podatke v (…) navedel že naročnik pri pripravi predračuna kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ne gre za podatke, ki bi jih v (…) kakorkoli vnašali ponudniki. Ponudniki so morali podatke o ponujeni opremi (…) vpisati (…), česar izbrani ponudnik v zvezi z (…), kot že ugotovljeno, ni storil.

V kolikor bi bilo izbranemu ponudniku ob predstavljenem dejanskem stanju dopuščeno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje ponudbe z manjkajočo konkretizacijo (…), bi ta šele naknadno, po poteku roka za prejem ponudb, opredelil (konkretiziral) ponujeni predmet javnega naročila (…) in svojo ponudbo dopolnjeval v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), saj obravnavanih pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati kot očitnih napak (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-151/2019) prav tako pa ob naknadni navedbi manjkajočih podatkov ne bi bilo mogoče objektivno preveriti obstoja opredelitve predmeta javnega naročila in nedvoumne specifikacije ponujene opreme pred potekom roka za prejem ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) in je ugodila vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu (razveljavitev izpodbijane odločitve), preostalih navedb (preostalih zatrjevanih pomanjkljivosti v zvezi s postavkami (…), zatrjevanih pomanjkljivosti v postavkah (…) ter navedb glede neresničnih podatkov glede nominiranega podizvajalca izbranega ponudnika) ter z njimi povezanih dokazov ni obravnavala. Usmerjene so namreč v zatrjevanje neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v zatrjevanje iste kršitve naročnika, tj. oddajo javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, njihova obravnava pa ne bi mogla v ničemer vplivati na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku.

Kljub temu, da Državna revizijska očitkov vlagatelja o pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na priglašenega podizvajalca vsebinsko ni obravnavala, na tem mestu zgolj pripominja, da je namen angažiranja podizvajalcev v ponudbi izkazovanje izpolnjevanja pogojev glede tehnične sposobnosti ponudnika za del javnega naročila, ki ga ponudnik namerava oddati v podizvajanje, pri čemer je za izvedbo predmeta javnega naročila pod pogoji iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, vključno z dogovorjeno ponudbeno ceno (kot eno izmed njenih bistvenih sestavin), odgovoren ponudnik. Ponudnik in podizvajalec oblikujeta svoje pogodbeno razmerje, v katerem se dogovorita tudi za plačilo izvedenih del podizvajalcu, ki ni nujno enako plačilu za opravljena dela, ki je dogovorjeno v pogodbi o izvedbi naročila (sklenjeni med ponudnikom in naročnikom). Ker se v fazi predložitve ponudbe ponudnik in podizvajalec šele dogovarjata o predvidenem sodelovanju (kar se tekom izvajanja javnega naročila lahko tudi spremeni, upoštevaje ZJN-3), pravila javnega naročanja od ponudnika terjajo, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila v ponudbi le navede vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, predloži izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev ter predloži zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva (drugi odstavek 94. člena ZJN-3). Ponudnikom ZJN-3 tako ne nalaga, da že v fazi oddaje ponudbe naročniku predložijo tudi sklenjene pogodbe s podizvajalci, priglašenimi v oddani ponudbi.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da je izbrani ponudnik predložil dopustno ponudbo in je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 11. 10. 2019.

V zvezi z delom pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da se javno naročilo odda vlagatelju kot edinemu ponudniku z dopustno ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta predlog po vsebini postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila in ne reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 9.319,23 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo);
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.976,40 EUR (2.700 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
- materialne stroške v višini 27,08 EUR (37 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo in izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njegovo priznanje v OT, glede na vrednost spora, ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj gre za stroške, nastale pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ki ne predstavljajo stroškov predrevizijskega oziroma revizijskega postopka in priglašenih stroškov za konferenco s stranko, ker sestava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in ker gre šteti, da je priglašeni strošek »konferenca s stranko« že zajet v strošku odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo (prim. tar. št. 39). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenega stroška za odvetniške storitve za pripravo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 27. 11. 2019 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 11.322,71 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 24. 12. 2019



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Holding slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič, d.o.o., Partizanska cesta 36, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v obliki, ki varuje občutljive informacije)
- Aktiva varovanje d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran