018-113/2019 Slovenske železnice, d.o.o.
Številka: 018-113/2019-25Datum sprejema: 26. 11. 2019
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev sistema e-hrambe in storitve hrambe gradiva v elektronski obliki ter spremljevalne storitve« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikrografija, d.o.o., Foeresterjeva ulica 10, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Stušek, Ljubljanska cesta 14, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska cesta 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 11. 2019
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Vzpostavitev sistema e-hrambe in storitve hrambe gradiva v elektronski obliki ter spremljevalne storitve«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 60402-6/2019-4, z dne 29. 5. 2019.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.039,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na portalu javnih naročil dne 28. 1. 2019, pod številko objave JN000428/2019-B01 (s popravkom z dne 26. 2. 2019), ter v Uradnem listu EU dne 29. 1. 2019, pod številko objave 2019/S 020-043365.
Dne 31. 5. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 29. 5. 2019, št. 60402-6/2019-4, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Mikrocop, d.o.o., Industrijska cesta 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ponudbo je v postopku poleg izbranega ponudnika predložil še vlagatelj.
Vlagatelj je dne 6. 6. 2019 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju vpogled omogočil dne 10. 6. 2019.
Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 6. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni pripravljena v skladu z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ne izpolnjuje vseh naročnikovih tehničnih zahtev. Vlagatelj tako zatrjuje:
1. neizpolnjevanje zahteve glede skladnosti ponujenega sistema e-hrambe z zakonom: vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentacijo zahteval skladnost ponujenega sistema z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZVDAGA), ki pa je sistem izbranega ponudnika ne zagotavlja – vmesnik, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, namreč ne omogoča hranjenja dokumentov v obliki za dolgoročno e-hrambo.
2. Neizpolnjevanje zahteve glede povezljivosti poslovnih aplikacij naročnika in sistema e-hrambe preko »SAP ArchiveLink«:
vlagatelj izpostavlja, da so morali ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo zagotoviti, da sta poslovna aplikacija naročnika in sistem e-hrambe povezana preko »SAP ArchiveLink« in varnih spletnih storitev, česar pa izbrani ponudnik ni zagotovil. Slednji je namreč ponudil spletni servis, ki ni »SAP ArchiveLink«, s čemer je zadostil zgolj drugemu delu naročnikove zahteve. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dokument »InDoc EDGE SAP API Interface Specification«, ki omenja »ArchiveLink«, vendar ne gre za certificiran standardiziran vmesnik »SAP ArchiveLink«, kot je bilo izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji. »ArchiveLink«, kot ga ponuja izbrani ponudnik, je le vmesnik, ki je naslovljen preko http ali https in tako predstavlja spletno storitev, ki pa nima zahtevanega certifikata in gre dejansko za drug način povezovanja. Specifične specifikacije za »SAP ArchiveLink« določa SAP, potrebna je certifikacija slednjega, ta potrjuje tudi pravilnost delovanja. Da je naročnik izrecno zahteval certificiran vmesnik »SAP ArchiveLink« in ne kateregakoli vmesnika, potrjuje tudi njegov odgovor na zastavljeno vprašanje, objavljen na Portalu javnih naročil dne 22. 2. 2019. Vlagatelj pojasnjuje še, da je njegova ponudbena cena višja prav zaradi vključitve zahtevanega vmesnika s certifikatom podjetja SAP; če bi bilo mogoče ponuditi tudi druge vmesnike, bi to storil tudi vlagatelj in njegova ponudbena cena bi bila nižja od ponudbe izbranega ponudnika. Na to, da je naročnik pričakoval ponudbe, ki bodo vključevale certificiran sistem »SAP ArchiveLink«, kaže tudi dejstvo, da je naročnik obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil tudi v Uradnem list EU, kar mora storiti zgolj v primeru naročil nad določenimi vrednostmi.
3. Neizpolnjevanje zahteve glede strežnika za renderiranje:
vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da ne omogoča renderiranja priponk v obliki .xlsx in ostalih priponk paketa MS Office, zato ni izpolnjena zahteva po tem, da ponujeni sistem e-hrambe vsebuje strežnik za renderiranje.
4. Neizpolnjevanje zahteve glede delovanja uporabniškega vmesnika na mobilnih napravah z različnimi velikostmi ekranov:
vlagatelj zatrjuje, da uporabniški vmesnik izbranega ponudnika ne podpira tehnologije HTML5, ki edina omogoča prilagoditev in delovanje na napravah z različnimi velikostmi ekranov, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.
5. Neizpolnjevanje zahteve glede omogočanja nadgradnje dokumentov z OCR:
vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da ponujeni sistem omogoča, da se lahko dokumenti ob vnosu v sistem e-hrambe nadgradijo z optično prepoznavo znakov (OCR), kot je to zahteval naročnik.
6. Neizpolnjevanje zahteve glede omogočanja pretvorbe dokumentov v PDF/A format:
vlagatelj izpostavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da ponujeni sistem omogoča, da se dokumenti ob vnosu v sistem e-hrambe lahko pretvorijo v PDF/a format, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.
7. Neizpolnjevanje zahteve glede sočasnega uvažanja dokumentov iz večjih sistemov:
sledeč vlagatelju iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, ali sistem omogoča zahtevano sočasno uvažanje dokumentov iz več sistemov.
Glede na navedeno je naročnik po vlagateljevem mnenju s tem, ko je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kršil 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je javno naročilo oddal ponudniku, ki ni oddal dopustne ponudbe. Vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev razveljavi ter da naročnik sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, s katero naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 21. 6. 2019.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom, št. 60402-4/2019-5 z dne 5. 7. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi dokumenta se naročnik do vlagateljevih revizijskih navedb opredeljuje, kakor sledi:
1. glede skladnosti ponujenega sistema e-hrambe z zakonom:
naročnik zavrača navedbe glede neustreznosti sistema. Resničnost navedb izbranega ponudnika je preveril z obiskom na lokaciji izbranega ponudnika, o preverjanju pa je sestavil tudi zapisnik z dne 19. 4. 2019. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil zahtevano dokumentacijo. Predložil je tudi certifikat, ki dokazuje, da ponujen produkt InDoc EDGE izpolnjuje zahteve ZVDAGA in drugih predpisov. Očitek vlagatelja naj bi se nanašal na del celotne rešitve, ki sam po sebi ne omogoča ustrezne dolgoročne hrambe dokumentov (tj. metapodatkov gradiva), vendar so sestavni del celotne rešitve tudi varne spletne storitve, celota pa izpolnjuje zahteve ZVDAGA. To dokazuje omenjeni certifikat, ki se nanaša na celoten produkt in ne le na njegov del.
2. Glede »SAP ArchiveLink«:
naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil zahtevano. Iz ponudbene dokumentacije slednjega, in sicer dokumenta »InDoc EDGE AP AP1 interface specification«, je razvidno, da izbrani ponudnik ponuja vmesnik, ki ustreza vsem zahtevam, ki morajo biti izdelane, da lahko SAP povežejo preko »SAP ArchiveLink«. Naročnik pritrjuje izbranemu ponudniku, da od ponudnikov ni bilo zahtevano, da predložijo certifikat SAP, kar je bilo še posebej jasno in nedvoumno sporočeno vsem ponudnikom prek odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil. Jasnega odgovora (»Ponudnikom v ponudbi ni potrebno predložiti SAP ArchiveLink certifikata«) ni mogoče razlagati na način, kot to navaja vlagatelj, tj. da je naročnik zahteval omenjeni certifikat. Navedeno bi lahko upošteval tudi vlagatelj.
3. Glede strežnika za renderiranje:
naročnik navedbe vlagatelja zavrača, ob tem pa pojasnjuje, da ponujena storitev e-hrambe privzeto omogoča renderiranje (prikaz, predogled oz. ogled dokumentov brez dodatnih orodij), kot ga je zahteval naročnik. InDoc EDGE omogoča pretvorbo večine pogosto uporabljenih pisarniških formatov v PDF. Za ta namen je v InDoc EDGE vgrajen pregledovalni dokumentov, kar je bilo podkrepljeno tudi z dokumentacijo sistema. Nenazadnje je vse dodatne funkcionalnosti preveril tudi sam ob izvedbi preverjanja izpolnjevanja zahtev dne 19. 4. 2019. Kot dodaten dokaz je izbrani ponudnik k izjasnitvi predložil sliko uporabniškega vmesnika, ki dokazuje prikaz MS Word dokumenta v samem pregledovalniku v spletnem brskalniku (izdelanem v HTML5 tehnologiji).
4. Glede delovanja vmesnika na mobilnih napravah z različnimi velikostmi ekranov:
naročnik sledi izjasnitvi izbranega ponudnika, ki izpostavlja, da naročnik ni dodatno zahteval dokazil glede obravnavane funkcionalnosti, zato je slednjo zgolj potrdil. Ponujena storitev ima spletni vmesnik HTML5, ki ustreza postavljeni zahtevi, kar izhaja tudi iz dokumentacije InDoc EDGE. Naročnik dodaja, da je ob izvedbi preverjanja preveril navedeno trditev izbranega ponudnika in ugotovil, da je resnična.
5. Glede omogočanja nadgradnje dokumentov z OCR:
tudi v zvezi z navedeno zahtevo naročnik sledi izjasnitvi izbranega ponudnika, ki izpostavlja, da ponudkom ni bilo treba predložiti opisa in delovanja navedene funkcionalnosti, pač pa zgolj potrditi, da je ta omogočena. Izbrani ponudnik je kot dodatno dokazilo predložil izsek iz dokumentacije storitve e-hrambe InDoc EDGE. Naročnik dodaja, da je ob izvedbi preverjanja preveril tudi trditev izbranega ponudnika o navedeni funkcionalnosti in ugotovil, da je resnična.
6. Glede omogočanja pretvorbe dokumentov v PDF/A format:
v dokumentu »In Doc EDGE Technical Guide« je zapisano, katere zapise oz. formate dokumentov zna InDoc EDGE pretvoriti v format za dolgoročno hrambo (PDF/A). Naročnik ni zahteval opisa pretvorbe dokumenta v omenjeni format, je pa to preveril dne 19. 4. 2019. Ne glede na to je navedena funkcionalnost razvidna iz dokumenta »InDoc EDGE Navodila za uporabo«. Naročnik zavrača vlagateljevo sklepanje, da odsotnost opisa metode pretvorbe dokumentov pomeni, da ta funkcionalnost ni zagotovljena.
7. Glede sočasnega uvažanja dokumentov iz večjih sistemov:
naročnik se sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika, ki navaja, da storitev InDoc EDGE za komunikacijo s poslovno-informacijskimi sistemi uporablja t. i. »spletne integracijske vmesnike«, ki omogočajo uvoz dokumentov iz več različnih sistemov. InDoc EDGE omogoča tudi skalabilnost sistema, ob povečanju sočasnih klicev omogoča dodajanje dodatnih IT HW virov, s čemer se zmožnost dodatnih klicev lahko še poveča. Kot dokaz je izbrani ponudnik v izjasnitvi predložil arhitekturo InDoc EDGE. Naročnik se je v to, da izbrani ponudnik izpolnjuje postavljeno zahtevo, prepričal tudi v okviru preverjanja zahtev, dne 19. 4. 2019.
Naročnik v zaključku odločitve navaja, da so bili ponudniki v postopku obravnavani enakopravno, ekonomsko najugodnejša ponudba pa je bila pregledana zakonito in v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o njegovem revizijskem zahtevku opredelil z vlogo z dne 11. 7. 2019. V podani vlogi vlagatelj prereka navedbe naročnika in izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju poskušata prikazati, da »SAP Archive Link« ni bil izrecno zahtevan, kar pa je v neskladju z razpisno dokumentacijo in naročnikovim odgovorom, podanim prek portala javnih naročil. Izbrani ponudnik v izjasnitvi dejansko priznava, da z zahtevanim certifikatom in posledično tudi vmesnikom »SAP Archive Link« ne razpolaga in ga tudi ni ponudil, zato naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel oddati javnega naročila. Vlagatelj vztraja tudi pri preostalih revizijskih navedbah.
Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 9. 7. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom. Na poziv Državne revizijske komisije je odstopljeno dokumentacijo dopolnil (dopis, prejet dne 23. 7. 2019).
Ker je Državna revizijska komisija na podlagi obravnave revizijskih navedb ocenila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi s tehničnimi lastnostmi sistema, ki ga ponuja izbrani ponudnik, potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je na podlagi 34. člena ZPVPJN in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila strokovnjaka J. U. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju in naročniku pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 10. 2019 in ga istega dne posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku v seznanitev ter morebitno opredelitev. Izbrani ponudnik se je do strokovnega menja opredelil z vlogo z dne 5. 11. 2019. Vlagatelj in naročnik se do strokovnega mnenja nista opredelila.
Po pregledu odstopljene dokumentacije, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja, kakor tudi ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj v več delih ne izpolnjuje postavljenih tehničnih zahtev. Izbrani ponudnik in naročnik navedenemu nasprotujeta.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.
Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku med drugim zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje postavljene zahteve glede povezljivosti poslovnih aplikacij naročnika in sistema e-hrambe preko »SAP ArchiveLink«.
Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (razpisno dokumentacijo) gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku »H. Specifikacija predmeta naročila« določil:
»Ponudnik s tem, ko v informacijski sistem e-JN naloži svojo ponudbo, potrjuje, da razume, kaj je predmet razpisne dokumentacije in da je v svoji ponudbi ponudil vse, kar je zahtevano v Razpisnem obrazcu 9 in da bo, v kolikor bo izbran, izvedel vsa pogodbena dela in storitve, zahtevane v Razpisnem obrazcu 9.
Ne glede na prejšnji odstavek pa mora ponudnik v svoji ponudbi obvezno predložiti:
- tehnična dokumentacija z opisom ponujene integracije sistema in storitev e-hrambe z drugimi poslovnimi sistemi preko »SAP ArchiveLink« in varnih spletnih storitev (Secured Web Services) […]«.
Z vpogledom v »Razpisni obrazec 9: SPECIFIKACIJA PREDMETA NAROČILA« gre ugotoviti, da je naročnik v okviru tehničnih zahtev za ponujeni sistem e-hrambe med drugim postavil zahtevo po tem, da mora izvajalec dostop do storitev e-hrambe zagotoviti na dva načina, in sicer preko poslovne aplikacije ter preko uporabniškega vmesnika. Naročnik je v zvezi z zahtevanim dostopom do storitev e-hrambe preko poslovne aplikacije ob tem določil tudi:
»Poslovna aplikacija naročnika in sistem e-hrambe morata biti povezana preko »SAP ArchiveLink« in varnih spletnih storitev (Secure Web Service) z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil.«
Z vpogledom v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je bilo naročniku v zvezi z navedeno tehnično zahtevo zastavljeno naslednje vprašanje:
»V sklopu razpisne dokumentacije je večkrat omenjena zahteva uporabe vmesnika SAP Archive link. Glede na to, da je tovrstni vmesnik praviloma certificiran s strani podjetja SAP, nas zanima ali predložitev veljavnega certifikata šteje kot zadosten dokaz postavljeni zahtevi?«
Na navedeno vprašanje je naročnik dne 22. 2. 2019 podal naslednji odgovor:
»Ponudnikom v ponudbi ni potrebno priložiti veljavnega SAP Archive Link certifikata.«
Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirani odgovor ne vpliva na zahtevani način povezave poslovne aplikacije naročnika in sistema e-hrambe (kar je sporno v obravnavanem primeru), saj se nanaša le na vprašanje načina izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev, kar v obravnavanem primeru ni sporno.
Vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil spletni servis, ki ni »SAP ArchiveLink«, s čemer je zadostil zgolj drugemu delu naročnikove zahteve. »ArchiveLink«, kot ga ponuja izbrani ponudnik, je sledeč vlagatelju le vmesnik, ki je naslovljen preko http ali https in tako predstavlja spletno storitev, ki pa nima zahtevanega certifikata in gre dejansko za drug način povezovanja.
Ker je Državna revizijska komisija (kot je že pojasnila) ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali sta pri sistemu, ki ga ponuja izbrani ponudnik, poslovna aplikacija naročnika in sistem e-hramba povezana preko »SAP ArchiveLink«, obenem pa tudi pojasnila pojmov »SAP ArchiveLink« in »InDoc EDGE SAP API Interface« ter funkcionalnosti in načina delovanja teh vmesnikov. Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja glede teh vprašanj ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljeno vprašanje in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.
Strokovnjak tako pojasnjuje, da bosta (oz. bi bili) poslovna aplikacija naročnika in sistem e-hrambe po implementaciji povezana z vmesnikom »InDoc EDGE SAP API Interface«, ki implementira funkcionalnosti vmesnika »SAP ArchiveLink«; slednji je storitev oz. vmesnik, vključen v SAP Web Application Server in omogoča dolgoročno in učinkovito povezovanje arhiviranih dokumentov v sistemih za arhiviranje (DMS) z dokumenti in podatki v aplikacijah v sistemu SAP (ERP). Predstavlja standarden, predpisan način komuniciranja med aplikacijami v sistemu SAP in zunanjimi dokumentnimi sistemi. Arhivirane dokumenti je mogoče prikazati neposredno v aplikaciji, na katero se nanašajo. Strokovnjak v nadaljevanju pojasnjuje lastnosti programske opreme »InDoc EDGE SAP API Interface«, pri čemer ugotavlja, da ta rešitev za povezovanje s sistemom SAP uporablja »SAP API« kot enim od standardnih načinov povezovanja sistemov in ki ima enake osnovne lastnosti in funkcionalnosti kot »SAP ArchiveLink«.
Ker strokovno mnenje v izpostavljenem delu daje jasen odgovor na zastavljeno vprašanje, je Državna revizijska komisija ugotovitve strokovnjaka v tem delu v celoti sprejela. Ugotovitvam strokovnjaka nista nasprotovala ne naročnik ne vlagatelj. Upoštevaje te ugotovitve strokovnjaka Državna revizijska komisija tako pritrjuje vlagatelju v tem, da rešitev v ponudbi izbranega ponudnika ne obsega zahtevane možnosti povezave poslovne aplikacije naročnika in sistema e-hrambe preko »SAP ArchiveLink«, kar je bila izrecna zahteva naročnika, posledično pa ta ponudba ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Strokovnjak v nadaljevanju sicer še meni, da ponujena rešitev izpolnjuje funkcionalnosti vmesnika »SAP ArchiveLink« ter da je zahtevo po načinu povezovanja sistema SAP ERP in sistema DMS mogoče enakovredno izpolniti tako z vmesnikom »SAP ArchiveLink« kot z vmesnikom, ki ga ponuja izbrani ponudnik – ponujeni in izbrani produkt naj bi po svojih osnovnih tehničnih lastnostih in funkcionalnostih ustrezal iskanim funkcionalnostim iz razpisa. Tem navedbam pritrjuje tudi izbrani ponudnik: v vlogi z dne 5. 11. 2019, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, namreč meni, da je na podlagi zapisanega brez dvoma jasno, da s svojim proizvodom in storitvijo v celoti izpolnjuje zahteve. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim pojasnjuje, da je naročnik obravnavano zahtevo oblikoval na način, da morata biti poslovna aplikacija naročnika in sistem e-hrambe povezana preko »SAP ArchiveLink«, kar je tudi predmet tega spora (pri čemer vlagatelj opozarja, da je njegova ponudbena cena višja zaradi vključitve tega vmesnika), zato v obravnavanem primeru ne more biti relevantno, ali bi bilo mogoče poslovno aplikacijo naročnika in sistem e-hrambe namesto na zahtevan način povezati na kak drug način; navedeno vprašanje bi bilo lahko relevantno pri presoji same zakonitosti zahteve oz. tehnične specifikacije (glede na 68. člen ZJN-3), kar pa ni predmet tega postopka pravnega varstva (prim. prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, pa tudi tretji odstavek 16. člena ZPVPJN). Stališče strokovnjaka v tem delu zato na rešitev obravnavane zadeve ne more vplivati.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage za presojo oziroma zaključek o tem, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik posledično ni imel podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku (prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z določili dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila). Državna revizijska komisija je zato, ob ugotovljeni kršitvi naročnika, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot to izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. 60402-6/2019-4, z dne 29. 5. 2019.
Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe narekovala razveljavitev izpodbijane odločitve, se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih navedb vlagatelja glede neskladnosti ponujene rešitve izbranega ponudnika s tehničnimi specifikacijami, saj navedeno ne bi v ničemer več vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje naročnika, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 11. 7. 2019 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva, v vlogi z dne 14. 8. 2019 pa tudi povrnitev plačanega predujma za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 1.000,00 EUR.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej drugi vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanski nastali potrebni stroški za izdelavo strokovnega mnenja v konkretnem primeru znašajo 2.000,00 EUR.
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
‒ strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.144,78 EUR;
‒ strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tarifne številke 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 878,40 EUR;
‒ izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 200 točk) v višini 22 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 16,10 EUR;
‒ strošek izdelave strokovnega mnenja v znesku 1.000,00 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala razlike do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu Odvetniške tarife), saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV), podlage v Odvetniški tarifi ni. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti stroškov za »posvet« in »pregled spisa, listin in druge dokumentacije« po tarifni številki 39 Odvetniške tarife, saj je upoštevala, da navedeno predstavlja storitve, ki so zajete v storitve iz tarifne številke 40/1 Odvetniške tarife, prav tako pa tudi ne priglašenega stroška odvetniških storitev za pripravo vloge z dne 11. 7. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da omenjena vloga, posledično pa tudi z njo povezani stroški (tako strošek odvetniških storitev kakor materialni stroški), niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife), saj navedbe v vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 4.039,28 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 26. 11. 2019
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška pisarna Stušek, Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje,
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska cesta 11, 1000 Ljubljana,
- Mikrocop, d.o.o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
V vednost:
- finančna služba, tu.