EN

018-190/2019 Mestna občina Koper

Številka: 018-190/2019-6
Datum sprejema: 12. 12. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje prevoza šolskih otrok s posebnimi potrebami iz Mestne občine Koper v CIRIUS VIPAVA in CUDV Draga Enota Dnevni center Slovenske Istre na Debelem Rtiču v obdobju september 2019 junij 2020« v sklopu 1 – »CIRIUS VIPAVA« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj NOMAGO, storitve mobilnosti in potovanj, d.o.o., Vošnjakova ulica 3, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 12. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 24.06.2019, pod številko objave JN004412/2019-B01 ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 25.06.2019, pod št. objave 2019/S 120-294248.

Naročnik je dne 24.09.2019 sprejel in dne 01.10.2019 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN004412/2019-ODL01) objavil Odločitev o oddaji javnega naročila št. 410-118/2019, s katero je v 1. sklopu »CIRIUS VIPAVA« (v nadaljevanju: sklop 1) naročilo oddal ponudniku Agring storitve, prevozi, d.o.o., Jalnova ulica 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je bil v sklopu 1 izbran kot ekonomsko najugodnejši.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11.10.2019 in predlagal, da se odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 v celoti razveljavi, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito in v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno. Navaja, da je po vpogledu v homologacijo in ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ne more omogočiti prevoza za 7 otrok (od tega en predšolski otrok, dva otroka pa med vožnjo sedita na nezložljivih invalidskih vozičkih) in enega spremljevalca, na način, da je spremljevalcu omogočen dostop do vseh otrok med vožnjo in zagotovljena varnost. Prav tako zatrjuje, da je ponujeno vozilo izbranega ponudnika neustrezno zaradi kapacitete, saj gre za naknadno predelano vozilo, zaradi česar se je dejansko zmanjšala kapaciteta vozila. Dejanska kapaciteta vozila je največ 6 sedežev in ne zatrjevanih 9 sedežev, kar ne more zadoščati za zahtevani prevoz 8 oseb. Ker je naročnik kljub neustreznosti izbral ponudbo izbranega ponudnika, je ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije in v nasprotju z načelom enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), v izkaz svojih navedb pa predlaga tudi dokaz z izvedencem cestno prometne stroke in ogled vozila, s katerima se preveri ustreznost in kapaciteta vozila. Vlagatelj nadalje navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja jasno ali ponuja dnevno ceno v višini 143,00 EUR brez DDV (kot izhaja iz ponudbenega obrazca za postavko: dnevna cena brez DDV) ali pa ponuja dnevno ceno v višini 117,22 EUR brez DDV (kot je mogoče ugotoviti ob upoštevanju končne ponudbene cene v višini 27.027,00 EUR z DDV in števila dni izvajanja storitve). Ponudnik namreč vrednosti DDV ni prikazal ločeno, kot je to zahteval naročnik, le-ta pa ni imel nikakršne pravne podlage, da bi spremenil dnevno ceno izbranega ponudnika iz 143,00 EUR brez DDV v dnevno ceno 143,00 EUR z DDV. Naročnik je v pravnem pouku napačno navedel referenco prejemnika in sklic za plačilo takse, ker vlagatelj na podlagi navedene reference in sklica ni mogel izvesti plačila takse, je pri plačilu le-te navedel pravilne podatke.

Naročnik je s sklepom št. 410-118/2019 z dne 06.11.2019 (v nadaljevanju: Sklep o zavrnitvi zahtevka) zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Navaja, da je v 4. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila opredelil predmet javnega naročila za sklop 1, v točki 2.8 »Ponudbena dokumentacija« pa je določil dokazila, ki jih morajo ponudniki priložiti ponudbi. Naročnik pojasnjuje, da je potrebno določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagati tako kot se glasijo, ker pa razen dokazil iz 2.8 točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni ocenil, da potrebuje še druga dokazila o tehničnih lastnostih vozil tudi ni mogoče upoštevati vlagateljevih očitkov glede postavitve izvedenca cestno prometne stroke in ogleda s simulacijo za ugotavljanje ali ponudbe ponudnikov izpolnjujejo naročnikove zahteve. Naročnik je po pregledu in preverjanju ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta predložil vsa zahtevana dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje naročnikovih zahtev in pogojev, zaradi česar je njegovo ponudbo označil kot dopustno. Kljub navedenemu pa je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo z namenom izključitve kakršnega koli dvoma o ustreznosti ponujenega vozila izbranega ponudnika, le-tega pozval še na predložitev Potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa (v nadaljevanju: Potrdilo, ki upoštevaje 224. člen Zakona o pravnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 s sprem., v nadaljevanju: ZPP) predstavlja javno listino). Iz Potrdila izhaja datum zadnje spremembe vozila in potrditev, da razpolaga z devetimi sedeži, vključno z vozniškim, s čimer je naročnik tudi na podlagi Potrdila ugotovil, da je bilo vozilo izbranega ponudnika ustrezno že ob oddaji ponudbe. Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo, dne 25.10.2019, opravil tudi ogled ponujenega vozila izbranega ponudnika s simulacijo z nezložljivim invalidskim vozičkom in ugotovil, da vozilo ustreza vsem naročnikovim zahtevam, saj omogoča prevoz za 7 otrok (tako, da dva med vožnjo sedita na nezložljivih invalidskih vozičkih) in spremljevalca na način, da mu je med vožnjo zagotovljen dostop do otrok. V zvezi z dnevno ceno izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da v primerih kadar ponudniki niso zavezanci za DDV, ponudbena cena ponudnika predstavlja končno (bruto) ceno, zaradi česar v konkretnem primeru ni bilo nejasnosti v ponujeni ceni, naročnik pa ni posegal v ponujeno ceno, temveč je le upošteval končno (bruto) ceno ponudnika. Naročnik prav tako pojasnjuje, da iz zahtevka za revizijo izhaja, da je vlagatelj pri plačilu takse upošteval navodila Ministrstva za javno upravo in podatke reference ter sklica navedel pravilno, zaradi česar v ničemer ni bil prikrajšan pri uveljavljanju pravnega varstva.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 08.11.2019 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Iz predložene spisovne dokumentacije naročnika izhaja, da je navedeni dopis izbrani ponudnik prejel dne 16.11.2019, a se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12.11.2019 in po pozivu dne 20.11.2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z dokumentom z dne 13.11.2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo in dodaja, da zgolj preverjanje listinske dokumentacije ni skladno z načelom transparentnosti in enake obravnave ponudnikov, saj je naročnik dolžan preveriti ali podatki, ki jih ponudniki navedejo v listinah tudi dejansko držijo. Pojasnjuje, da je naročniku predlagal dokaz z izvedencem cestno prometne stroke in ogled vozila s simulacijo v fazi postopka izdaje odločitve o zahtevku za revizijo in ne kot očitek za fazo pregledovanja ponudb. Nadalje pritrjuje, da iz homologacije sicer res izhaja, da ima ponujeno vozilo 9 sedežev, vendar ne more držati, da je vanj lahko naloženih 4 ali 6 invalidskih vozičkov; da ima vozilo 100 cm oziroma 120 cm prtljažnega prostora, dolžina nezložljivega vozička pa je cca 120 cm; da je naročnik opravil ogled ponujenega vozila in simulacijo dne 25.10.2019, vendar vlagatelj na ogled ni bil povabljen in pri ogledu ni sodeloval, zaradi česar je naročnik kršil načeli preglednosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3), pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN), saj mu je bila odvzeta možnost, da bi se prepričal o ustreznosti ponujenega vozila. Zatrjuje tudi, da je vsebinska obrazložitev naročnika glede razporeditve sedežev in prostora nejasna in pomanjkljiva, saj ni jasno koliko sedežev je razporejenih na kateri strani vozila, naročnikovih navedb pa ni mogoče preizkusiti (ni predložil fotografij ogleda, ni bila zagotovljena prisotnost vlagatelja na ogledu,…).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Vlagatelj je v zvezi z izkazovanjem aktivne legitimacije predlagal dokaz z zaslišanjem regijskega vodje prodaje pri vlagatelju, na navedeno vprašanje mora odgovoriti Državna revizijska komisija, saj gre za pravno vprašanje, zaradi česar je navedeni dokazni predlog zavrnila. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj takso za vložitev revizijskega zahtevka pravilno poravnal in zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačani taksi ter da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno ali je naročnik ravnal skladno z določili lastne dokumentacije in ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno.

Ravnanje naročnika je v obravnavanem primeru potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). ZJN-3 pa v osmem odstavku 77. člena določa tudi možna dokazila za izkazovanje sposobnosti, v skladu s katerimi lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročil (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3) in izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Vlagatelj zatrjuje, da vozilo izbranega ponudnika nima ustrezne kapacitete za prevoz zahtevanih oseb in ne ustreza zahtevi, s katero je naročnik določil, da mora ponudnik med vožnjo zagotoviti varnost in omogočiti dostop spremljevalca do vseh otrok, hkrati pa da naročnik ni ustrezno preveril obstoja in vsebine navedb, s čimer je kršil 6. in 7. člen ZJN-3.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v 4. poglavju »Predmet javnega naročila« določil za sklop 1: »prevoz za 7 otrok (od tega en predšolski) in spremljevalca. Izmed sedmih otrok, dva med vožnjo sedita na nezložljivih invalidskih vozičkih.« Iz 3. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Pogoji za sodelovanje« pa izhaja zahteva, da morata biti med vožnjo zagotovljena varnost in dostop do otrok, drugih zahtev v zvezi s tem naročnik ni postavil.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju 3 »Pogoji za sodelovanje« določil pogoje za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnost in v okviru le-teh tudi način dokazovanja, in sicer je v naslednjih podtočkah določil:
- 3.1.13 »Izjava, da je skladno z zahtevami naročnika kadrovsko in tehnično sposoben izvesti javno naročilo (Priloga 5)«,
- 3.1.15 »Seznam vozil in voznikov, ki jih bo ponudnik oziroma podizvajalec vključil v zagotavljanje prevoza šolskih otrok in ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pravilniku o delih in opremi vozila (Priloga 8): seznam vozil mora vsebovati reg. št., št. sedežev in letnik izdelave ter seznam voznikov, mora vsebovati leta veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega vozila ustrezne kategorije in leta poklicne vožnje avtobusa ustrezne kategorije«,
- 3.1.17. »Ponudnik mora predložiti: natančno kalkulacijo dnevne cene, natančen vozni red z vstopnimi postajami, kapaciteto vozila z opisom, kako bo zagotovljen prevoz vozičkov, da bosta med vožnjo zagotovljena varnost in dostop do otrok«.

Prav tako je naročnik zahtevana dokazila opredelil tudi v 2. poglavju »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, in sicer v točki 2.8 kjer je določil »Dokazila o ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti in o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«, skladno s katerimi so morali ponudniki priložiti:
- ustrezno licenco,
- izpis izdajatelja licence o vozilih z licenco (za ponudnika in podizvajalca) ter izjavo, da je izpis izdan po zadnji spremembi vozil,
- seznam vozil in voznikov, ki jih bo ponudnik oz. podizvajalec vključil v zagotavljanje prevoza šolskih otrok in ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pravilniku o delih in opremi vozila (seznam vozil mora vsebovati reg. št., št. sedežev in letnik izdelave, seznam voznikov mora vsebovati leta veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega vozila ustrezne kategorije in leta poklicne vožnje avtobusa ustrezne kategorije),
- natančno kalkulacijo dnevne cene,
- natančen vozni red z vstopnimi postajami,
- kapaciteto vozila z opisom, kako bo zagotovljen prevoz vozičkov, da bosta med vožnjo zagotovljena varnost in dostop do otrok.

V zvezi z vprašanjem izkazovanja tehnične in kadrovske sposobnosti je Državna revizijska komisija vpogledala v spisovno dokumentacijo naročnika in ponudbo izbranega ponudnika ter ugotovila, da je izbrani ponudnik kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev med drugim priložil obrazec ESPD in Izjavo, da je skladno z zahtevami naročnika kadrovsko in tehnično sposoben izvesti javno naročilo, na prilogi št. 5. Hkrati pa je priložil tudi zahtevana dokazila, in sicer:
- seznam vozil in voznikov, iz katerega med drugim izhajajo znamka vozila, ki ga ponuja, registrska številka ponujenega vozila, število sedežev ter leto izdelave,
- dokazilo vezano na kapaciteto vozila z opisom, kako bo zagotovljen prevoz vozičkov, da bosta med vožnjo zagotovljena varnost in dostop do otrok.

V zvezi z vlagateljevimi očitki o neustreznosti kapacitete ponujenega vozila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenega seznama vozil in voznikov z dne 22.07.2019 izhaja, da ima ponujeno vozilo 9 sedežev, izbrani ponudnik je namreč v seznamu za ponujeno vozilo v sklopu 1 navedel »št. sedežev 9«. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da je izbrani ponudnik poleg seznama vozil z zahtevanimi podatki, ponudbi priložil tudi kopijo prometnega dovoljenja (ki se izdaja na podlagi pravil določenih v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17)), iz katerega so prav tako razvidni relevantni podatki o kapaciteti ponujenega vozila. Predvsem je iz prometnega dovoljenja razvidna oblika nadgradnje vozila (za invalidske vozičke, za prevoz skupin), hkrati je razvidno tudi število sedežev po predelavi, in sicer ima 9 sedežev, kar skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zadostuje za prevoz zahtevanega števila oseb. Navedeni ugotoviti o številu sedežev (9) pa vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika celo pritrjuje, zaradi česar ni mogoče slediti njegovim navedbam, da ima vozilo po predelavi dejansko največ 6 in ne 9 sedežev. Državna revizijska komisija pa zgolj pripominja, da vlagatelj sicer ne zatrjuje, da 9 sedežev ne zadostuje za izvedbo javnega naročila kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da dostop spremljevalca do otrok med vožnjo ni mogoč, ker je vozilo zaradi velikosti oziroma predelave premajhno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predhodno citiranih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na sporno zahtevo glede dostopa, razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval le, da mora vozilo omogočati dostop spremljevalca do otrok med vožnjo. Pri tem vsebine navedene zahteve ni natančneje opredelil. Drugače povedano, naročnik ni določil velikosti vozila, načina razporeditve sedežev in invalidskih vozičkov ali minimalne širine, ki mora biti predvidena za prostor kjer bo voziček, prav tako ni določil širine vozila ali širine prostora, ki mora omogočati dostop spremljevalca do otrok. Na ta način je ponudnikom prepustil, da kot strokovnjaki na področju predmeta javnega naročila sami ocenijo, kako bodo zagotovili izpolnjevanje pogojev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot dokaz o tehnični sposobnosti pa je zahteval predložitev kapacitete vozila z opisom, kako bo zagotovljen prevoz vozičkov, da bosta med vožnjo zagotovljena varnost in dostop do otrok. Državna revizijska komisija je v številnih odločitvah ugotovila, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar je potrebno tudi v konkretnem primeru dopustnost ponudbe presojati glede na vnaprej določene zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot že navedeno je iz dokazil v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika razvidna kapaciteta vozila (9 sedežev) z opisom, kako bo zagotovljen prevoz vozičkov na način kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz opisa izbranega ponudnika izhaja, da »ima vozilo že vgrajeno in homologirano navozno klančino za prevoz invalidskih vozičkov in talna pripetišča le teh. Pripetišča so razporejena po celem dnu potniškega prostora zaradi česar je možna različna razporeditev vozičkov in originalnih sedežev vgrajenih iz strani originalnega proizvajalca vozila. Slednja je zelo pomembna, da se skupaj s spremljevalcem in uporabniki – otroci, ki so upravičeni do prevoza najde najbolj optimalen sedežni red.« Glede na podan opis in določila konkretne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki niso zahtevala natančnega načina razporeditve sedežev, širine vozila, širine prostora za spremljevalca po katerem dostopa do otrok, temveč le opis, kako se bo dostop zagotovil, pa ni mogoče slediti vlagatelju, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije in določbami ZJN-3, ko je na podlagi predloženih dokazil ugotovil ustreznost vozila izbranega ponudnika glede na predvidene zahteve.

Iz vlagateljevih zahtev izhaja, da nezložljivi voziček zavzame bistveno več prostora kot sedež, zaradi česar je ponujeno vozilo izbranega ponudnika premajhno (invalidski voziček meri po navedbah vlagatelja cca. 120 cm, ponujeno vozilo pa ima po njegovih navedbah zadaj širino cca. 100 cm oziroma 120 cm), vendar tudi v zvezi z navedenim Državna revizijska komisija enako ugotavlja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni vsebovala zahtev in pogojev glede velikosti, širine ali dolžine vozila, izbrani ponudnik pa je, kot že ugotovljeno, v opisu kapacitete vozila pojasnil različne možnosti razporeditve sedežev in vozičkov za zagotovitev dostopa spremljevalca do otrok.

Ker je torej Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik poleg predložitve ESPD obrazca, iz katerega izhaja, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje in Izjave, da je skladno z zahtevami naročnika sposoben izvesti javno naročilo, glede spornih pogojev predložil tudi vsa zahtevana dokazila, ki jih je naročnik zahteval skladno s 77. členom ZJN-3, le-ta pa izkazujejo izpolnjevanje vseh v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določenih pogojev v zvezi s kapaciteto in dostopom spremljevalca otrok, poleg tega pa je predložil tudi kopijo prometnega dovoljenja, ki prav tako izkazuje ustrezno kapaciteto vozila, naročnik ni imel podlage za zaključek, da ponudba izbranega ne izpolnjuje spornih pogojev in zahtev. Državna revizijska komisija je z vpogledom v spisovno dokumentacijo naročnika ugotovila tudi, da je naročnik ravnal skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj je pred oddajo javnega naročila preveril obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, izbrani ponudnik pa torej predložil vsa zahtevana dokazila, ki izkazujejo možnost izvedbe javnega naročila na način kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti niti vlagateljevim navedbam, da sta bili kršeni načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) zgolj zato, ker je naročnik presojal le listinske dokaze. Zahteve naročnika so bile v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno in tako, da so se vsi potencialni ponudniki lahko seznanili z njimi, prav tako je naročnik na jasen in pregleden način določil dokazila, ki jih zahteva za izkazovanje pogojev, zaradi česar ni mogoče slediti vlagatelju, da je zgolj s presojo listinskih dokazov ravnal v nasprotju s 6. členom ZJN-3. Naročnik je pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb oba ponudnika, ki sta v predmetnem postopku oddala ponudbo, enako obravnaval in pri presojanju izpolnjevanja zahtev in pogojev pri obeh upošteval enaka (listinska) dokazila, zaradi česar mu ni mogoče očitati niti kršitve 7. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik smel upravičeno šteti, da je izbrani ponudnik ponudil predmet javnega naročila skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pri tem ni kršil določb lastne dokumentacije ali določb ZJN-3.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik kršil načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ter načelo kontradiktornosti s tem, ko je po vloženem zahtevku za revizijo izvedel ogled vozila izbranega ponudnika s simulacijo, ne da bi na ogled vabil tudi njega.

V obravnavanem primeru je naročnik (po prejetem zahtevku za revizijo) z namenom odprave vsakršnega dvoma o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, le-tega pozval še na predložitev Potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa. Iz Potrdila izhaja datum prilagoditve vozila in dejstvo, da je vozilo prilagojeno za prevoz invalidov tako, da je skupno število sedežnih mest devet (9), od tega jih je lahko največ šest (4) na invalidskih vozički (pri čemer navedba »največ šest (4)« predstavlja očitno napako v Potrdilu). Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo izvedel tudi ogled ponujenega vozila izbranega ponudnika s simulacijo, s katerim se je prepričal o razporeditvi originalnih sedežev, invalidskih vozičkov ter sedeža spremljevalca, ki ima po sredini vozila prostor za dostop do otrok med vožnjo.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da odločitev naročnika o oddaji javnega naročila (in odločitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika) ne temelji na Potrdilu in izvedenem ogledu vozila izbranega ponudnika, saj je z navedenim le dodatno potrdil že ugotovljeno skladnost ponudbe z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o kršitvi načela transparentnosti (6. člen ZJN-3), enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) in načela kontradiktornosti (5.člen ZPP v zvezi s 13. členom ZPVPJN). V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so za presojo naročnikovih ravnanj v fazi do izdaje odločitve o oddaji javnega naročila nerelevantni vlagateljevi očitki glede Potrdila in opravljenega ogleda vozila.

Med strankama je sporna tudi ponujena cena izbranega ponudnika, saj vlagatelj zatrjuje, da ni jasno, ali izbrani ponudnik ponuja dnevno ceno 143,00 EUR brez DDV ali 117,22 EUR brez DDV, naročnik pa je samovoljno spremenil ceno ter ravnal v nasprotju z določbo 6. odstavka 89. člena ZJN-3.

Naročnik je v dokumentu »Ponudbeni obrazec«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki izpolniti podatke ponudbene cene za vsak posamični sklop, in sicer morajo navesti dnevno ceno brez DDV, vrednost DDV in končno ponudbeno ceno z DDV.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je v sklopu 1 navedel ponudbeno ceno tako, da je ponudbeno ceno vpisal v predvidene prostore:
- »dnevna cena (EUR) brez DDV« je navedel: »143,00«,
- prostor za vrednost DDV je črtal oziroma označil »/«,
- »končna ponudbena cena (EUR) z DDV« pa je navedel vrednost »27.027,00«.

Izbrani ponudnik je ponudbi predložil izjavo z dne 22.07.2019, v kateri je navedel, da ni davčni zavezanec. V primerih, ko ponudnik ni zavezanec za DDV, predstavlja njegova ponudbena cena (brez DDV) končno ceno, ki jo bo plačal naročnik, le-ta pa je za naročnika tudi ključna. Upoštevaje dejstvo, da izbrani ponudnik torej ni davčni zavezanec in je oproščen obračuna DDV, iz predloženega »Ponudbenega obrazca« pa jasno izhaja, da je ponudil dnevno ceno 143,00 EUR in končno ponudbeno ceno v višini 27.027,00 EUR, je v konkretnem primeru naročnik pravilno ugotovil, da je končna dnevna cena izbranega ponudnika 143,00 EUR (ker DDV-ja ne zaračunava). Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti očitku vlagatelja, da izbrani ponudnik vrednosti DDV ni prikazal ločeno, ker so davčni zavezanci oproščeni obračuna DDV, le-tega torej ni in zadošča navedba izbranega ponudnika »/«.

Državna revizijska komisija je na podlagi pojasnjenega ugotovila, da ponujena cena ne vsebuje računskih napak, niti pomanjkljivosti ali nejasnosti, vsled navedenemu pa ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da ponujena cena izbranega ponudnika ni bila navedena jasno ali da je naročnik samovoljno posegal v ceno, zaradi česar naročniku tudi ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s 6. odstavkom 89. člena ZJN-3. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi v tem delu ni imel podlage za drugačen zaključek glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je upoštevajoč konkretne zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dejansko stanje v konkretni zadevi popolno ugotovljeno že na podlagi priloženih dokazil izbranega ponudnika, je vlagateljeva dokazna predloga za izvedbo ogleda in postavitev izvedenca, predlagana za dokazovanje njegovih navedb, podanih v zvezi z neustreznostjo ponujenega vozila glede dostopa spremljevalca do otrok in kapacitete vozila, zavrnila kot nepotrebna.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 12. 2019


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper - Capodistria,
- AGRING STORITVE, prevozi, d.o.o., Jalnova ulica 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran