EN

018-193/2019 DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.

Številka: 018-193/2019-4
Datum sprejema: 16. 12. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »Dobavo priklopnih vozil in signalizacije« (sklop 4) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Swarco Lea, d. o. o., Finžgarjeva ulica 1, Lesce (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 16. 12. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 4, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2019-TK-172/19-71 z dne 10. 10. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 13.079,62 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 31. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005458/2019-B01, in 1. 8. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 147-361388) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2019-TK-172/19-71 z dne 10. 10. 2019 obvestil ponudnike, da je med drugim za sklop 4 (»Polportal prevozni«) izbral ponudbo ponudnika Petrič, d. o. o., Goriška cesta 57, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 14. 10. 2019 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je omogočil vpogled 17. 10. 2019, o čemer je sestavil zapisnik, v katerem je navedel vlagateljevo pripombo, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti in da se mu povrne stroške, podredno pa, da se mu omogoči vpogled v posamezne dokumente. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 35. člen ZJN-3, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v dele ponudbe, ki so javni, in naročnikov spis o vodenju postopka oddaje javnega naročila,
- naročnik ne bi smel na vpogledu prikriti celotne ponudbe izbranega ponudnika, čeprav je izbrani ponudnik to zahteval,
- bo dopolnil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ko mu bo naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika,
- je naročnik kršil peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ker je izbranemu ponudniku dopustil, da je dopolnil ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije,
- že iz poziva na dopolnitev ponudbe izhaja, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam, ki jih je določil naročnik,
- je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 11. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik je navedel, da:
- je bilo vlagatelju že pri vpogledu pojasnjeno, da so dokumenti upravičeno zakriti kot poslovna skrivnost,
- vlagatelj ni navedel razlogov, zakaj bi mu bilo treba razkriti še druge dokumente, sicer pa bi moral vlagatelj določno zatrjevati, katera listina bi mu morala biti razkrita,
- namen vpogleda ni v naključnem iskanju napak v ponudbi (gl. zadevo št. 018-286/2007),
- je naročnik ravnal skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-117/2019,
- je v ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila, naročnika pa je po prejetem pozivu opozoril, da ni nikjer natančno navedel, kakšen prospektni ali drug material za ponujeno mehanizacijo in opremo (sploh katero) je treba predložiti (po obsegu, vsebini, opisu ipd.), saj je bila edina zahteva, da je iz predloženega prospektnega ali drugega materiala razviden proizvajalec in tehnične značilnosti,
- naročnik po odpiranju ponudb ne more več spreminjati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- naročnik nabavlja priklopna vozila in signalizacijo, ne pa posameznih kosov opreme ali komponent teh vozil, zato se zahtevana specifikacija lahko nanaša le na priklopno vozilo kot celoto in ne na posamezen del priklopnega vozila,
- posamezne naročnikove zahteve so take, da jih ne vsebuje nobena tehnična ali druga dokumentacija kateregakoli proizvajalca, saj so to rešitve po meri,
- je naročnik na str. 38 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval le dve dokazili, ki ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbi,
- je naročnik izrecno določil, da bo izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev moral izbrani ponudnik izkazati ob predaji opreme,
- samo dejstvo, da ga je naročnik pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe, še ne more vplivati na dopustnost ponudbe, temveč je treba v vsakem primeru preveriti, ali je naročnik imel pravno podlago, da v ponudbi ugotovi kakršnakoli odstopanja od svojih zahtev,
- naročnik v prvem odstavku točke IV.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil besede »vseh«, ki jo je določil v drugem odstavku točke IV.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in velja ob predaji opreme,
- če bi naročnik želel prospektni in drug material za izkazovanje vseh tehničnih značilnosti že ob oddaji ponudbe, bi to zapisal že v prvem odstavku točke IV.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, drugače je ta določba zavajajoča,
- nekaterih zahtev sicer objektivno ni mogoče vnaprej dokazati in je mogoča le izjava, da bo zahteva izpolnjena,
- na naročnikov poziv ni predložil nobene dodatne dokumentacije,
- je že v odgovoru na naročnikov poziv navedel, da je ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente in zato ni mogoče sprejeti očitkov, da ponudba ni dopustna,
- vlagatelj ni predložil dokazil, da ponujeno priklopno vozilo in pripadajoča oprema niso skladni s tehničnimi specifikacijami,
- naj naročnik in Državna revizijska komisija tolmačita dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, kot jo je ponudnik lahko objektivno razumel, hkrati pa naj ugotovita, da niti vlagatelj ne more objektivno izpolniti zahtev, za katere zatrjuje, da jih izbrani ponudnik ni izpolnil.

Naročnik je s sklepom št. 313/19-APM-172/19-rev z dne 6. 11. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je ravnal v skladu s 35. členu ZJN-3, saj je vlagatelju omogočil vpogled v vse dele ponudbe izbranega ponudnika, ki skladno s tem členom predstavljajo javne podatke,
- je izbrani ponudnik ob oddaji ponudbe dele ponudbe označil kot poslovno skrivnost, pred vpogledom v svojo ponudbo pa je predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 5. 9. 2019,
- dokumenti, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, pa tudi dokumenti, ki so bili navedeni v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti, ne vsebujejo podatkov, ki se skladno s 35. členom ZJN-3 štejejo za javne,
- ni prekril celotne ponudbe izbranega ponudnika, temveč je vlagatelju omogočil vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika,
- bi razkritje podatkov, ki jih je izbrani ponudnik določil kot poslovno skrivnost, lahko pomenilo protipravno pridobitev oziroma razkritje poslovne skrivnosti, naročnik pa bi tvegal tožbo izbranega ponudnika,
- se vsakršen podatek, določen kot poslovna skrivnost, lahko kadarkoli naknadno razkrije, če tako odloči pristojni organ, ne bi pa bilo mogoče popraviti škode, ki bi lahko nastala z neupravičenim razkritjem,
- bi moral vlagatelj navesti, v kateri dokument je želel vpogledati in zakaj bi ta moral biti javen, poleg tega pa bi moral vlagatelj ob vpogledu v specifičen dokument izkazati tudi določen sum, da se je zgodila kršitev, zaradi katere bi lahko bila razveljavljena odločitev o oddaji javnega naročila,
- kršitev pravice do vpogleda sama po sebi ni take narave, da bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila in pravilom ne more biti podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila,
- tudi iz zadeve št. 018-117/2019 izhaja, da kršitev pravice do vpogleda neposredno ne vpliva na zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila,
- je na vpogledu skladno z dovoljenjem izbranega ponudnika razkril skice in poziv izbranemu ponudniku, da pojasni ponudbo,
- je zahteval predložitev le določene dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, na poziv pa ni predložil drugih dokazil,
- so posamezne zahteve takšne, da jih ne vsebuje nobena tehnična ali druga dokumentacija kateregakoli proizvajalca, saj je predmet narejen po meri in ni serijska nadgradnja izdelka,
- je bilo na podlagi predloženih certifikatov mogoče ugotoviti, da so posamezne komponente skladne s standardi,
- je bil poziv z dne 18. 9. 2019 namenjen le pojasnilu določenih dejstev, ki jih ni uspel razbrati iz predložene dokumentacije, odgovor izbranega ponudnika pa je le pojasnilo in ne dopolnitev ponudbe,
- je izbrani ponudnik v predloženem obrazcu ESPD dal izjavo, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, v obrazcu Ponudba s ponudbenim predračunom je dal izjavo, da je ponudba pripravljena v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter da ponujena mehanizacija in oprema izpolnjujejo tehnične zahteve,
- je v točki IV.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal, da bo moral izbrani ponudnik izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev izkazati pri predaji opreme, če pa se to ne bo zgodilo, bo vnovčil bančno garancijo za dobro izvedbo,
- je vlagatelj zgolj trdil, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ni pa ponudil dokaza ali razumnega dvoma v skladnost ponudbe izbranega ponudnika,
- poziv na pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe ne pomeni že, da ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna,
- iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja možnost dodatnih pojasnil in dokazil,
- so vlagateljeve navedbe, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, pavšalne, izbrani ponudnik pa ponudbe s pojasnili tudi ni dopolnil,
- vlagatelju ni omogočil vpogleda v prejeto pojasnilo, saj je to vsebovalo podatke, ki so bili določeni kot poslovna skrivnost že v ponudbi, sicer pa nerazkriti podatki niso javni v skladu s 35. členom ZJN-3,
- je vlagatelj le prepisal tehnične zahteve in navedel, da jih ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje,
- se strinja z navedbami izbranega ponudnika iz opredelitve.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 313/2019-TK-172/19-85 z dne 14. 11. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 11. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov, predlagal pa je tudi, da se ga seznani z vlogo z dne 5. 11. 2019.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za sklop 4 prejel dve ponudbi (vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika), ki ju je razvrstil po merilu »najnižja vrednost v EUR brez DDV za posamezni sklop« (točka II.2.5 objav in točka II.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika cenejša od vlagateljeve ponudbe, hkrati pa je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato jo je izbral. Vlagatelj se ni strinjal, da je izbrani ponudnik predložil dopustno ponudbo, naročniku pa je tudi očital, da mu je na kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, čemur je naročnik nasprotoval.

Iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) je razvidno, da je vlagatelj po seznanitvi z odločitvijo o oddaji javnega naročila za sklop 4, ki je bila objavljena 10. 10. 2019 na portalu javnih naročil, z vlogo z dne 14. 10. 2019, ki jo je poslal po elektronski pošti in pošti priporočeno, zahteval vpogled v »celotno ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (v vse obrazce, tehnične specifikacije, vzorec pogodbe, finančno zavarovanje, skratka celotno ponudbo, ki je bila oddaja s strani izbranega ponudnika) ter v vse morebitne dopolnitve, spremembe in pojasnila te ponudbe«, pa tudi »v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom (pozivi naročnika in odgovori izbranega ponudnika) ter v naročnikov spis o vodenju predmetnega postopka«. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled 17. 10. 2019, o čemer je vodil zapisnik, v katerem je navedena vlagateljeva pripomba, da mu naročnik ni omogočil vpogleda skladno s 35. členom ZJN-3. Iz zahtevka za revizijo izhajajo obširne vlagateljeve navedbe, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, vendar Državna revizijska komisija teh navedb ni obravnavala najprej. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da zgolj morebitna ugotovitev, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, ne bi pripomogla k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 4. Morebitna kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo se je namreč lahko zgodila šele po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 4. Ker je vlagateljev interes v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno doseči razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot je vlagatelj sicer predlagal v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija najprej preizkusila, ali je že na podlagi dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo, in dokazov, na katere se je skliceval v zahtevku za revizijo, uspel utemeljiti, da je naročnik kršil (prvi odstavek 89. člena) ZJN-3, ker je za sklop 4 izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je v točki I.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje med drugim:
- »poglavje II: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« (točka b drugega odstavka),
- »poglavje IV: Tehnične specifikacije« (točka d drugega odstavka),
- »poglavje VI: ponudba s ponudbenim predračunom« (točka f drugega odstavka)
in
- »Prilog[o]: ESPD obrazec« (točka h drugega odstavka).

Naročnik je v točki II. 5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil »sestavne dele ponudbe«, ki so med drugim:
- »ponudb[a] s ponudbenim predračunom« (točka a prvega odstavka),
- »prospektni ali drug material za ponujeno mehanizacijo in opremo iz katerega je razviden proizvajalec in tehnične značilnosti kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij« (točka b prvega odstavka),
- »dodatna dokazila, ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel« (točka c prvega odstavka),
in
- »izpolnjen in potrjen ESPD obrazec (za vse gospodarske subjekte v ponudbi)« (točka f prvega odstavka).

Naročnik je v poglavju v zvezi z ugotavljanjem sposobnosti (točka II.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) med pogoji za sodelovanje določil tudi točko C:
»Tehnična dokumentacija
1. Ponudnik v ponudbi priloži prospektni ali drug material za ponujeno mehanizacijo in opremo iz katerega je razviden proizvajalec in tehnične značilnosti kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij.
2. Ponudnik mora v ponudbi priložiti tudi dodatna dokazila, ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel.
Naročnik si pridržuje pravico, da v koliko ob pregledovanju in ocenjevanju ponudbe meni, da je to potrebno za presojo dopustnosti ponudbe, pri ponudniku preveriti izpolnjevanje zahteve iz razpisne dokumentacije z zahtevo po dodatnih dokazilih.«

Naročnik je v točki IV.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Tehnične zahteve
Ponudnik v ponudbi priloži prospektni ali drug material za ponujeno mehanizacijo in opremo iz katerega je razviden proizvajalec in tehnične značilnosti kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij.
Izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev bo moral izbrani ponudnik izkazati ob predaji opreme.
Ponudnik mora v ponudbi priložiti tudi dodatna dokazila, ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel«,
nato je za posamezne sklope določil tehnične specifikacije. Tehnične specifikacije za sklop 4 je naročnik določil na str. 38–45 in jih naštel pod posameznimi podnaslovi.

Naročnik je v obrazec VI. Ponudba s ponudbenim predračunom pod točko VI.1. vključil tudi izjavo:
»Izjavljamo, da:
• je ponudba pripravljena skladno z razpisno dokumentacijo v besedilu, kot je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil www.enarocanje.si in ali internetni strani naročnika www.dars.si.
• je ponudba lahko od vas sprejeta v kateremkoli roku pred iztekom končnega roka,
• je ponudba veljavna vključno 15.12.2019,
• razpisno dokumentacijo razumemo in se v celoti strinjamo z njeno vsebino vključno z dodatki in pojasnili, ki so bili morebiti izdani v zvezi z razpisno dokumentacijo,
• smo pripravljeni izvesti predmetno javno naročilo po sklenitvi pogodbe v rokih, količini in kakovosti kot izhaja iz razpisne dokumentacije, tehničnih specifikacij in naše ponudbe,
• ponujena mehanizacija in oprema izpolnjuje tehnične zahteve naročnika.«

Naročnik je pripravil obrazec ESPD in v zvezi s pogoji za sodelovanje ponudnikom omogočil, da odgovorijo le z »Da« ali »Na« na trditev, da ponudnik »[i]zpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«.

Naročnik je v točki VI.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vsak sklop pripravil obrazec predračuna. Obrazec ponudbenega predračuna za sklop 4 je sestavljen iz tabele z eno postavko (tj. »PV10 - Polportal prevozni spremenljive vsebine«), pri čemer je naročnik določil, da nabavlja pet kosov. Ponudniki so morali vpisati ceno za kos in izračunati skupno vrednost brez DDV, znesek DDV in skupno vrednost z DDV. Naročnik je pod to tabelo navedel še posamezne zahteve in izjave. Naročnik je pripravil tudi obrazec VI.3., ki predstavlja »[p]ovzetek predračuna (rekapitulacij[o])«. Ponudniki so morali v tabelo iz tega obrazca vpisati ponudbeno vrednost brez DDV za posamezen sklop.

Naročnik je v zvezi s sklopom 4 dal dodatne informacije na portalu javnih naročil. Tako je bilo 30. 8. 2019 ob 6.59 objavljeno pojasnilo št. 2:
»Zaradi napačnega zapisa naročnik podaja popravek opisa za priklopno vozilo, Sklop 4: Polportal prevozni, 6. PV10 - Polportal prevozni spremenljive vsebine (stran 39) in sicer:

Namesto:
Dimenzija zabojnika za akumulatorske baterije in polnilec:
- Zabojnik za akumulatorje mora biti integriran na priklopno vozilo, mora biti zadostno dimenzioniran (1,8m dolžine 0,6m širine in 0,25m višine) in narejen iz aluminijaste valovite pločevine, fiksnimi stranskimi stenami ter z zadostno količino zank za pritrditev opreme.

Skico z dimenzijami skupne širine, dolžine in višine priklopnega vozila z nadgradnjo mora ponudnik podati pri ponudbi. Prav tako mora ponudnik navesti velikost vgrajenih LED ter medsebojno oddaljenost na signalni tabli. Ponudnik mora s ponudbo dostaviti tudi risbo, iz katere bo razviden predviden izgled posameznih tipičnih vsebin na prikazovalniku. Naročnik bo pri presoji ponudb upošteval tudi izvirne tehnične rešitve izvedbe signalne table posameznih ponudnikov.

Pravilno:
Dimenzija zabojnika za akumulatorske baterije in polnilec:
- Zabojnik za akumulatorje mora biti integriran na priklopno vozilo, mora biti zadostno dimenzioniran (okvirnih dimenzij 1,8m dolžine, 0,6m širine in 0,25m višine, prilagojen za vgrajeno opremo) in narejen iz aluminijaste valovite pločevine, fiksnimi stranskimi stenami ter z zadostno količino zank za pritrditev opreme.

Skico z dimenzijami skupne širine, dolžine in višine priklopnega vozila z nadgradnjo mora ponudnik podati pri ponudbi. Prav tako mora ponudnik navesti velikost vgrajenih LED ter medsebojno oddaljenost na signalni tabli. Ponudnik mora s ponudbo dostaviti tudi risbo, iz katere bo razviden predviden izgled posameznih tipičnih vsebin na prikazovalniku skladno z veljavno zakonodajo o prometni signalizaciji in prometni opremi ter zakonu o motornih vozilih.
Vse ostale zahteve ostajajo nespremenjene.«,
ki je postalo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Iz zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo 5. 9. 2019 ob 16.06, dokumentacija, ki jo sestavlja, pa je našteta v 16 alineah. Med to dokumentacijo so med drugim našteti »Ponudba s ponudbenim predračunom.pdf«, obrazec ESPD (v dveh različnih formatih), »Izjava 1.pdf« in pet dokumentov v formatu pdf v zvezi s predmetom za sklop 4:
• »Sklop 4 Polportal prevozni Prospektni material.pdf«,
• »Sklop 4 CE certifikat.pdf«,
• »Sklop 4 Certifikat EN 12966.pdf«,
• »Sklop 4 Dodatna dokazila«
in
• »Sklop 4 Tehnične značilnosti«.
Iz navedenega je razvidno, da je izbrani ponudnik že do roka za prejem ponudb (tj. 6. 9. 2019 do 9. ure; točka IV.2.2 objav in točka I.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) predložil posamezna dokazila.

Naročnik je izbranemu ponudniku poslal dopis št. 313/2019-TK-172/19-69 z dne 18. 9. 2019, v katerem je navedel, da izbrani ponudnik »ni[…] predložil[…] vse zahtevane dokumentacije kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji in na podlagi katere bi bilo možno presojati ustreznost ponujenega polportala«. Naročnik je še navedel, da »iz predložene dokumentacije ni razvidno naslednje«, in naštel 18 točk, pod katerimi je navedel, kaj ni razvidno iz ponudbe. Naročnik je izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 pozval »k pojasnitvi predložene dokumentacije oziroma predložitvi tehnične dokumentacije na podlagi katere bo mogoče preveriti ali ponujeno blago izpolnjuje vse zahteve naročnika podane v razpisni dokumentaciji in pojasnilih«, mu določil rok do 10. ure 27. 9. 2019 in ga opozoril na posledico nepravilne ali nepravočasne »dopolnitve/pojasnitve«. Izbrani ponudnik je obširno odgovoril z dopisom št. 27. 9. 2019, ki mu ni predložil nobenega dokumenta/dokazila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da točki b in c prvega odstavka točke II. 5., točka C pod točko II.6. in točka IV.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila veljajo za vse sklope, saj iz ničesar ni razvidno, da bi naročnik domet teh točk omejil le na kakšnega izmed sklopov. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne izhaja, da bi bila določena kakšna razlika v dokazovanju, če bo predmet iz posameznega sklopa šele narejen po tehničnih specifikacijah, ki jih je določil naročnik (tj. izdelek »custom made«), ali pa na trgu tudi že obstaja predmet s tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil naročnik (tj. izdelek »on the shelf«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s predmetom javnega naročila določil dve (vsebinsko in jezikovno) enaki zahtevi, pri čemer enkrat v zvezi z ugotavljanjem sposobnosti (točka C točke II.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), enkrat pa v zvezi s tehničnimi specifikacijami (točka IV.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je namreč obakrat zahteval predložitev prospektnega ali drugega materiala že v ponudbi, pa tudi predložitev dodatnih dokazil, ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel, že v ponudbi.

Izpostavljeni točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se tudi (vsebinsko in jezikovno) razlikujeta.

Naročnik je v točki C točke II.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil še možnost, da v postopku oddaje javnega naročila pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila zahteva še predložitev dodatnih dokazil. Dejstvo, da je naročnik za dvoja dokazila uporabil besedno zvezo »dodatna dokazila«, ne vpliva na to, da so dodatna dokazila v smislu te določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tista dokazila, ki jih ni mogoče obravnavati kot prospektni ali drug material in dodatna dokazila, ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel. Razlikovalni znak med dokazili, za katera je naročnik uporabil besedno zvezo »dodatna dokazila«, je to, da je pri enih izmed teh dokazil uporabil tudi besedilo »ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel«. Ta dokazila, čeprav so dodatna, se morajo nahajati že v ponudbi, dodatna dokazila (za katera ni dodano še citirano besedilo) pa ne. V ponudbi se morajo nahajati tudi prospektni ali drug material.

Naročnik je v točki IV.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil zahtevo, ki ni uporabljiva v samem postopku oddaje javnega naročila pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, saj naslavlja izbranega ponudnika (pri predaji opreme) in je torej vključena v izvedbeno fazo. Čeprav je v tej določbi navedeno, da bo moral izbrani ponudnik izkazati izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev ob predaji opreme, ta določba ne izključuje tega, da imajo prospektni ali drug material (in tudi dodatna dokazila neodvisno od tega ali so tista, »ki so navedena pri opisu tehničnih zahtev za posamezni artikel«, ali ne), ki ga mora ponudnik predložiti že pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, namen. Iz izpostavljenega materiala morajo namreč biti za »ponujeno mehanizacijo in opremo« razvidni »proizvajalec in tehnične značilnosti kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij«. Ker iz citiranega besedila ne izhaja kakšna omejitev obsega tehničnih značilnosti, ki so razvidne iz tega materiala, ne izhaja pa niti kakšna omejitev tehničnih specifikacij ali pa da bi bil naveden le del tehničnih specifikacij, se ponuja kot sprejemljivo le tolmačenje, da so relevantne vse tehnične značilnosti, kot izhajajo iz tehničnih specifikacij, čeprav naročnik ni izrecno uporabil besede »vseh« (prim. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki tudi ne uporablja besede »vseh«, a se jo tolmači tako, da mora ponujeni predmet ustrezati vsem zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah). Na podano tolmačenje ne vpliva to, da je v besedilu, da bo moral izbrani ponudnik izkazati izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev ob predaji opreme, vključena beseda »vse«. To besedo je treba tolmačiti kvečjemu kot opozorilo, da bo naročnikov pregled opreme ob njeni predaji zelo natančen. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zaradi uporabe besede »vse« in neuporabe besede »vseh« ni zavajajoča, kot je navedel izbrani ponudnik v vlogi z dne 5. 11. 2019, ker je mogoče ugotoviti pomen zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tudi sklicevanje na sklepanje po nasprotnem razlogovanju (»argumentum a contrario«) ni utemeljeno, saj bi izbrani ponudnik z njim tolmačil zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v drugačnem pomenu, kot ga te dejansko imajo, ne pa mileje ali blažje. Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti tolmačenju izpostavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot ga je predstavil izbrani ponudnik v vlogi z dne 5. 11. 2019. Argumentacija, ki sta jo uveljavljala izbrani ponudnik v vlogi z dne 5. 11. 2019 in naročnik v sklepu št. 313/19-APM-172/19-rev z dne 6. 11. 2019, o tem, da posameznih zahtev naročnika »ne vsebuje nobena tehnična ali druga dokumentacija kateregakoli proizvajalca«, predstavlja relativiziranje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej pomeni nedovoljen položaj iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Za rešitev zadeve tudi ni bistveno ugotavljanje, ali niti vlagatelj ne more objektivno izpolniti zahtev, za katere zatrjuje, da jih izbrani ponudnik ni izpolnil (vloga z dne 5. 11. 2019, str. 7), saj predmet odločanja o zahtevku za revizijo ni naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo. Ne glede na navedeno pa ravno izbrani ponudnik s to navedbo dodatno relativizira zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar za naročnika pomeni nedovoljen položaj iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Morebitna potrditev, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila res zastavljena tako, kot je navedel izbrani ponudnik, naročniku ne bi omogočala oddaje javnega naročila, ne da bi pred tem popravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. To bi lahko naročnik storil le pred potekom roka za oddajo ponudbe, kar bi pomenilo izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je pojem »drug material« mogoče tolmačiti široko in ne izključuje možnosti, da bi proizvajalec podal kakšno izjavo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom št. 313/2019-TK-172/19-69 z dne 18. 9. 2019 pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe, ni že samo po sebi sporno niti z vidika možnosti, ki jih določa ZJN-3. Čeprav je naročnik v tem dopisu navedel, da izbrani ponudnik ni »predložil[…] vse zahtevane tehnične dokumentacije kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji in na podlagi katere bi bilo možno presojati ustreznost ponujenega polportala«, je treba prej tudi ugotoviti, ali je naročnik izbranega ponudnika res pozval na ravnanja, ki presegajo možnosti iz (prve povedi iz) petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker bi izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z drugo alineo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ali pa je naročnik imel podlago za svoje ravnanje ne le v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč tudi v drugem odstavku 90. člena ZJN-3 in zlasti sedmem odstavku 79. člena ZJN-3, ravnanje izbranega ponudnika pa je v mejah sedmega odstavka 79. člena ZJN-3, tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da ZJN-3 strogo obravnava možnosti posega v tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ponudnik namreč ne more dopolnjevati ali popravljati tega dela ponudbe, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. ZJN-3 v šestem odstavku nima neposredno takih izrecnih določb v zvezi s pogoji za priznanje tehnične sposobnosti. Poleg tega ZJN-3 določa nekoliko več prožnosti v 79. členu ZJN-3, v katerem ureja obrazec ESPD. Obrazec ESPD je predhodna lastna izjava in služi kot predhodni dokaz tudi za to, da določen gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom ZJN-3. Pogoji za sodelovanje se lahko nanašajo tudi na tehnično sposobnost (točka c prvega odstavka 76. člena ZJN-3) in jo naročnik lahko preveri tudi tako, da jo gospodarski subjekt izkaže v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, z vzorci, opisi ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik, in/ali s potrdili, ki jih izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga (točka k osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Točko C točke II.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi bilo mogoče tolmačiti v okviru točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3 in tako se lahko odpre vprašanje morebitne večje prožnosti ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika v okviru prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, upoštevati pa je treba še ureditev iz 79. člena ZJN-3, saj izbranemu ponudniku ne bi bilo treba poleg obrazca ESPD predložiti nekaterih dokazil, temveč bi to lahko storil šele na naročnikov poziv (prvi in sedmi odstavek 79. člena ZJN-3).

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom, da je že v ponudbi predložil posamezna dokazila, ni mogoče spregledati, da se je naročnik lahko šele s prejemom dopisa z dne 27. 9. 2019 seznanil z nekaterimi lastnostmi ponujenega predmeta, saj podatki o njih niso bili razvidni iz teh dokazil. Iz zapisnika o odpiranju ponudb tudi ne izhaja, da bi bilo katero izmed dokazilo poimenovano »navodilo za uporabo« priklopnega vozila (prim. dopis z dne 27. 9. 2019, str. 2), niti iz katerega izmed teh dokazil niso razvidna navodila za uporabo priklopnega vozila, pač pa so razvidni načrti (priponka »Sklop 4 Dodatna dokazila«, str. 1, nadaljnjih 11 strani se nanaša na LED module) in fotografije (priponka »Sklop 4 Polportal prevozni Prospektni material.pdf«, sedem strani). V priponkah »Sklop 4 CE certifikat.pdf« (ena stran) in »Sklop 4 Certifikat EN 12966.pdf« (dve strani) sta certifikata, v priponki »Sklop 4 Tehnične značilnosti« (pet strani) pa so razvidni prometni znaki. Tako se je naročnik šele s prejemom dopisa z dne 27. 9. 2019 lahko seznanil npr. z minimalno nosilnostjo posamezne osi priklopnega vozila, ali je priključek ustrezno dimenzioniran za priklop na okrogli nastavek, ali ima priklopno vozilo rotacijsko opozorilno luč in kje jo ima, s kakšnim kablom je izvedena ozemljitev prikolice, kakšna je tehnologija zadnjih luči, kolikšna je zmogljivost baterije ipd. Da pridobivanje nekaterih podatkov presega pojasnjevanje ponudbe, je razvidno že na podlagi tega, da je naročnik v tehničnih specifikacijah določil minimalne zahteve (pri priklopnem vozilu npr. s kakšnim kablom je izvedena ozemljitev prikolice ali kolikšna je zmogljivost baterije). Naročnik do prejema dopisa z dne 27. 9. 2019 tako niti ni mogel vedeti, ali je izbrani ponudnik ponudil predmet, ki je skladen s tehničnimi specifikacijami, oziroma da je ponudnik sposoben dobaviti predmet, ki je skladen s tehničnimi specifikacijami. Državna revizijska komisija se tudi ne strinja s stališčem izbranega ponudnika iz dopisa z dne 27. 9. 2019, da je besedilo iz dopisa št. 313/2019-TK-172/19-69 z dne 18. 9. 2019 glede priklopnega vozila »splošno«, ker »ni jasno opredeljeno izpolnjevanje točno katerih zahtev po mnenju naročnika ni razvidno«. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik določil tehnične specifikacije za priklopno vozilo na str. 38–39 za podnaslovom »Priklopno vozilo«, napisanim odebeljeno, in sicer v enem odstavku ter nadaljnjih desetih alineah. S tem, ko je naročnik v dopisu št. 313/2019-TK-172/19-69 z dne 18. 9. 2019 navedel »razen dimenzij priklopnega vozila ni razvidno izpolnjevanje vseh ostalih zahtev«, je jasno navedel, da je bilo mogoče iz dokazil razbrati dimenzije priklopnega vozila, ne pa drugih lastnosti. Čeprav je iz dokazil mogoče razbrati še kakšno lastnost priklopnega vozila (npr. iz načrta je razvidno, da ima priklopno vozilo dve osi ali pa štiri podporne stebre), to ne spreminja jasnosti dopisa št. 313/2019-TK-172/19-69 z dne 18. 9. 2019 v delu, ki se nanaša na priklopno vozilo. Ne naročnik v postopku oddaje javnega naročila ne vlagatelj v postopku pravnega varstva ne bi mogla uspešno očitati izbranemu ponudniku, da v ponudbi predloženi dokumenti ne bi zadostovali za te izrecno razvidne lastnosti (tj. npr. število osi in podpornih stebrov priklopnega vozila), vendar to za izid zadeve ni bistveno, saj je Državna revizijska komisija morala že v zvezi z naročnikovim ugotavljanjem, kaj je izbrani ponudnik ponudil v delu predmeta, ki se nanaša na priklopno vozilo, ugotoviti, da je naročnik presegel možnosti, ki mu jih daje ZJN-3, da ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika skladna s tistim, kar je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik z upoštevanjem dopisa z dne 27. 9. 2019 že vsaj v delu, ki se nanaša na priklopno vozilo, omogočil izbranemu ponudniku, da je dopolnil ponudbo tudi v delu, ki ga druga alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne dovoljuje, saj manjkajočih podatkov ne bi bilo mogoče obravnavati kot očitno napako. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da čeprav bi bilo morebiti treba šteti, da bi izbrani ponudnik lahko s pojasnili iz dopisa z dne 27. 9. 2019 dokazoval izjavo iz obrazca ESPD v zvezi s pogoji za sodelovanje, ker bi za to ravnanje imel podlago v sedmem odstavku 79. člena ZJN-3, to ne izključuje dolžnosti upoštevanja omejitve iz druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik vključil več različnih izjav pod točko VI.1. v obrazcu VI., med drugim take, ki se nanaša na predmet javnega naročila (zlasti šesta alinea), vendar dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče tolmačiti tako, da bi že te izjave zadoščale za ugotovitev skladnosti ponujenega predmeta s tehničnimi specifikacijami. Zadošča namreč že ugotovitev, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsaj trikrat izrecno zahteval predložitev še določene dokumentacije v zvezi s predmetom javnega naročila (gl. točki b in c prvega odstavka točke II. 5., točka C pod točko II.6. in točka IV.5.). Čeprav bi bilo morebiti mogoče fleksibilnejše tolmačenje trenutka dokazovanja v zvezi s temi izjavami zaradi točke C pod točko II.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi in sedmi odstavek 79. člena ZJN-3), te fleksibilnosti ni mogoče uporabiti tudi v zvezi s točko IV.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Že glede na navedeno v zvezi z ugotovitvami glede priklopnega vozila je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni bil upravičen šteti, da ima podlago v prvem odstavku 89. člena ZJN-3, da izbere ponudbo izbranega ponudnika, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 4, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2019-TK-172/19-71 z dne 10. 10. 2019.

Državna revizijska komisija ni obravnavala še drugih očitanih kršitev, saj ne glede na ugotovitev, ali so te podane, to ne bi moglo več vplivati ne na vlagateljev položaj ne na sprejeto odločitev. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, kako je npr. treba upoštevati podatke o proizvajalcu LED modulov iz priponke »Sklop 4 Dodatna dokazila« (gl. str. 1 tehničnih specifikacij za LED module, tj. str. 4 te priponke) glede na zahtevo za območje porekla teh modulov (str. 36 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), kako je treba upoštevati razhajanje podatka o koeficientu luminescence iz certifikata iz priponke »Sklop 4 Certifikat EN 12966.pdf« s tem podatkom iz priponke »Sklop 4 Dodatna dokazila« (gl. str. 1 in 7 tehničnih specifikacij za LED module, tj. str. 4 in 10 te priponke) ali kako je treba upoštevati navedbo iz dopisa z dne 27. 9. 2019 (str. 3) v zvezi s polnilnim kablom.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba vlagatelja seznaniti z vlogo z dne 5. 11. 2019, kot je to predlagal, saj tudi če bi se zaradi načela kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) lahko potrdilo, da bi ga bilo treba seznaniti z njo, ta opustitev ni vplivala na njegov položaj. Državna revizijska komisija je namreč zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 4. Cilj vlagateljevega uveljavljanja pravnega varstva v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 4 je bil s tem dosežen.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3. Pri tem naj naročnik tudi preuči, ali je obstoječa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljena tako, da mu na transparenten način (gl. 6. člen ZJN-3) omogoča izbiro najugodnejše ponudbe, ki bi tudi zadostila njegovim potrebam. Vlagatelj je namreč v dopisu z dne 27. 9. 2019 opozoril na neutemeljenost sklicevanja na standard NMEA 0183, vmesnik RS-232 ali RS-485 (gl. str. 5 dopisa z dne 27. 9. 2019) ali težave z razumevanjem, katero lestvico se uporablja za III. cono vetra (gl. str. 10 dopisa z dne 27. 9. 2019), iz tega sklepa Državne revizijske komisije pa je razvidno, da je naročnik enake zahteve določil tako pri tehnični sposobnosti kot v zvezi s tehničnimi specifikacijami, za kar pa ZJN-3 določa različne možnosti ravnanja in posledice v primeru nejasnosti ali potrebe po dopolnitvah.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 10.854,34 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 13.079,62 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 19. 11. 2019, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 13.079,62 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 16. 12. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Petrič, d. o. o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran