Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-143/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

    Številka: 018-143/2019-16
    Datum sprejema: 29. 11. 2019

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija plazu Lokovica na cesti R2-426/1269 Pesje – Gorenje v km 0,787«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Gradnje Žveplan, d. o. o., Ulica heroja Lacka 8, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorovič – Pungartnik, o. p., d. o. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana, dne 29. 11. 2019

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 17. 7. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 3. 4. 2019 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN001989/2019-B01. Dne 8. 7. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 43001-342/2018/19 411 z dne 4. 7. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku GIC Gradnje, d. o. o., Sv. Florjan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, ker je ugotovil, da predložene reference ne izpolnjujejo zahteve glede izvedbe sanacije plazu.

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 17. 7. 2019, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval navedbo referenčnega posla, ki obsega izvedbo sanacije plazu skupaj z rekonstrukcijo državne ceste v pogodbeni vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene brez DDV za to naročilo. Po mnenju vlagatelja naročnik ni dovolj dobro preučil reference, saj je šlo pri projektu »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje«, ki ga je vlagatelj navedel kot referenco, za sanacijo plazu, kar izhaja iz dokumentacije, s katero naročnik razpolaga, saj je bil on tudi naročnik referenčnih del. Iz zapisnika z dne 6. 5. 2009 izhaja, da se je naročnik takrat strinjal, da gre za »problematiko dodatnih del na usadu (AB zid)«, usad pa predstavlja manjši zemeljski plaz. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal nobenih zahtev glede velikosti plazu in pogoja ne sme razlagati v škodo vlagatelja. Pri izvedbi projekta »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« je torej šlo za sanacijo plazu, kar je razvidno tudi iz geotehničnega poročila z dne 9. 4. 2009, katerega naziv se glasi »Pogoji sanacije zdrsa temeljnih tal pri izvedbi državne kolesarske povezave ob cesti Tepanje – Dobrnež (R2-430-0278)«. Tudi iz zapisnika o dokončnem pregledu gradbene knjige z dne 10. 9. 2019 je razvidno, da se je upoštevala sprememba in sanacija plazu, prav tako je to razvidno iz projekta izvedenih del. Vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na mnenje družbe Geoinženiring, d. o. o., z dne 18. 7. 2019, ki je pripravila geotehnično poročilo, iz katerega izhaja, da termin »zdrs temeljnih tal«, ki je naveden v poročilu, predstavlja usad oz. manjši plaz z odlomnim robom približno v osi ceste. Enako izhaja tudi iz potrdila Geoekspert Igor Resanović, s. p., z dne 18. 7. 2019, kjer je potrjeno, da je šlo za saniranje brežine (plazu) z uporabo kamnite zložbe in protitežnostnega nasipa. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil pravila javnega naročanja, saj je izločil ugodnejšega ponudnika zaradi dvoma, ne da bi pri tem zahteval dopolnitev ali pojasnilo ponudbe oz. ne da bi preveril dokumentacijo, s katero razpolaga sam. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 29. 7. 2019 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. V vlogi navaja, da referenca, ki jo je predložil vlagatelj, po njegovem mnenju ne ustreza zahtevam naročnika.

    Naročnik je s sklepom z dne 9. 8. 2019 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so bili v okviru referenčnega projekta »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« glede na ugotovitve na gradbišču izdelani pogoji sanacije zdrsa temeljnih tal, na podlagi katerih je bila izdelana projektna dokumentacija. Referenčna zahteva je bila podana na način, da nedvoumno združuje pogoj sanacije plazu in pogoj rekonstrukcije državne ceste, pri čemer je sanacija postavljena kot prioritetni posel, ki podredno vključuje tudi rekonstrukcijo ceste. Vlagatelj je v referenčni obrazec za vodjo del in ponudnika natančno navedel opis referenčnih del, pri čemer pa ni nikjer navedel izpolnjevanje zahteve po sanaciji plazu. V fazi ponudbe torej vlagatelj reference ni označil kot sanacija plazu, temveč je to storil šele kasneje. Iz končne situacije je razvidno, da je vrednost del po spremenjenem projektu, ki nadomešča podporno konstrukcijo z nasipom iz kamnitega materiala s tlakovano protierozijsko oblogo, le 10 % vrednosti celotnega posla, kar ni primerljivo z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj v predmetnem naročilu dela na sanaciji plazu predstavljajo 63 % vrednosti vlagateljeve cene. Iz tehničnega poročila projektne dokumentacije je razvidno, da ne gre niti za usad niti za plaz, temveč za sanacijo slabo nosilnih temeljnih tal pod obstoječo podporno konstrukcijo. Zaradi neustreznega temeljenja in dotrajanosti podporne konstrukcije so se pojavili posedki in razpoke na robu ceste in vzdolžna razpoka po sredini cestišča. V tehničnem poročilu so nedosledno uporabljeni izrazi zdrs, drsina, plaz, saj sam naslov projektne dokumentacije opisuje dela kot »Nadomestitev podporne konstrukcije z nasipom iz kamnitega materiala s tlakovano protierozijsko oblogo«, ne pa kot sanacijo plazu. V primeru plazu bi bil na cestišču viden odlomni rob v obliki školjke oz. polkroga ali elipse, kar na fotografijah ni videti. Tudi vlagatelj navaja le razpoko na sredini cestišča, ne omenja pa bočnih razpok na asfaltu. V tem primeru torej manjkata bočna odlomna robova, zato ne gre za plaz, prav tako pa ni dokazan drug element plazu, izrivni rob, ki predstavlja spodnji rob plazu. Razpoke, ki so vidne na fotografijah, so tipične za neustrezno temeljeno podporno konstrukcijo, ki ni bila temeljena v nosilnih tleh. Da ne gre za plaz, je razvidno tudi iz zapisnika z dne 30. 3. 2009, kjer je navedeno, da je pri izkopu ugotovljena zemljina z drugačnimi geomehanskimi lastnostmi kot so v projektu. Tudi v PID-u, ki ga je izdelal vlagatelj sam, ni nikjer omenjeno, da bi bila izvedena sanacija plazu, vrisan podporni element – peta iz kamna v betonu, pa je izveden zaradi zamenjave konstrukcije na podlagi novih geoloških raziskav. Naročnik se sklicuje na definicijo plazu, kot izhaja iz strokovne literature, in navaja, da o plazu govorimo, kadar zemljinski material pod vplivom lastne teže kot enotno telo drsi po pobočju navzdol po drsni ploskvi, ki se ustvari kot šibka ploskev z nižjo strižno trdnostjo, navadno na stiku s tršo podlago. V primeru plazu bi bilo zaznati odlomni rob, ki predstavlja zgornji del plazu, in izrivni rob, ki predstavlja rob spodnjega dela plazu. Vlagatelj govori le o odlomnem robu, pa še to napačno poimenuje kot usad. Poškodbe na cesti v obliki posedkov so posledica dotrajanosti podporne konstrukcije, ki je bila temeljena na nekompaktnem sloju. V referenčnem poslu vlagatelja lahko govorimo le o spremembi podporne konstrukcije glede na danost tal. Naročnik navaja, da je preveril lastno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da opisuje sanacijo tal in ne plazu, zato ni bilo razloga za pozivanje k dopolnjevanju ponudbe. Naročnik se opredeljuje tudi do mnenj, ki jih je predložil vlagatelj, in navaja, da morajo strokovnjaki ločevati med plazom in usadom ter da je navedba, da se je plaz pojavil v času izgradnje poti, v nasprotju z dejstvom, da so bile poškodbe na vozišču vidne že pred pričetkom del. Naročnik je v razpisni dokumentaciji podal zahtevo po sanaciji plazu skupaj z rekonstrukcijo državne ceste, pri čemer so postopki izvajanja del pri sanacijah plazov zahtevnejši kot pri izvajanju drugih zemeljskih del, tudi usada. Ker je bil pri projektu »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« vzrok poškodb na vozišču neustrezno temeljenje in dotrajanost obstoječega podpornega zidu in ne drsenje gmote zemljin po zaključeni porušni ploskvi, tega dela ni mogoče obravnavati kot sanacijo plazu, zaradi česar vlagatelj ne izpolnjuje vseh pogojev in je bila njegova ponudba zavrnjena kot nedopustna.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 8. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 8. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

    Naročnik je z vlogo z dne 26. 8. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval opredelitev do navedb vlagatelja, ki jih je ta podal v vlogi z dne 19. 8. 2019, vlagatelj pa se je do naročnikove opredelitve izjasnil z novo vlogo z dne 23. 9. 2019.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem revizijskem postopku za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje predmetnega javnega naročanja potrebna pridobitev strokovnega mnenja, to pa je v zahtevku za revizijo predlagal tudi vlagatelj, je dne 23. 9. 2019 na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN izdala sklep št. 018-143/2019-8 o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila družbo PROKSAM, d. o. o., Drenov grič 190, Vrhnika, za katero je strokovno mnenje izdelal mag. B. P. (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak). Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela 25. 10. 2019 in ga istega dne posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 6. 11. 2019, naročnik z vlogo z dne 7. 11. 2019, vlagatelj pa z vlogo z dne 12. 11. 2019.

    Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (sklep o začetku postopka, razpisno dokumentacijo, dokumentacijo ocenjevanja ponudb, obvestilo o oddaji naročila), preučila je navedbe vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, ki so jih podali v svojih vlogah, ter pregledala dokumente, ki so jih stranke priložile svojim vlogam. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi upoštevala tudi pridobljeno strokovno mnenje. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ugotovil, da se predložena vlagateljeva referenca »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« ne nanaša na sanacijo plazu, zaradi česar vlagatelju ni priznal tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo predmetnega naročila, njegovo ponudbo pa je izločil kot nedopustno.

    Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

    Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

    Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), oz. navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ter predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

    ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob upoštevanju predmeta naročila, v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila.

    V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za sodelovanje določil v točki 3.2 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je v točki 3.2.3.3 določil zahteve za vodjo del za gradbena dela, v točki 3.2.3.5 pa zahteve za izpolnjevanje referenčnega pogoja za ponudnike. V obeh delih je naročnik (med drugim) zahteval, da mora odgovorni vodja za gradbena dela (v okviru izkazovanja kadrovskega pogoja) oz. ponudnik (v okviru izkazovanja referenčnega pogoja) izkazati izvedbo sanacije plazu skupaj z rekonstrukcijo državne ceste v pogodbeni vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (brez DDV) za to naročilo. Naročnik je torej zahteval, da ponudniki zase in za svoje kadre izkažejo uspešno izvedbo sanacije plazu in rekonstrukcijo državne ceste, kar je v povezavi s predmetom naročila: tudi predmet naročila namreč obsega sanacijo plazu, ki je predvidena z izvedbo oporne konstrukcije na desni brežini, izvedbo kamnitih drenažnih reber na brežini v območju zdrsa brežine, sanacijo cestišča v območju sanacije brežine in ureditvijo odvoda površinskih in zalednih vod (točka T.4 Tehničnega poročila).

    Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je ta na obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in obrazcu »Referenca gospodarskega subjekta« (med drugim) predložil referenčni posel »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje«. V obrazcih je vlagatelj navedel podatke o investitorju, datumu izvedbe in vrednosti posla, kot opis izvedenih del pa je navedel:

    »Izgradnja kolesarske steze (v dolžini 1.339 m), rekonstrukcija in preplastitev državne ceste (v skupni dolžini 370 m).«

    V nadaljevanju opisa izvedenih del je vlagatelj navedel še posamezne postavke s količinami, ki jih je izvedel v okviru referenčnega dela. Po pregledu predloženih obrazcev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti v opisu izvedenih del niti v opisu posameznih postavk ni navedel, da bi referenčno delo, s katerim dokazuje kadrovski in referenčni pogoj, vključevalo tudi sanacijo plazu.

    Kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 4. 7. 2019, je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje pogoja iz točk 3.2.3.3 in 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj nobeno referenčno delo, navedeno na obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in obrazcu »Referenca gospodarskega subjekta«, vključno z referenco »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje«, ne izpolnjuje zahteve o izvedbi sanacije plazu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotno zatrjuje, da je šlo pri projektu »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« za sanacijo plazu, saj naj bi bila v okviru posla naročena dodatna dela. Šlo naj bi za »problematiko dodatnih del na usadu (AB zid)«, usad pa po mnenju vlagatelja predstavlja manjši zemeljski plaz, kar bi moralo biti ustrezno, saj v razpisni dokumentaciji ni bilo nobenih zahtev glede velikosti plazu.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, ki sta jo predložila vlagatelj in naročnik. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil izjavo družbe Geoinženiring, d. o. o., z dne 18. 7. 2019, v kateri je navedeno, da je iz vsebine poročila »Pogoji sanacije zdrsa temeljnih tal pri izvedbi državne kolesarske povezave ob cesti Tepanje – Dobrnež (R2-430-0278)« razvidno, da poročilo obravnava usad oz. manjši plaz z zgornjim odlomnim robom približno v osi ceste, da drsina poteka v razmočenem sloju na globini 1,5 do 3,0 m in da je bil na podlagi stabilnostnih analiz podan predlog, da se labilno območje sanira s kamnito peto iz kamna v betonu. Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil tudi dopis Geoekspert Igor Reksanovič, s. p., z dne 18. 7. 2019, v katerem je navedeno, da je bilo pri izvedbi projekta gradnje kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje vključeno tudi saniranje brežine (plazu) z uporabo kamnite zložbe in protitežnostnega nasipa. Kot je navedeno v dopisu, se je plaz pojavil v času izgradnje in je bilo treba sanirati regionalno cesto pod prometom. Iz dopisa Direkcije Republike Slovenije za ceste z dne 6. 5. 2009, ki ga je vlagatelj prav tako priložil zahtevku za revizijo, je razvidno, da obravnava »problematiko dodatnih del na delu usada (AB zid)« in da se je Direkcija Republike Slovenije za ceste strinjala s predlagano izvedbo del po dopolnjenem projektu PZI.

    Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil še dokument »Pogoji sanacije zdrsa temeljnih tal pri izvedbi državne kolesarske povezave ob cesti Tepanje – Dobrnež (R2-430-0278)« iz aprila 2009, iz katerega izhaja, da je pri izvedbi del prišlo do zdrsa zemljinskega telesa. Ugotovljeno je bilo, da se pod humusom do globine približno 1,5 m nahaja peščena glina do peščen melj rjavo sive barve. Sledi pusti melj, ki prehaja v stisljiv melj do mastno glino sive barve do globine približno 3 m. Ta plast je mokra. V jašku je bil na globini 1,5 m zabeležen dotok vode. Preperina laporja se nahaja na globini 3,4 do 4,0 m, kar potrjuje ugotovitve preiskav iz faze dinamične penetracije. V dokumentu je bilo ugotovljeno, da se odlomni rob pojavlja približno v osi obstoječe ceste med P21 in P23, drsina pa poteka v razmočenem sloju stisljivega melja do mastne gline sive barve na globini približno 1,5 do 3,0 m, zaradi česar je bilo predlagano, da se labilno območje sanira s peto iz kamna v betonu.

    Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi »Zapisnik o dokončnem pregledu gradbene knjige« z dne 10. 9. 2009, v katerem je v točki 2 navedeno, da se od profila P21 – P24 upošteva sprememba in sanacija plazu po spremembi, ter »Zapisnik sestanka o dokončnem pregledu gradbene knjige« z dne 9. 10. 2009, v katerem je navedeno, kakšne količine se bodo priznale za sanacijo plazu. Iz dokumenta »Rekapitulacija ureditve kolesarske poti«, ki ga je vlagatelj prav tako priložil zahtevku za revizijo, je nadalje razvidno, da je bila vrednost referenčnega projekta 846.986,43 EUR brez DDV, pri čemer je sprememba projekta, v okviru katere se je izvedla izdelava pete iz lomljenca v betonu, znašala 88.043,30 EUR brez DDV.

    Tako vlagatelj kot naročnik sta zahtevku za revizijo oz. sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo priložila projektno dokumentacijo »PZI, NG/045-2006« z dopolnitvijo iz aprila 2009, katere del je tudi zapisnik operativnega sestanka, v katerem je navedeno, da je bilo v fazi izvajanja del, pri izkopu za izvedbo temeljev AB zidu, ugotovljeno, da je obstoječa zemljina z drugačnimi geomehanskimi lastnostmi, kot so v projektu. V poglavju T.1 Tehnični opisi in izračuni dokumenta »PZI, NG/045-2006« je dalje navedeno, da se sprememba načrta nanaša na »nadomestitev podporne konstrukcije z nasipom iz kamnitega materiala s tlakovano protierozijsko oblogo«. Iz vsebine dokumenta izhaja, da je bila predvidena sprememba načrta ureditve kolesarske poti na območju predvidene sanacije vozišča, saj se je ob pričetku izvedbe podpornega zidu ob izkopu za prvo kampado pokazalo, da so temeljna tla slabša, kot so pokazale predhodno geološko geomehanske raziskave. Namesto podpornega zidu je bila predvidena izvedba nasipa iz kamnitega materiala s protierozijsko kamnito oblogo, predvidena pa je bila tudi zamenjava materiala, s čimer naj bi se preprečilo nastanek drsin. Na območju AB podpornega zidu, kjer je že bila izvedena sanacija plazu, se je temelj kamnite obloge nasipa vgradil na temeljno blazino iz lomljenca v betonu. Iz vsebine projektne dokumentacije izhaja, da je bil podporni zid vidno poškodovan in da so bile zaradi plazenja na njem opazne poškodbe ter premiki, saj je bil vidno izrinjen iz prvotne lege, cesta nad zidom pa je bila poškodovana in posedena. Levi vozni pas vozišča je bil poseden za približno 10 cm, v osi vozišča pa je bil viden odlomni rob drsine. V projektni dokumentaciji je še navedeno, da je bilo treba zaradi drsine, ki ogroža voziščno konstrukcijo, najti ustrezno rešitev, s katero bi dosegli zadostno stabilnost tal ter tako sanirali labilno območje, pri čemer se je kot najprimernejša izkazala rešitev z izvedbo nasipa s protierozijsko oblogo iz lomljenca na podložni plasti cementnega betona z zamenjavo materiala s peto iz lomljenca v betonu, ki sega do bolje nosilnih tal.

    Na podlagi pregleda navedene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja naslednja dejstva. Vlagatelj v opisu referenčnega dela »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« na referenčnih obrazcih ni navedel, da bi referenčna dela obsegala tudi sanacijo plazu. Iz predložene dokumentacije izhaja, da referenčni posel ni bil začet kot sanacija plazu ali usada, temveč so bila zaradi zemljine z drugačnimi geomehanskimi lastnostmi, kot so bile navedene v projektu, v okviru izvedbe referenčnih del naročena dodatna dela za nadomestitev podporne konstrukcije z nasipom iz kamnitega materiala s tlakovano protierozijsko oblogo, in sicer v vrednosti 88.043,30 EUR brez DDV (pri čemer je treba upoštevati, da vlagatelj opozarja, da so bile posamezne postavke sanacije obračunane tudi v drugih delih obračuna). Iz predložene dokumentacije pa ni mogoče ugotoviti, ali so se dodatna dela nanašala na sanacijo plazu ali zgolj na dodatno utrditev nestabilne zemljine pod cestiščem, saj so opisi del v različnih delih dokumentacije različni. Kot izhaja iz zgornjih opisov, je bila ugotovljena zemljina z drugačnimi geomehanskimi lastnostmi oz. se je ob izkopu za prvo kampado pokazalo, da so temeljna tla slabša, kot so pokazale predhodno geološko geomehanske raziskave, zaradi česar je šlo (zgolj) za nadomestitev podporne konstrukcije z nasipom iz kamnitega materiala s tlakovano protierozijsko oblogo. Po drugi strani je iz dokumentacije razvidno, da je bil podporni zid vidno poškodovan in da so bile zaradi plazenja na njem opazne poškodbe ter premiki, saj je bil vidno izrinjen iz prvotne lege, cesta nad zidom pa je bila poškodovana in posedena, zaradi česar naj bi šlo za problematiko usada oz. manjšega plazu z zgornjim odlomnim robom približno v osi ceste.

    Ker zaradi navedenega Državna revizijska komisija iz dokumentacije ni mogla ugotoviti, ali je bila v okviru referenčnega dela »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« izvedena sanacija plazu, je dne 23. 9. 2019 s sklepom št. 018-143/2019-8 imenovala strokovnjaka ter mu naložila, naj odgovori na vprašanje, ali je vlagatelj v okviru izvedbe referenčnega posla »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« izvedel sanacijo plazu v smislu zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob upoštevanju pravil stroke.

    Strokovnjak v strokovnem mnenju najprej pojasnjuje geotehnične razmere in geološko sestavo tal pri referenčnem projektu in navaja, da trasa ceste s kolesarsko stezo poteka pretežno po aluviju – melj pesek prod. Vendar se na geološki karti vidi, da je na krajšem odseku vkopana tudi v pliokvartarno glino. V taki zemljini pa je tudi v položnem pobočju možen plaz. S tremi dodatnimi sondažnimi izkopi je strokovnjak družbe Geoinženiring, d. o. o., pod deformiranim obstoječim zidom v območju labilne brežine pod cesto (odsek med profiloma P21 in P23) preveril sestavo tal. Ugotovljeno je bilo, da se pod humusom do globine približno 1,50 m nahaja peščena glina do peščen melj rjavo sive barve. Sledi mu pusti melj, ki do globine 3,0 m preide v stisljiv melj do mastno glino sive barve. Ta plast je bila mokra, v jašku J-2/09 pa je bil zabeležen tudi dotok vode. Preperina laporja je bila vidna na globini 3,4 do 4,0 m. Na osnovi terenskega ogleda, sestave tal v sondažnih jaških in opravljenih stabilnostnih analizah je bilo ugotovljeno, da kritična drsina poteka od sredine ceste, pod obstoječim zidom pa se nahaja v razmočenem sloju, na globini 1,5 do 3,0 m. V istem poročilu je bilo med drugim predlagano, da se labilno območje sanira s peto iz kamna v betonu tako, da bo peta segala vsaj 0,5 m v preperino laporja. Na stiku s preperino se skozi peto vstavijo prečne drenaže, ki bodo odvajale talno vodo na pobočje. Razmočeno zemljino pod cesto se odstrani in nadomesti z uvaljanim gruščnatim materialom. Naknadno je bilo dodatno pojasnjeno, da je prišlo do manjše splazitve oziroma usada, z vidnim odlomnim robom približno v osi ceste, v obliki razpoke in posedka.

    Strokovnjak v nadaljevanju pojasnjuje obstoječe stanje pred sanacijo pri referenčnem projektu in navaja, da cesta poteka v mešanem profilu. Z desne strani ceste se nahaja vkopna brežina, ki je urejena v naklonu 1:1,5 oz. strmeje. Pobočje nad vkopno brežino je položnejše z naklonom 1:2 —1:3 ter poraslo z drevjem in grmičevjem. Vzdolž ceste ob bankini poteka plitev zemeljski jarek, ki služi za odvodnjavanje ceste ter zalednih vod. V km 0,308 se nahaja vtočni jašek s prepustom, ki pravokotno prečka cesto ter se na nasprotni strani izliva na pobočje pod cesto. Prepust poteka na globini 1,5 – 2,0 m pod voziščem ceste ter je v kamniti izvedbi z obokanim stropom, dimenzije približno 1,2 x 1,0 m. Na levi strani ceste se nahajata dve podporni konstrukciji. Od km 0,256 do km 0,284 je izveden AB podporni zid, ki se nahaja 3,5 do 4,0 m od levega roba vozišča ceste. Višina zidu nad površjem je 0,5 – 1,0 m. Izveden je bil koncem 60-tih let, ko se je saniralo plazeče vozišče. Podporni zid je najverjetneje temeljen v raščeno lapornato podlago, ki se nahaja približno 3,5 m pod površjem. Na podpornem zidu ni opaziti poškodb, ki bi nastale zaradi drsenja. Tudi vozišče ceste je v območju zidu brez vidnejših poškodb, ki bi nakazovale drsenje. Pobočje pod zidom je do razdalje približno 5 m od zida položnejše v naklonu 1:4 — 1:5, nadalje pa je strmejše z naklonom 1:2 — 1:3. Brežina nad zidom je urejena v naklonu 1:3. Drugi podporni zid se nahaja med km 0,293 in km 0,329. Od roba vozišča je odmaknjen 3 – 3,5 m. Višina zidu nad površjem je 1,5 – 2,0 m. Izveden je iz kamna s cementnim vezivom. Skozenj poteka tudi prej omenjeni prepust. Zid je plitvo temeljen, s temeljem na globini do 0,8 m pod površjem. Podporni zid je vidno poškodovan. Zaradi plazenja so na njem opazne poškodbe ter premiki, saj je vidno izrinjen iz prvotne lege. Cesta nad zidom je poškodovana in posedena. Levi vozni pas vozišča je med profiloma P22 in P23 poseden za približno 10 cm. Območje poškodbe vozišča je med km 0,290 in km 0,330. V osi vozišča je viden odlomni rob drsine. Pobočje pod zidom je na razdalji cca 8 – 10 m od zida položno z naklonom 1:4 — 1:5, nato pa je strmejše z naklonom 1:2 — 1:3. Geološko geomehanske raziskave so pokazale, da se bolje nosilna tla nahajajo na globini 3,5 do 4,0 m, kjer se v tleh pojavi preperina laporja. Drsina pa se nahaja v razmočenem sloju stisljivega melja do mastne gline na globini 1,5 do 3,0 m.

    V nadaljevanju strokovnega mnenja strokovnjak opisuje spremembo projektne rešitve referenčnega projekta in navaja, da je bilo treba za dosego trajne stabilnosti ceste s kolesarsko stezo peto nasipa temeljiti globlje, v nosilno laporno podlago, kot je opisano v tehničnem poročilu projekta:

    »Na podlagi ugotovitev, da so temeljna tla slabša od prvotno ocenjenih ter da obstaja drsina, ki ogroža voziščno konstrukcijo, katera poteka pod nivojem temelja po PZI predvidene podporne konstrukcije, je bilo potrebno najti ustrezno rešitev s katero bi dosegli zadostno stabilnost ter tako sanirali labilno območje. Kot najprimernejša se je izkazala rešitev z izvedbo nasipa z protierozijsko oblogo iz lomljenca na podložni plasti cementnega betona z zamenjavo materiala s peto iz lomljenca v betonu, ki sega do bolje nosilnih tal, katera je vsaj 0,5 m vkopana v preperino laporja, ki se nahaja cca 3,5 – 4,0 m pod površjem. Zamenjavo materiala se izvede na območju od konca obstoječega AB podpornega zidu tj. od km 0,282 do km 0,342, v dolžini cca 60 m. Zamenjavo materiala se izvede v kampadah dolžine 4 – 6 m. Globina izkopa za zamenjavo materiala bo od 3,9 do 4,4 m. Peta mora biti na dnu široka vsaj 1,5 m. Izkopne brežine se izvede v naklonu 3:1 ali strmeje v kolikor teren to dopušča. Če je potrebno se izvede varovanje z opiranjem. Zagotoviti je potrebno čim hitrejše zasutje izkopne jame z zamenjanim materialom. Zamenjavo materiala se izvede z lomljencem v cementnem betonu, kjer je predviden delež betona C16/20 vsaj 30 %. Za zagotovitev odvodnjavanja zalednih vod se v peto na stiku s preperino vgradi prečne plastične cevi premera fi 150 mm na razmaku 4 m. Cevi se vgradi tudi cca 1 m višje, kjer je razmak lahko večji (4 do 8 m). Na območju obstoječega AB podpornega zidu, kjer je bila sanacija plazu že izvedena, pa se pod temeljem kamnite obloge nasipa predvidi izvedba temeljne blazine iz lomljenca v betonu, ki se jo temelji v trdognetni glini rjave barve, v predvideni debelini 50 cm. Za izvedbo nasipa je potrebno zgornji del obstoječega zidu odstraniti. Po izvedbi zamenjave materiala — pete iz lomljenca v betonu oz. temeljne blazine na območju obstoječega AB podpornega zidu, se izvede AB temelj kamnite obloge iz betona C25/30 armiran z armaturno mrežo, širine š=0,8 m ter višine h=0,75 m (glej detajl). Skozi temelj se na razmaku 2 – 4 m izvede izcednice (barbakane) izvedene iz plastičnih cevi premera 100 mm. Za temeljem se izvede vzdolžno drenažo iz gibke plastične cevi premera 150 mm. Po izvedbi temelja kamnite obloge se izvede izkop za izvedbo nasipa, kjer se ustrezno zastopnici kontakt med temeljnimi tlemi in nasipom. Na dobro pripravljen uvaljan planum temeljnih tal se v plasteh do 30 cm z ustreznim komprimiranjem vgrajuje kamniti nasipni material. Nasipno brežino se izvede v naklonu 1:1. Po izvedbi nasipa se izvede zaščitno kamnito oblogo iz lomljenca, ki se jo izvede na podložni plasti iz cementnega betona C16/20 debeline 10-20 cm. Stiki so zapolnjeni s cementno malto. Za izvedbo obloge se uporabi lomljenec primerne velikosti 20 – 40 cm ter čim bolj ploske oblike, tako da znaša debelina kamnite obloge 20 – 30 cm. Na kroni kamnite obloge se izvede AB venec širine 75 cm ter debeline 20 cm izdelan iz betona C25/30 ter armiran z armaturno mrežo, na katerega se pričvrsti ograja za pešce višine 1,0 m. Stik med vencem in asfaltnim voziščem kolesarske steze se zatesni s trajnoelastično zmesjo. Kolesarska steza se odvodnjava površinsko preko venca. Projektna rešitev predvideva sanacijo vozišča, kot je bila predvidena po projektu PZI. Predvidena je odstranitev obstoječe voziščne konstrukcije ter vgradnja 60 cm debele kamnite grede pod novo voziščno konstrukcijo ter izvedba nove voziščne konstrukcije. Obstoječ zemeljski jarek se uredi s tlakovano oblogo iz lomljenca na podložni plasti iz cementnega betona s stiki zapolnjenimi s cementno malto. Pod desnim robom vozišča se predvidi vzdolžno drenažo izvedeno iz gibke plastične cevi premera fi 100 mm. V tlakovanem jarku se izvede vtočne jaške s peskolovi, katere se z betonskimi cevmi fi 60 cm priključuje na revizijske jaške novega meteornega kanala, s potekom pod kolesarsko stezo.«

    Strokovnjak v nadaljevanju opisuje razpisana dela, ki jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naroča naročnik, in navaja, da je v tehničnem poročilu projekta navedeno, da je cesta Pesje – Gorenje speljana v globokem vkopu v premi. Plaz poteka preko desne cestne brežine regionalne ceste na višinski koti približno 415 m. Naklon brežine desno je bil pri izgradnji ceste urejen v naklonu 1:1 v spodnjem delu brežine in 1:2 v zgornjem delu brežine. Brežina je površinsko zaščitena s popleti in žičnimi mrežami, delno je zaraščena z drevjem in grmovjem. Na vrhu se brežina izravna v plato, kjer so zgrajeni stanovanjski in gospodarski objekti. Odvodnjavanje površinske vode je urejeno preko obojestranske asfaltne koritnice in cestnih požiralnikov. Požiralniki so povezani z betonskimi cevmi in odvodom vode v odvodne jarke. Na brežini so vidni lokalni odlomi in zdrsi zemeljskih mas. V osrednjem delu obravnavanega območja je zgrajen starejši stanovanjski objekt (Ocepek) z gospodarskimi objekti. V letu 2004 se je pod objekti aktivirala odlomna razpoka in posedek dvoriščnega platoja. Na desni vkopni brežini je bil viden izriv zemeljskih mas. Zaradi obsežnih deformacij stanovanjskega objekta in gospodarskih objektov sanacija plazu in objektov ni bila izvedena, stanovalci pa so bili preseljeni na drugo lokacijo. V juliju 2009 se je ob močnejšem neurju aktiviralo plazišče z odlomom na vrhu brežine na robu platoja in zdrsom zemeljskih mas na cestišče. Splazele zemeljske mase so bile odstranjene iz cestišča in brežine do laporne podlage. Lapor na brežini površinsko prepereva, razpada, se kruši in zasipava bermo in cestišče. Glede na odlomne razpoke, lastnosti zemljin in konfiguracijo terena je pričakovati, da se bo porušitev še razširila predvsem zaradi odprtih odlomnih razpok in neoviranega dotoka površinskih vod v plazino. Sanacija plazovitega območja nad cesto je predvidena z izvedbo oporne konstrukcije na desni brežini, izvedbo kamnitih drenažnih reber na brežini v območju zdrsa brežine, sanacijo cestišča v območju sanacije brežine in ureditvijo odvoda površinskih in zalednih vod.

    Iz primerjave referenčnega in razpisanega projekta je strokovnjak ugotovil, da oba vsebujeta med drugim tudi sanacijo plazne erozije, referenčni sanacijo usada, projekt za razpisana dela pa sanacijo plazu. Za sanacijo obeh navedenih oblik plaznih erozij so potrebna podobna, če že ne enaka dela: preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje površinskih in dreniranje talnih vod, gradbeno obrtniška dela za izvedbo podpornih ukrepov. Edino večje vsebinsko odstopanje referenčnega projekta od razpisanega predstavljajo globoka kamnita drenažna rebra, ki jih pri referenčnem projektu ni. Izvedbo navedenih drenažnih reber lahko po tehnološki plati izvedbe po mnenju strokovnjaka enačimo z izvedbo globoke kamnite pete cestnega nasipa. Strokovnjak pojasnjuje, da se oba projekta razlikujeta glede obsega sanacije terena. Pri referenčnem projektu se je saniralo nestabilen teren na pododseku ceste med profili P19 – P24 (km 0,240 – km 0,340) na približni površini 100 m x 15 m. Do zdrsa pod cesto in posledično nastajanja usada je prišlo zaradi popuščanja razmočenih temeljnih tal in dotrajanosti podpornega zidu. Pri razpisanih delih pa bo potrebno nad cesto sanirati bistveno večjo površino terena, približnih dimenzij 200 m x 35 m. Do zdrsa brežine, nastanka plazu med cesto in stavbami nad njo je očitno prišlo zaradi prestrmega naklona pobočja in neustreznega odvodnjavanja površinske in dreniranja talne vode. Strokovnjak značilnosti sanacijskih del pri referenčnem poslu povzema v naslednje alineje:

    - Nestabilna brežina, lezenje, posedki in deformacije, končne splazitve oziroma porušitve ni bilo, tako da je bila cesta omejeno uporabna.
    - S posedkom in razpoko na vozni površini ceste in premikom zidu je bila mobilizirana kritična drsina.
    - Krožna drsina je od osi ceste potekala pod temeljem deformiranega in premaknjenega zidu.
    - Zdrs še ni bil popoln, ker je deformiran in premaknjen zid še vedno nudil določen odpor in tako preprečil formiranje popolnega usada.
    - Z natančnim monitoringom in na podlagi analize premikanja, deformacij ter striženja zidu bi se mesto izriva drsine lahko relativno dobro ocenilo.
    - Izraz usad je pri opisu obravnavanega škodnega dogodka na cesti ustrezen in se v geotehnični stroki uporablja.
    - Pri hipni odstranitvi zidu, bi glede na opisane razmere, v trenutku nastal popoln zdrs cestnega telesa in brežine v obliki usada.

    Na vprašanje, ali je vlagatelj v okviru izvedbe referenčnega posla »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« izvedel sanacijo plazu v smislu zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob upoštevanju pravil stroke, strokovnjak odgovarja, da je vlagatelj v okviru navedenega referenčnega posla izvedel tudi dela, ki so potrebna za izvedbo predmetnih razpisanih del. Vendar pa se je v razpisni dokumentaciji med drugim zahtevalo navedbo uspešno izvedenega referenčnega posla, ki obsega izvedbo sanacije plazu skupaj z rekonstrukcijo državne ceste v pogodbeni vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene brez DDV za razpisana dela.

    Strokovnjak se strinja z naslednjimi ugotovitvami:

    1) razpisana dela so po obsegu dvakrat večja,
    2) razpisana dela vsebujejo izvedbo globokih kamnitih drenažnih reber, ki jih referenčna dela ponudnika ne,
    3) referenčna dela ne izpolnjujejo finančnega pogoja glede minimalne zahtevane vrednosti,
    4) sanacija pri referenčnem poslu ni bila sanacija plazu, kot se zahteva z razpisanimi deli oziroma sanacija plazu z značilno zgradbo po avtorju dr. Mihaelu Ribičiču,
    5) vzrok nestabilnosti pri referenčnem projektu je bilo popuščanje temeljnih tal pete oz. podpornega zidu cestnega nasipa zaradi razmočenosti zemljine, dotrajanosti podporne konstrukcije in povečane prometne obtežbe,
    6) vzrok nestabilnosti pri razpisanih delih pa je bilo neustrezno odvodnjavanje, previsoka talna voda in prestrmo pobočje.

    Strokovnjak strokovno mnenje zaključuje z ugotovitvijo, da je bil v okviru referenčnega projekta »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« saniran cestni usad, ki je nastal zaradi popuščanja prekomerno razmočenih temeljnih tal in podpornega zidu, s katerim je bilo varovano cestno telo. Nesporno se je pri predmetnem škodnem dogodku mobilizirala kritična drsina in posledično posedla cesta ter premaknil podporni zid. Sanacija je bila izvedena na način, na kakršen je možno podpreti in stabilizirati tudi večje nestabilne brežine oziroma plazove. Za nestabilni odsek ceste pri referenčnem poslu strokovnjak ugotavlja, da lahko predstavlja mejni primer, zaradi česar je možno posedeno cesto obravnavati kot gradbeni objekt, ki ga je potrebno ustrezno temeljiti. Po mnenju strokovnjaka je za pravilno sanacijo nestabilne brežine nepomembno, kako to poimenujemo. Pomembno je, da se z raziskavami ugotovi obseg in vzrok nestabilnosti ter na podlagi tega poda ustrezna rešitev za dosego zahtevane varnosti proti porušitvi. Strokovnjak še navaja, da presoja kriterijev naročnika za izbor ponudnika oziroma za njegovo izločitev iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila presega okvire izvedenskega mnenja, ne glede na to pa meni, da je vlagatelj z izvedeno sanacijo krajšega odseka nestabilne ceste dokazal, da je sposoben izvesti tudi zahtevna geotehnična dela, ki so potrebna za sanacijo plazov.

    Po preučitvi strokovnega mnenja Državna revizijska komisija kot bistveno ugotavlja, da tako referenčni kot razpisani projekt sicer vsebujeta sanacijo plazne erozije, vendar se referenčni projekt nanaša na sanacijo usada, razpisani projekt pa na sanacijo plazu. Čeprav so za sanacijo obeh oblik plaznih erozij potrebna podobna dela, razpisani projekt vsebuje tudi izvedbo globokih kamnitih drenažnih reber, ki pri referenčnem poslu niso bila izvedena. Poleg tega je treba kot bistveno ugotoviti tudi, da se oba projekta razlikujeta glede obsega sanacije, in sicer tako glede velikosti terena kot tudi glede na vrednost sanacijskih del. Sanacijska dela v okviru referenčnih del so bila namreč naročena naknadno, ko se je šele ugotovila nestabilnost terena, in so predstavljala vrednostno manjši delež vseh izvedenih del, ne pa primarno, kot je to primer pri predmetu tega naročila, katerega večji del predstavljajo prav dela sanacije plazu, ki tudi vrednostno predstavljajo več kot polovico vseh del. Čeprav je bila pri referenčni cesti mobilizirana kritična drsina in je bil tudi že deformiran podporni zid, je šlo le za nestabilno brežino, lezenje, posedke in deformacije, medtem ko končne splazitve oziroma porušitve ni bilo. Zdrs še ni bil popoln, ker je poškodovan zid še vedno nudil določen odpor in preprečil formiranje popolnega usada. Kot jasno izhaja iz strokovnega mnenja, sanacija pri referenčnem poslu ni bila sanacija plazu, kot se zahteva z razpisanimi deli oz. glede na strokovno terminologijo, temveč je pri referenčnem projektu mogoče govoriti le o usadu oz. sanaciji krajšega dela nestabilne ceste oz. bi bilo mogoče govoriti celo zgolj o gradbenem objektu, ki ga je treba ustrezno temeljiti.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru referenčnega dela »Gradnja kolesarske steze Slovenske Konjice – Tepanje« ni izvedel sanacije plazu, temveč je šlo za usad oz. sanacijo krajšega dela nestabilne ceste. Posledično naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja zahtev iz točk 3.2.3.3 in 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe ocenil kot nedopustno. Na navedeno ugotovitev ne vpliva mnenje strokovnjaka, da je za pravilno sanacijo nestabilne brežine nepomembno, kako to poimenujemo, oz. da je vlagatelj s sanacijo krajšega odseka nestabilne ceste dokazal, da je sposoben izvesti tudi zahtevna geotehnična dela, ki so potrebna za sanacijo plazov. Čeprav se je mogoče strinjati s strokovnjakom, da je pomembno zlasti to, da se pravilno ugotovi obseg in vzrok nestabilnosti in da se na tej podlagi pripravi ustrezna rešitev za dosego zahtevane varnosti proti porušitvi, pa je treba opozoriti, da je z vidika določb ZJN-3 tehnično in strokovno sposobnost mogoče priznati le tistim ponudnikom, ki izpolnijo zahteve naročnika na način, kot so določene v razpisni dokumentaciji. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora referenčni posel vsebovati sanacijo plazu, bi moral vlagatelj izkazati sanacijo plazu, zaradi česar ne zadostuje, da je izvedel zgolj primerljiva dela pri utrjevanju zdrsa, ki ga je mogoče označiti le kot usad oz. sanacijo krajšega dela nestabilne ceste. Kot ugotavlja že sam strokovnjak, njegova ugotovitev o tem, da je vlagatelj že z izvedbo stabilizacije usada oz. nestabilne ceste dokazal usposobljenost tudi za izvedbo sanacije večjih zdrsov oz. plazov, presega okvire strokovnega mnenja, saj mu Državna revizijska komisija ni zastavila vprašanja o tehnični in strokovni usposobljenosti vlagatelja (presoja tega vprašanja je v njeni pristojnosti), temveč mu je zastavila vprašanje, ali je vlagatelj v okviru referenčnega posla izvedel sanacijo plazu. Mnenje strokovnjaka o tem, da bi lahko vlagatelj tudi s predloženim referenčnim delom, ki se ne nanaša na sanacijo plazu, dokazal usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila, je zato mogoče razumeti le v kontekstu vsebine referenčnega in kadrovskega pogoja, česar pa v tej fazi, po izdaji odločitve o oddaji naročila, ni več mogoče vsebinsko presojati. Kot je bilo že zapisano, mnenje strokovnjaka o usposobljenosti vlagatelja tudi ne more vplivati na jasno izraženo stališče, da so bila referenčna dela izvedena v manjšem obsegu in da ni mogoče govoriti o sanaciji plazu, temveč le o usadu oz. sanaciji nepopolnega zdrsa na krajšem delu nestabilne ceste, pri čemer bi po mnenju strokovnjaka lahko govorili celo zgolj o gradbenem objektu, ki ga je treba ustrezno temeljiti.

    S tega vidika je treba obravnavati tudi navedbe vlagatelja, ki jih je podal v vlogi z dne 12. 11. 2019, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja. Vlagatelj meni, da je bistveno, da je strokovnjak s tem, ko je ugotovil, da je referenčna dela izvedel kvalitetno, varno in v roku, ugotovil tudi njegovo strokovno usposobljenost za izvedbo predmetnih del. Ponovno je treba opozoriti, da je v tej fazi postopka mogoče ugotavljati le, ali je bil pogoj izpolnjen na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, torej ali je bila v okviru referenčnega posla izvedena sanacija plazu, ni pa mogoče presojati, ali so bila izvedena dela, ki bi sicer lahko kazala na usposobljenost ponudnika, če bi bil pogoj formuliran drugače, a se ne nanašajo na tisto vrsto sanacije, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Tudi sicer je treba tudi glede primerljivosti referenčnih in razpisanih del ponovno ugotoviti, da, kot izhaja iz strokovnega mnenja, so referenčna dela v določenem obsegu podobna razpisanim. Vendar pa referenčna dela ne obsegajo izvedbe globokih kamnitih drenažnih reber, kar je zahtevano v predmetnem razpisu, poleg tega pa so tako po obsegu kot tudi po vrednosti sanacijskih del manjša od razpisanih. Vlagatelj sicer v vlogi z dne 12. 11. 2019, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, navaja, da naročnik ni določil deleža, ki bi ga pri referenčnem delu morala predstavljati sanacija plazu, in sicer niti po obsegu niti po vrednosti. Navedeno sicer drži, a v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni nepomembna okoliščina, da je sanacija plazu določena kot primarni posel in da predstavlja več kot 60 % vseh razpisanih del, medtem ko je bila v referenčnem poslu sanacija usada zaradi nepopolnega zdrsa izvedena šele naknadno, ko se je po začetku del ugotovila nestabilnost zemljišča, obsegala pa je manjši del celotnega naročila. Referenca mora namreč po svoji naravi izkazovati izvedbo istovrstnega posla, primerljivega po obsegu in zahtevnosti, sledeč vlagateljevi razlagi pa bi zadostovalo že izkazovanje katerekoli sanacije zdrsa ali nestabilnosti tal, tudi če bi šlo zgolj za manjša dela oz. za zanemarljiv del v primerjavi s celotnim poslom.

    Na podlagi ugotovitev, da vlagatelj v opisu referenčnega dela ni navedel sanacije plazu, temveč je to storil šele naknadno, da je pri referenčnem delu šlo za posedke in deformacije ceste, končne splazitve oziroma porušitve pa ni bilo, da so bila referenčna dela po vsebini deloma podobna, a izvedena v manjšem obsegu, in da pri referenčnem projektu ni mogoče govoriti o plazu, temveč le o usadu oz. sanaciji krajšega dela nestabilne ceste zaradi nepopolnega zdrsa, zaradi česar bi lahko govorili le o gradbenem objektu, ki ga je bilo treba ustrezno temeljiti, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja zahtev iz točk 3.2.3.3 in 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka, zaradi česar je zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, dne 29. 11. 2019

    Predsednica senata
    Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije









    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška družba Gregorovič – Pungartnik, o. p., d. o. o., Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur
    - GIC Gradnje, d. o. o., Sv. Florjan 120, 3250 Rogaška Slatina
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran