018-184/2019 Občina Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opremljanje zemljišč za gradnjo na Kregarjevi ulici« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba HPG Brežice d.o.o., Gornji Lenart 28 a, Brežice, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in Partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 11. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 25. 7. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 005313/2019-W01.

Naročnik je z Odločitvijo v postopku oddaje javnega naročila Opremljanje zemljišč za gradnjo na Kregarjevi ulici št. 4304-12/2019, z dne 9. 9. 2019, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Zelkom d.o.o., Cesta bratov Milavcev 42, Brežice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila prvouvrščena ponudba izločena kot nedopustna, vlagateljeva ponudba se je uvrstila na tretje mesto, izbrana pa je bila dopustna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 17. 9. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ni izpolnil vseh referenčnih zahtev. Navaja, da izbrani ponudnik izkazuje tehnično sposobnost z dvema referencama: 1. z referenco »Urejanje poti po kampu«, ki je bila izvedena za referenčnega naročnika Terme Čatež, gradbena dela so bila izvedena v višini 109.560,36 EUR z DDV in končana 8. 5. 2019 in 2. z referenco »Rekonstrukcija interventne ceste«, ki je bila izvedena za istega referenčnega naročnika v vrednosti 157.196,97 EUR z DDV, dela na tem referenčnem objektu so bila končana 28. 4. 2019. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da so v preteklosti že izvajali gradnjo ali rekonstrukcijo ali modernizacijo državnih ali občinskih cest (lokalne ceste in javne poti), pri čemer je navedel, da se upoštevajo tudi izgradnje hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah, kot so opredeljene v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11), in sicer v točki 211: Ceste Priloge 2 k uredbi. Prva referenca izkazuje le urejanje poti v kampu, kar ne zadošča naročnikovi zahtevi, saj ne gre za državne ali občinske ceste, niti ne gre za izgradnjo hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah. Tudi druga referenca ni bila izvedena na državni ali občinski cesti, saj se nanaša na območje kampa, kjer ni niti lokalne ceste niti javne poti, prav tako tudi ni mogoče šteti, da gre pri tej referenci za izgradnjo hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah. Da referenčna zahteva glede na kategorizacijo cest ni izpolnjena, izhaja že iz splošno znanega dejstva, saj referenčni naročnik ni pristojen za izgradnjo državne ali občinske ceste (lokalne ceste ali javne poti), prav tako tudi ni pristojen za izgradnjo hodnikov za pešce ali kolesarsko povezavo ob državnih ali občinskih cestah. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj od izbranega ponudnika zahteva obe pogodbi, ki sta bili podlaga za izvedbo referenčnega dela ali druge dokumente, iz katerih bo razvidno, kje sta bili referenčni deli izvedeni in kako sta kategorizirani. Vlagatelj še navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna tudi iz razloga, ker ni predložil pooblastila podizvajalca za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. Čeprav naročnik v postopku naročil male vrednosti ni dolžan preveriti nekaznovanosti (razen če dvomi v pravilnost izjav), pa morajo ponudniki predložiti vse obrazce, ki so bili zahtevani. Vlagatelj še navaja, da morajo biti izvajalci na podlagi drugega odstavka 14. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17) zavarovani, pri čemer mora zavarovanje odgovornosti vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, višina letne zavarovalne vsote pa ne sme biti nižja od 50.000 EUR. Ker v ponudbi izbranega ponudnika zavarovalne police ni, zakonski pogoj ni izpolnjen.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 4. 10. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da referenci nista ustrezni. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da se referenčna projekta ne nanašata na izgradnjo državne ali občinske ceste, vendar opozarja, da naročnik kot primerljivih projektov ni določil zgolj državnih ali občinskih cest, pač pa tudi izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah. Naročnik ni definiral širokega pomena predloga »ob«, ravno tako ni definiral termina »kolesarska povezava«, nejasnih določil pa v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov. Izbrani ponudnik navaja, da predstavljata referenčna objekta povezano kolesarsko in pohodno površino, in sicer kot souporabo prometnega pasu, pri čemer sama cesta v kampu izpolnjuje vse zahteve Pravilnika o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18). Navedeno pomeni, da predstavljata referenčna objekta kolesarsko povezavo (souporaba ceste), ki je na občinski cesti, saj se iz nje odcepita in nanjo priključita, kar jasno izhaja iz slik 1 in 2 Priloge 1. Tako ureditev poti v kampu, kakor tudi rekonstrukcija intervencijske poti se navezujeta na občinsko cesto, hkrati je na cesti cestna signalizacija, ki označuje, da gre za cesto in souporabo ceste za kolesarske namene, kar je razvidno iz slik, ki so v Prilogi 2. V zvezi z očitkoma, ki se nanašata na nepredloženo pooblastilo podizvajalca za pridobitev podatkov iz kazenske evidence in nepredloženo zavarovalno polico, izbrani ponudnik navaja, da ti dokumenti niso bili zahtevani. Izbrani ponudnik opozarja, da je naročnik v zvezi z nekaznovanostjo in zavarovanjem zahteval le predložitev izjave, navedeno izjavo pa je v ponudbi tudi predložil.

Naročnik je z dokumentom št. 4304-12/2019-23, z dne 16. 10. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen obrazec »Seznam referenc ponudnika«, v katerem je navedel dve referenčni deli, ki jih je izvedel Kocjan Stane s.p., Brežice, ki je nominiran kot podizvajalec (1. referenco »Urejanje poti po kampu« v višini 109.560,36 EUR in 2. referenco »Rekonstrukcija interventne ceste« v vrednosti 128.849,97 EUR). Predloženi sta tudi referenčni potrdili, s katerimi je referenčni naročnik (Terme Čatež d.d.) potrdil, da sta bili referenčni deli uspešno izvedeni. Naročnik tudi navaja, da se je v okviru opredelitve primerljivih del skliceval na točko 211: Ceste Priloge 2 k Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, ki se glasi: 211 Ceste, 21111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. Naročnik poudarja, da se je na točko 211 Priloge 2 k navedeni uredbi skliceval v celoti, torej na vse objekte iz te točke. Navaja, da je Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, ki je veljala v času, na katerega se nanašajo njegove zahteve, v primerjavi s sedaj veljavno Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018) manj strukturirana in vsebuje le splošne opredelitve posameznih objektov. Z izrecnim navajanjem posameznih vrst objektov, pojasnjuje naročnik, je poudaril, da tudi ti objekti predstavljajo primerljiva dela, nikakor pa s tem ni zamejil svoje referenčne zahteve na zgolj izrecno navedene objekte. Kot primerljive objekte tako ni določil le državnih in občinskih cest ter hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah, temveč vse objekte iz točke 211 Priloge 2 k navedeni uredbi. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik (poleg referenčnih potrdil) predložil tudi fotokopiji uporabnih dovoljenj, ki se nanašata na izvedeni referenčni deli ter popisa del. Iz navedenih dokumentov izhaja, da sta bili obe sporni referenčni deli izvedeni uspešno oziroma da izpolnjujeta zahteve tako glede primerljivosti del, kakor tudi glede vrednosti, prav tako sta bili izvedeni znotraj postavljenega časovnega obdobja. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na pooblastilo podizvajalca. Navaja, da gre v konkretnem primeru za postopek oddaje naročila male vrednosti, glede katerega je v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) izrecno določeno, da lahko ponudnik izkaže izpolnjevanje naročnikovih zahtev z ESPD ali drugo lastno izjavo, poleg tega naročniku v tem primeru ni potrebno preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Zatrjuje, da v konkretnem primeru ni zahteval ESPD obrazca, pač pa izjavo o izpolnjevanju pogojev, takšno izjavo pa je izbrani ponudnik predložil tako zase, kakor tudi za svojega podizvajalca. Smiselno enako velja tudi glede izjave o izpolnjevanju pogoja zavarovanja. Nikjer v razpisni dokumentaciji pa ni bilo zahtevano, da morajo ponudniki predložiti tudi zavarovalno polico.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22. 10. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je uredba, na katero se sklicuje naročnik, prenehala veljati 17. 11. 2017, predmetno javno naročilo pa je bilo objavljeno v letu 2019. Naročnik je zahteval reference iz zadnjih petih let, leti 2018 in 2019 torej ne sodita v to uredbo. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da se je pri pripravi referenčne zahteve skliceval na celotno točko 211 Priloge 2 k navedeni uredbi, saj se referenčna zahteva glasi: »Gradnja ali rekonstrukcija ali modernizacija državnih in občinskih cest (lokalne ceste in javne poti), pri čemer se upoštevajo tudi izgradnje hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah, kot so opredeljene v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, in sicer v točki 211: Ceste Priloga 2 k Uredbi«. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na obe referenci izbranega ponudnika. Zatrjuje, da naročnik očitno želi, da bi z drugačno interpretacijo sicer jasne referenčne zahteve dosegel, da bi Državna revizijska komisija zavzela stališče, da razpisna dokumentacija v tem delu ni bila jasna, takšna razpisna dokumentacija pa ne sme iti v škodo ponudnikov. Navedeno bi ne bilo pošteno, saj v postopkih oddaje javnih naročil velja temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, pri čemer izbrani ponudnik referenčne zahteve ni izpolnil, sam pa jo je. Vlagatelj še navaja, da iz naročnikovih navedb izhaja, da referenčnih del ni izvedel izbrani ponudnik pač pa njegov podizvajalec, kar pomeni, da gre za zavajajoči referenci. Vlagatelj še opozarja, da gre pri tem za nova dejstva in dokaze, ki jih ni mogel navesti prej, zato v zvezi z njimi ne more biti prekludiran (na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika namreč tega ni mogel ugotoviti). Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na nepredloženo pooblastilo podizvajalca za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc in na nepredloženo zavarovalno polico. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Zatrjuje, da izbrani ponudnik s predloženima referencama ni izpolnil referenčnih zahtev, poleg tega je referenci izkazal podizvajalec izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker ni predložil pooblastila podizvajalca za pridobitev podatkov iz kazenske evidence in iz razloga, ker ni predložil zavarovalne police.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih referenčnih zahtev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je referenčne zahteve navedel v točki 2.4 (Tehnična in strokovna sposobnost ponudnika) točke 2 (Pogoji in dokazila) Navodila za izdelavo ponudbe (III. poglavje razpisne dokumentacije):

»Ponudnik izkazuje ustrezne izkušnje/reference, in sicer mora izkazati, da je v zadnjih petih (5) letih od objave tega javnega naročila izvedel vsaj dve (2) primerljivi deli, vsako v obsegu najmanj 80.000 EUR z DDV.

Primerljiva dela: Izgradnja ali rekonstrukcija ali modernizacija državnih ali občinskih cest (lokalne ceste in javne poti), pri čemer se upoštevajo tudi izgradnje hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah, kot so bile opredeljene v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11), in sicer v točki 211: Ceste Priloge 2 k navedeni uredbi.

Upoštevajo se tudi reference, ki jih ponudnik pridobi kot podizvajalec, pri čemer mora referenco potrditi končni naročnik storitve, poleg tega mora ponudnik izkazati, da je tudi kot podizvajalec opravljal zahtevane storitve.

Za datum dokončanja del šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja oziroma datum zapisniškega prevzema objekta s strani naročnika, kjer uporabno dovoljenje ni potrebno.

Priznajo se le reference za dela na objektih, za katere je bilo uporabno dovoljenje pridobljeno oziroma je bil zapisniški prevzem opravljen v obdobju zadnjih petih (5) let od objave tega javnega naročila ter izpolnjuje pogoje iz prvega podstavka te točke.

V kolikor se v času izvajanja pogodbe zamenja eden izmed partnerjev oziroma podizvajalcev, ki izkazuje reference ob oddaji ponudbe, se mora nadomestiti s partnerjem oziroma podizvajalcem, ki izkazuje ustrezne reference po predmetnem postopku javnega naročanja.

Dokazilo - ob oddaji ponudbe: Obrazec »Referenčna lista ponudnika«.

Dokazilo - v fazi preverjanja: Obrazec »Potrditev referenc ponudnika«.

Opomba: Ponudnik lahko dokazila o izpolnjevanju referenčnih zahtev predloži na drugem obrazcu ali dokumentu, vendar morajo biti izkazani vsi podatki, ki so zahtevani v obrazcu »Potrditev referenc ponudnika«.

Pogoj lahko kumulativno (1+1 referenca in ne seštevanje vrednosti del posameznih referenc) izpolnjujejo partnerji v skupni ponudbi in podizvajalci.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da tehnično sposobnost izkazuje z dvema referencama 1. z referenco »Urejanje poti po kampu«, ki je bila izvedena za referenčnega naročnika Terme Čatež, gradbena dela so bila izvedena v višini 109.560,36 EUR z DDV in končana 8. 5. 2019 in 2. z referenco »Rekonstrukcija interventne ceste«, ki je bila izvedena za istega referenčnega naročnika v vrednosti 157.196,97 EUR z DDV, dela na tem referenčnem objektu so bila končana 28. 4. 2019. Navedeni referenčni gradnji je izvedel podizvajalec izbranega ponudnika - to je Kocjan Stane s.p., Kozjanskih borcev 40, Brežice.

Vlagatelj in naročnik sta si edina v tem, da sta bili obe referenčni gradnji izvedeni znotraj postavljenega časovnega obdobja in v zahtevani vrednosti. Vlagatelj in naročnik pa se ne strinjata v tem, ali referenci tudi po vsebini izvedenih del ustrezata naročnikovim zahtevam. Vlagatelj opozarja na referenčne zahteve iz razpisne dokumentacije in navaja, da je naročnik v obravnavanem primeru zahteval od ponudnikov, da so v preteklosti že izvajali gradnjo ali rekonstrukcijo ali modernizacijo državnih ali občinskih cest (lokalne ceste in javne poti), pri čemer je navedel, da se upoštevajo tudi izgradnje hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah, kot so opredeljene v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11), in sicer v točki 211: Ceste Priloge 2 k navedeni uredbi. Zatrjuje, da prva referenca (»Urejanje poti po kampu«) izkazuje le urejanje poti v kampu, kar ne zadošča naročnikovi zahtevi, saj ne gre za državne ali občinske ceste, niti ne gre za izgradnjo hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah. Vlagatelj opozarja, da tudi druga referenca (»Rekonstrukcija interventne ceste«) ni bila izvedena na državni ali občinski cesti, saj se nanaša na območje kampa, kjer ni niti lokalne ceste niti javne poti, prav tako tudi ni mogoče šteti, da gre pri tej referenci za izgradnjo hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da referenci tudi po vsebini ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije. Zatrjuje, da se je na točko 211 Priloge 2 k Uredbi skliceval v celoti, torej na vse objekte iz te točke. Navaja še, da je z izrecnim navajanjem posameznih vrst objektov le poudaril, da tudi ti objekti predstavljajo primerljiva dela, nikakor pa s tem ni zamejil svoje referenčne zahteve na zgolj izrecno navedene objekte.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena prenehala veljati 17. 11. 2017, torej skoraj dve leti pred objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil. A ker po poteku rokov iz 25. člena ZPVPJN vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna oziroma iz razloga, ker se je naročnik na navedeno uredbo skliceval zlasti tudi zaradi nazornejše opredelitve referenčnih zahtev, lahko Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru le še preveri, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da je naročnik kot primerljiva referenčna dela opredelil tiste projekte, ki se nanašajo (kot je navedel) na »izgradnjo ali rekonstrukcijo ali modernizacijo državnih ali občinskih cest (lokalne ceste in javne poti), pri čemer se upoštevajo tudi izgradnje hodnikov za pešce ali kolesarske povezave ob državnih ali občinskih cestah«. A iz razloga, ker se je naročnik ob tem skliceval na točko 211 - Ceste Priloge 2 k navedeni uredbi, ta pa določa, da pod točko 211 (Ceste) sodijo tako avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste (točki 2111 in 21110), kakor tudi lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste in gozdne ceste (točki 2112 in 21120), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da sta obe referenci iz razloga, ker referenčnih del ni izvedel izbrani ponudnik sam, pač pa njegov podizvajalec, zavajajoči oziroma da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi iz razloga, ker izbrani ponudnik prevzema posel, za katerega nima referenc.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določbe razpisnih zahtev, ki se nanašajo na reference, oblikovane tako, da izrecno dopuščajo skupno izpolnjevanje referenčnih zahtev oziroma kumulacijo zmogljivosti vseh sodelujočih gospodarskih subjektov. Referenčne zahteve je tako lahko izpolnil bodisi ponudnik sam ali pa jih je lahko izpolnil skupaj z morebitnimi partnerji in podizvajalci. Naročnik v konkretnem primeru ni zahteval, da morajo ponudniki ter njihovi morebitni partnerji in podizvajalci izkazati reference za tista dela, ki jih bodo prevzeli v ponudbi. Dopustil je kumulativno izpolnjevanje referenčnih zahtev vseh sodelujočih gospodarskih subjektov in zahteval, da morata biti predloženi dve (samostojni) referenci v zahtevani vsebini in vrednosti oziroma je prepovedal seštevanje vrednosti del več posameznih referenčnih poslov skupaj. Ker je izbrani ponudnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, v referenčni obrazec vpisal dve samostojni referenci, ki ju je izvedel njegov edini nominirani podizvajalec, in ker sta obe referenci podani v zahtevani vsebini in vrednosti, poleg tega sta bili izvedeni v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročili, Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Nenazadnje je iz ponudbe izbranega ponudnika tudi razvidno, da bo nominiran podizvajalec oziroma lastnik obeh referenc (Kocjan Stane s.p., Brežice) prevzel več kot polovico razpisanih del oziroma skoraj 70 % vrednosti vseh razpisanih del.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 7.2 - Pojasnjevanje razpisne dokumentacije Navodila za izdelavo ponudbe - splošni del) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v delu, ki se nanaša na referenčne zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč, kot že izhaja iz te obrazložitve, vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Zadnja dva vlagateljeva očitka se nanašata na pooblastilo podizvajalca za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc in na zavarovalno polico. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker v ponudbi ni predložil navedenih dokumentov.

Sestavni deli ponudbene dokumentacije so navedeni v 1. točki (Obvezni deli ponudbe) točke 1 (Vsebina ponudbe) Navodila za izdelavo ponudbe, in sicer:

»Ponudbeno dokumentacijo sestavljajo v nadaljevanju tega poglavja našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem, vzorcem, dokumentom in drugim navodilom iz te razpisne dokumentacije.

1. Obvezni deli ponudbe:
a. Obrazec Ponudba - naložiti v razdelek »Predračun«,
b. Ponudbeni predračun (Popis del) - naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«,
c. Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev - naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«,
d. Izjava (ne vodilnega) partnerja o izpolnjevanju pogojev - naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«,
e. Izjava podizvajalca o izpolnjevanju pogojev - naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«,
f. Referenčna lista ponudnika - naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«.

2. Dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih ponudnik predloži na poziv naročnika:

Opomba: Dokazila ponudnik predloži na zahtevo naročnika, lahko pa jih predloži že ob oddaji ponudbe, in sicer jih naloži v razdelek »Drugi dokumenti«.

1.1 Drugi obrazci in vzorci naročnika
a. Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih oseb (vzorec),
b. Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence fizičnih oseb (vzorec),
c. Potrditev referenc ponudnika (vzorec).

1.2 Lastne priloge ponudnika
d. Dokazilo o registraciji ustrezne dejavnosti ponudnika, če le-ta ni razvidna iz javnih uradnih referenc (AJPES e-PRS),
e. Kopija zavarovalne police,
f. Akt o skupnem nastopanju,
g. Dogovor med izvajalcem in podizvajalcem o nameri izvedbe posla,
h. Drugo - če je tako zahtevano v tej razpisni dokumentaciji oziroma to opredeli naročnik v pozivu k dopolnitvi ponudbe.«

Natančnejše zahteve, ki se nanašajo na zavarovalno polico, so določene v točki 2.2 (Poklicna sposobnost ponudnika) točke 2 (Pogoji in dokazila) Navodila za izdelavo ponudbe (III. poglavje razpisne dokumentacije):

»Ponudnik ima sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku ali tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti v višini najmanj 50.000,00 EUR v skladu s 14. členom Gradbenega zakona (GZ).

Dokazilo - ob oddaji ponudbe: Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev.

Dokazilo - v fazi preverjanja: Kopija zavarovalne police - lastna priloga ponudnika.«

Iz zgoraj citiranih zahtev je razvidno, da pooblastili za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih in fizičnih oseb ne predstavljata obveznega sestavnega dela ponudbe, saj so ju morali ponudniki predložiti le na zahtevo naročnika. Ponudniki so sicer navedeni pooblastili lahko predložili že v ponudbi (v tem primeru so ju morali naložiti v razdelek »Drugi dokumenti«), vendar le v primeru, če so se tako odločili sami. Izbrani ponudnik pooblastil za pridobitev podatkov iz kazenske evidence v ponudbi ni predložil, s čimer je še vedno ravnal v skladu z naročnikovimi zahtevami, zato Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Iz enakih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na nepredloženo zavarovalno polico. Tudi tega dokumenta namreč, kot izhaja iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije, ponudniki niso bili dolžni predložiti že v ponudbi, pač pa so ga morali predložiti šele tekom presoje in ocenjevanja ponudb oziroma le v primeru, če bi se tako odločil naročnik.

Sicer pa naročnik in izbrani ponudnik pravilno opozarjata, da so morali ponudniki že v ponudbi predložiti s strani naročnika vnaprej pripravljen obrazec »Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev« (takšno izjavo je naročnik zahteval tako od ponudnika, kakor tudi od njegovih morebitnih partnerjev in podizvajalcev), s podpisom katere so med drugim potrdili, da jim (družbi in osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega in nadzornega organa družbe in osebam, ki imajo pooblastila za njeno zastopanje ali odločanje ali nadzor v njej) ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (1. točka navedene izjave) in da imajo sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku ali tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti v višini najmanj 50.000,00 EUR v skladu s 14. členom Gradbenega zakona (7. točka navedene izjave). Pregled ponudbe izbranega ponudnika pa pokaže, da je (kar med naročnikom in vlagateljem niti ni sporno) navedeno izjavo predložil tako zase, kakor tudi za svojega podizvajalca.

Vlagatelju ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

Ljubljani, dne 27. 11. 2019



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice,
- Odvetniška družba Marovt in Partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Zelkom d.o.o., Cesta bratov Milavcev 42, Brežice,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.



Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran