018-189/2019 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za okulistiko - oftalmološki mikroskop«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ROMIGO d.o.o., Gmajna 16, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 12. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13. 9. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 18. 9. 2019, pod št. objave JN006496/2019-W01.

Naročnik je dne 21. 10. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN006496/2019-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku CARL ZEISS d.o.o., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilu najnižje cene ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa izločil kot neustrezno in s tem nedopustno, pri čemer je navedel, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu navedel dodatni popust staro za novo in s tem t. i. variantno ponudbo, ki pa je naročnik ni dovolil ali predvidel, kar je tudi navedel v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 10. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Ugotovitve naročnika označuje za arbitrarne in v celoti neutemeljene, saj naj naročnik ne bi upošteval vsebine lastne razpisne dokumentacije. Izpostavlja, da je oddal ponudbo, ki je v celoti pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije; ta variantnih ponudb ne prepoveduje in niti ne določa, da bo ponudnik v primeru variantne ponudbe izločen. Določeno je bilo le to, da naročnik variantnih ponudb ne bo upošteval. Naročnik bi torej moral ravnati na način, da variantne ponudbe ne bi upošteval, ter javno naročilo oddati na način, da bi pri svojem odločanju upošteval osnovno ponudbo vlagatelja. Namesto tega pa naj bi naročnik v okviru izpodbijane odločitve zadevni določbi razpisne dokumentacije očitno dal nov pomen in s tem drugačno vsebino, s čimer je nedopustno spremenil določila razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 7. 11. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Vlagateljeve navedbe v celoti prereka in vztraja pri argumentaciji iz izpodbijane odločitve. Pojasnjuje določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in vsebino vlagateljeve ponudbe. Meni, da je vlagatelj dejansko ponudil samo variantno ponudbo (tj. staro za novo), saj je tako v lastnem preračunu kot tudi v obrazcu OBR-1 – Predračun podal ceno le za variantno ponudbo (tj. staro za novo) in »osnovna ponudba« sploh ne obstaja oz. ni bila podana ter jo ni bilo mogoče upoštevati. S tem, ko je vlagatelj ponudil le opremo na način staro za novo, pa dejansko ni ponudil predmeta javnega naročila, kot je bil zahtevan, zato naročnik take ponudbe ne more izbrati kot dopustne. Naročnik še dodaja, da tudi v primeru, če bi bilo mogoče iz vlagateljevega lastnega predračuna ugotoviti, kaj naj bi predstavljalo »osnovno ponudbo«, ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali se v ponudbi navedeni popust nanaša na »osnovno ponudbo« ali na varianto v ponudbi, zato bi bilo mogoče tudi v tem primeru zaključiti, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, saj ni jasno določil cene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 7. 11. 2019 in 26. 11. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 27. 11. 2019. Meni, da naročnik v bistvenem delu razširja in dopolnjuje vsebino svoje obrazložitve na način, da navaja nove vsebinske navedbe glede dopustnosti ponudbe in druge oz. drugačne argumente, ki iz izpodbijane odločitve ne izhajajo. Vlagatelj sicer vztraja pri svojih predhodnih navedbah in še dodatno pojasnjuje, da je poleg osnovne ponudbe za 86.621,00 EUR brez DDV oddal tudi (vrednostno nespecificirano) variantno ponudbo, saj je v ponudbeni predračun vpisal, da nudi še dodatni popust staro za novo, pri čemer kot neutemeljene in arbitrarne označuje naročnikove navedbe o tem, da je ta dodatni popust ovrednoten na 5 %. Pojasnjuje, da je pri opredelitvi vsebine ponudbe uporabil različna termina »popust« (vključen v osnovno ponudbo) in »dodatni popust« (ki predstavlja variantno ponudbo).

Državna revizijska komisija je dne 2. 12. 2019 prejela še naročnikovo pripravljalno vlogo, v kateri se ta opredeljuje do vlagateljevih navedb v vlogi z dne 27. 11. 2019. Naročnik vztraja pri svojih prejšnjih ugotovitvah in navedbah.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik utemeljeno in v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) označil vlagateljevo ponudbo kot neustrezno in nedopustno zaradi načina in vsebine vlagateljevega lastnega ponudbenega predračuna, naročilo male vrednosti pa oddal izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija ne more soglašati z vlagateljem v tem, da naj bi naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navajal nove vsebinske navedbe glede dopustnosti ponudbe s tem, ko je zatrjeval, da naj bi vlagatelj ponudil zgolj variantno ponudbo, ne pa tudi osnovne ponudbe; že iz obrazložitve izpodbijane odločitve namreč izhaja, da je naročnik na podlagi edinega v ponudbi prisotnega (lastnega) ponudbenega predračuna vlagatelja štel, da je predložena le variantna ponudba z vključenim dodatnim popustom staro za novo, kasnejše navedbe naročnika o tem, da ni predložena tudi osnovna ponudba pa predstavljajo odgovor na zatrjevanje vlagatelja o tem, da so na lastnem ponudbenem predračunu navedeni različni popusti, kar naj bi rezultiralo v tem, da sta pravzaprav predloženi dve različni ponudbi (variantna in osnovna). Prav tako ni mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da naj bi naročnik naknadno razširil svojo argumentacijo s tem, ko naj bi (kot navaja vlagatelj) uveljavljal neponujanje predmeta javnega naročila, kot je bil zahtevan, saj je naročnik že v izpodbijani odločitvi navajal neustreznost ponudbe.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V točki »IX.MERILO ZA IZBOR« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik navedel:

»Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljeno merilo Ekonomsko najugodnejša ponudba*.

*Naročnik bo za najugodnejšo ponudbo, štel ponudbo, ki bo imela najnižjo končno ceno z DDV (cena, ki jo naročnik dejansko plača).

Ponudnik mora navesti končno ceno v evrih. Končna cena mora vsebovati vse stroške (prevozne, stroške šolanja, servisiranja, popolno vzdrževanje v garancijski dobi in pogarancijsko redno preventivno vzdrževanje za 4 leta po poteku garancijske dobe, DDV), popuste, rabate in ostale stroške. Naknadno naročnik ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v ponudbeno ceno.

Cene iz ponudbenega predračuna so fiksne.«

V točki »III. PREDLOŽITEV PONUDBE« istega dokumenta je bilo med drugim navedeno:

»Obrazec OBR-1 »Predračun«
Ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer: na največ dve decimalni mesti.
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.
Ponujena cena z DDV mora zajemati vse popuste in stroške,
V primeru, da bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, bo ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Ponudnik v sistemu e-JN obrazec OBR-1 – predračun, naloži v razdelek »Predračun« v .pdf datoteki. Ta predračun bo razkrit na javnem odpiranju ponudb. Lastni ponudbeni predračun s specifikacijo ter ostale dokumente ponudniki naložijo v razdelek »Drugi dokumenti«.

V primeru razhajanj med podatki v predračunih, kot veljavni štejejo podatki naloženi v razdelku »Drugi dokumenti«.
[…]
Variantne ponudbe ne bodo upoštevane.«

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vlagatelj skladno z navodili naročnika predložil (en) izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna OBR-1 ter (en) lastni ponudbeni predračun, kjer je na ceno za ponujeno opremo apliciral 5% popust – skupna cena opreme z vključenim 5% popustom je enaka ceni, kot je bila za dobavo, montažo in vzdrževanje opreme navedena tudi na obrazcu OBR 1. Vendar pa lastni ponudbeni predračun v vrstici s 5% popustom vsebuje tudi opombo (v enaki barvi pisave), kjer je navedeno, da vlagatelj skladno z dogovorom s proizvajalcem nudi naročniku dodatni popust staro za novo (»Opomba: v dogovoru s […] vam nudimo dodatni popust staro-za-novo!«), na podlagi česar je naročnik utemeljeval nedopustnost vlagateljeve ponudbe.

Med strankama je torej sporno, ali v opombi vsebovani dodatni popust predstavlja 5% popust na skupno ceno opreme (kot meni naročnik) ali gre v primeru tega dodatnega popusta za še dodaten popust na ceno opreme z že upoštevanim 5% popustom (kot v postopku pravnega varstva zatrjuje vlagatelj), kar je tudi ključno za rešitev obravnavane zadeve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tega iz vsebine vlagateljevega lastnega ponudbenega predračuna ni mogoče enoznačno ugotoviti. Po eni strani bi bilo namreč mogoče zagovarjati stališče, da »dodatni popust« ni enako kot »popust« in gre torej za dva različna popusta, po drugi pa tudi stališče, da opomba zgolj pojasnjuje obračunani 5% popust – na slednje bi lahko nakazovala lokacija opombe in uporabljena rdeča barve pisave, ki je enaka kot pri obračunanem popustu, pa tudi dejstvo, da nikjer drugje v ponudbi dodatni popust sploh ni opredeljen po višini. Upoštevaje navedeno na podlagi tako oblikovanega lastnega ponudbenega predračuna ni mogoče ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: iz spornega dokumenta tako bodisi izhaja, da vlagatelj nakup opreme po skupni ceni z vključenim 5% popustom pogojuje s tem, da bi naročnik prepustil vlagatelju še neopredeljeno staro opremo, bodisi to, da v nasprotju z zahtevami naročnika skupna ponudbena cena (ki mora biti skladno z zahtevami naročnika fiksna) ne vključuje vseh popustov, saj dodatni popust (v kolikor to ni že navedeni 5% popust) ni opredeljen. Enako bi bilo potrebno ugotoviti tudi v kolikor bi bilo mogoče slediti stališčem obeh strank, ki ponudbo z vključenim popustom staro za novo opredeljujeta kot variantno ponudbo (72. člen ZJN-3) – upoštevaje vsebino lastnega ponudbenega predračuna vlagatelja ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali je vlagatelj podal zgolj variantno ponudbo (kakršne naročnik ne bi upošteval, skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ali pa je poleg variantne podal tudi osnovno ponudbo, ki bi po stališču vlagatelja morala biti upoštevana – s tem v zvezi gre sicer pripomniti, da je vlagatelj predložil zgolj eno ponudbo (v kateri je bil predložen le en obrazec OBR-1, ponudba v nobenem delu ni bila označena kot variantna itd.). Ne glede na to, da je mogoče ob zapisanem ugotoviti, da naročnik niti ni imel podlage za sklepanje, da 5% popust predstavlja dodatni popust staro za novo, ter ne glede na pravilnost opredelitve predložene ponudbe kot variantne, pa je ob nespornem dejanskem stanju, kot ga je pravilno povzel v obrazložitev odločitve o oddaji naročila (tj. glede prisotnosti opombe na lastnem predračunu vlagatelja) naročnik torej pravilno in utemeljeno zaključil, da ponudba ni ustrezna (njegovim zahtevam) in dopustna.

Naročniku tudi ni mogoče očitati, da vlagatelja ni pozval na dopolnitev, popravek ali pojasnilo ponudbe: skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila (gl. npr. odločitve št. 018-029/2017, 018-037/2017-5, 018-018-068/2017, 018-153/2018-6), ima skladno z ZJN-3 naročnik možnost in ne dolžnost, da od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, poleg tega pa bi se dopolnitev, popravek ali pojasnilo v obravnavanem primeru nanašala na element ponudbe (tj. voljo ponudnika glede oblikovanje ponudbene cene kot subjektivnega elementa ponudbe iz sfere vlagatelja, ki mora biti v ponudbi jasno izražen), katerega obstoj pred iztekom roka za oddajo ponudb ne bi bilo mogoče objektivno preveriti – takšna sprememba ponudbe bi torej presegala okvirje določbe petega odstavka 89. člena ZJN 3 (gl. npr. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-042/2018-7).

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 9. 12. 2019
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
– Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
– CARL ZEISS d.o.o., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran