018-175/2019 Občina Šentjernej

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava svetilk javne razsvetljave«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Elektronabava d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana-Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3A, Šentjernej (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 11. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 8. 2019, pod št. objave JN005593/2019.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-2/2019-6 z dne 13. 9. 2019 (objavljenim na Portalu javnih naročil dne 13. 9. 2019), predmetno javno naročilo oddal ponudniku Le-tehnika, d.o.o., Šuceva ulica 27, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. V obrazložitve odločitve o oddaji naročila je naročnik navedel, da je zagotovljena sredstva v višini 120.000,00 EUR opredelil s sklepom o začetku postopka in v proračunu Občine Šentjernej za leto 2019.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 9. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik prejetih ponudb ni celovito preveril, če pa jih je, je ponudnike neenakopravno obravnaval. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik njegovo ponudbo šteti za dopustno, saj ni izkazano, da presega naročnikova zagotovljena sredstva. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi imel naročnik zagotovljena sredstva v višini 120.000,00 EUR. Naročnik tudi ni objavil ocenjene vrednosti, čeprav bi jo lahko. Ponudniki s sklepom o začetku postopka niso bili seznanjeni, ponudniki pa niso dolžni preverjati višine zagotovljenih sredstev v proračunu. Proračun se zgolj oceni in predvidi, vselej pa je možen njegov rebalans, ki ga je naročnik za leto 2019 že sprejel. Načrt razvojnih programov se lahko letno dopolnjuje po področjih proračunske porabe in projektih ter usklajuje za preteklo obdobje z dejansko realizacijo. Iz 3. člena okvirnega sporazuma izhaja, da je imel naročnik v trenutku objave obvestila o javnem naročilu zgolj 30.000,00 EUR zagotovljenih sredstev, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenjevati enako kot ostale ponudbe in jo zavrniti kot nedopustno iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Izbrani ponudnik je na naročnikov poziv na pojasnilo ponudbene cene podal pojasnilo, ki ne zadosti standardu utemeljitve iz drugega odstavka 86. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zato bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti kot nedopustno. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi moral naročnik zavrniti ponudbo izbranega ponudnika, ker ta ni navedel kataloške tipe ponujenih svetilk in ker za vsak posamezen ponujen kataloški tip svetilk ni predložil produktnih listov in fotometričnega poročila. Zaradi umanjkanja navedb kataloških tipov ponujenih svetilk ni mogoče preveriti, ali se v ponudbi izbranega ponudnika predloženi ENEC certifikati nanašajo na ponujene svetilke. Izbrani ponudnik tudi ni predložil garancijske izjave proizvajalca svetilk z zahtevano vsebino.

Izbranemu ponudniku je bil vročen zahtevek za revizijo dne 25. 9. 2019 (razvidno iz vročilnice). Izbrani ponudnik se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 9. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da mu ZJN-3 ne nalaga obveznosti vnaprejšnje seznanitve (potencialnih) ponudnikov z višino zagotovljenih sredstev. Višina zagotovljenih sredstev je opredeljena v sklepu o začetku postopka, obstoj in višina le-teh pa je za nazaj objektivno preverljiva v proračunu. Naročnik je kot prilogo odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo priložil sklep o začetku postopka, dokument »Sprejeti proračun občine Šentjernej za leto 2019 – II. Posebni del« in dokument »Sprejeti proračun občine Šentjernej za leto 2019 – Načrt razvojnih programov 2019 – 2022«. Vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, medtem ko jih ponudba izbranega ponudnika ne presega. Izbrani ponudnik je po oceni naročnika ustrezno utemeljil ponudbeno ceno. Naročnik se do ostalih revizijskih navedb v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika ni opredelil, ker zaradi nedopustnosti vlagateljeve ponudbe ni izkazana možnost nastanka škode. Iz previdnosti naročnik še dodaja, da je ponudbo izbranega ponudnika natančno pregledal in da je ta skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je na naročnika naslovil vlogo »Dopolnitev zahteva za revizijo« z dne 30. 9. 2019, v kateri (po lastnih navedbah) navaja nova dejstva in dokaze, ki so nastali po vložitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik želel (na seji dne 25. 9. 2019) sprejeti rebalans proračuna, do česar pa ni prišlo, kar po besedah župana pomeni, da bodo nekatere investicije ustavljene. To po mnenju vlagatelja potrjuje, da naročnik ni izkazal zatrjevane višine zagotovljenih sredstev, posledično pa je tudi ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj presega zagotovljena sredstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 30. 9. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik odstopljeno dokumentacijo dopolnil z vlogo z dne 11. 10. 2019 in vlogo z dne 18. 10. 2019.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 10. 2019 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da se je z dokumentacijo, predloženo odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, seznanil šele s prejemom te odločitve, zato se do te dokumentacije ni mogel opredeliti v zahtevku za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da v sklepu o začetku postopka ni navedena višina zagotovljenih sredstev, pač pa ocenjena vrednost, ki pa se ne ujema s 3. členom okvirnega sporazuma. V okvirnem sporazumu je naročnik razkril višino zagotovljenih sredstev, kasneje (v odločitvi o oddaji naročila) pa je začel zatrjevati, da je višina zagotovljenih sredstev drugačna. Naročnik se ne more sklicevati na dokument »Sprejeti proračun Občine Šentjernej za leto 2019 – Načrt razvojnih programov 2019-2022«, saj gre zgolj za predlog proračuna. Dokument »Sprejeti proračun Občine Šentjernej za leto 2019 – II. Posebni del« izkazuje, da za zamenjavo svetilk v letu 2019 zagotovljenih le 40.000,00 EUR. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik kršil določbe sklepa o začetku postopka, saj je v njem določil, da bo predmetno javno naročilo oddal po odprtem postopku, nato pa je izvedel postopek naročila male vrednosti, zato je potrebno celotni postopek razveljaviti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z enim gospodarskim subjektom za obdobje 3 let . Predmet javnega naročila je nabava svetilk javne razsvetljave (2. in 3. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je naročnik vrste svetilk in predvidene količine svetilk opredelil v predračunu. Z (izpodbijano) odločitvijo o oddaji naročila je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudbo je ocenil za dopustno, medtem ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je »celoten postopek javnega naročila izpeljan nezakonito in ga je potrebno v celoti razveljaviti«, gre sicer pritrditi vlagatelju, da je v sklepu o začetku postopka z dne 5. 8. 2019 navedeno, da se predmetno javno naročilo odda »po odprtem postopku skladno s 47. členom ZJN-3« (slednja določba se sicer nanaša na postopek naročila male vrednosti in ne na odprti postopek) in da naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti. Vendar pa izpostavljeni dejstvi ne utemeljujeta razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila. Določbe ZJN-3 naročniku ne nalagajo sprejema sklepa o začetku postopka, zato napake v morebitno sprejetem sklepu o začetku postopka ne morejo predstavljati kršitev določb ZJN-3. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je naročnik (glede na sklep o začetku postopka) »želel« izvesti odprti postopek, vendar je z vidika pravil javnega naročanja bistveno, da naročnik javno naročilo odda skladno z določbami ZJN-3. Da pa v obravnavanem primeru ne bi bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izvedbo postopka naročila male vrednosti oz. da bi bil naročnik, glede na določbe ZJN-3, dolžan izbrati odprti postopek, vlagatelj ne zatrjuje.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik prejetih ponudb »ni celovito ocenil«, gre ugotoviti, da iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pregledal v celoti, saj jo je označil za dopustno, medtem ko je vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno (zgolj) iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Četudi bi bilo potrebno v obravnavanem primeru ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo pregledal zgolj z vidika skladnosti z zagotovljenimi sredstvi (ne pa tudi z vidika (ne)skladnosti z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), naročniku ne bi bilo mogoče očitati kršitve prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Presoja vlagateljeve ponudbe (tudi) z vidika (ne)skladnosti z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ne bi mogla več vplivati na drugačno ugotovitev naročnika o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, saj za zaključek o nedopustnosti ponudbe (in posledično njeno zavrnitev) zadošča že en razlog – tj. preseganje zagotovljenih sredstev.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku nadalje očita kršitve pri zavrnitvi njegove ponudbe kot nedopustne iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Poleg tega (oz. podredno) pa vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi po vlagateljevemu zatrjevanju tudi ponudba izbranega ponudnika presegala zagotovljena sredstva in bi jo naročnik moral zavrniti kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je potrebno razlikovati med ocenjeno vrednosti in zagotovljenimi sredstvi, saj gre za dva različna pojma, ki sta sicer lahko vrednostno enaka, ni pa to nujno. Ocenjeno vrednost naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja (gl. 24. člen ZJN-3), od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ.

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel niti ocenjene vrednosti niti višine zagotovljenih sredstev. Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik višino zagotovljenih sredstev opredelil v 3. členu okvirnega sporazuma, v katerem je naročnik zapisal »Pogodbena vrednost za leta 2019 znaša do 30.000,00 EUR brez DDV oziroma do 36.600,00 EUR z DDV«. V zvezi s slednjo določbo gre poudariti, da naročnik sklepa okvirni sporazum za obdobje 3 let, pri čemer se naročnik ni zavezal k enkratnemu naročilu določenih količin svetilk (glej 2. člen okvirnega sporazuma), pač pa bo naročnik svetilke naročal po potrebi. Naročnik je (okvirno) dinamiko nabave svetilk opredelil v 3. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je določil, da bo svetilke nabavljal glede na razpoložljiva proračunska sredstva, predvidoma 1/3 vsako leto. Tudi sporno določbo okvirnega sporazuma je po presoji Državne revizijske komisije potrebno razumeti na način, da je naročnik z njo zgolj opredelil dinamiko nabave svetilk, in sicer, da bo v letu 2019 naročil svetilke največ do vrednosti 30.000,00 EUR brez DDV oziroma do 36.600,00 EUR z DDV, medtem ko bo svetilke v ostali ponudbeni vrednosti (v kolikor jih bo naročnik potreboval) nabavil v letu 2020 in 2021. Na podlagi 3. člena okvirnega sporazuma bi bilo mogoče zgolj sklepati, da ima naročnik za leto 2019 zagotovljena sredstva v višini 30.000,00 EUR brez DDV oziroma 36.600,00 EUR z DDV. Ne daje pa 3. člen okvirnega sporazuma podlage za sklepanje o višini zagotovljenih sredstev za leto 2020 in 2021 in posledično tudi ne za sklepanje o višini zagotovljenih sredstev za celotno (v konkretnem primeru triletno) obdobje izvajanja naročila.

Umanjkanje podatka o ocenjeni vrednosti in višini zagotovljenih sredstev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne predstavlja kršitev določb ZJN-3, saj ZJN-3 naročniku ne nalaga obveznosti, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev ali višino ocenjene vrednosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-018-139/2017, 018-226/2018, 018-42/2019). Četudi naročnik višine zagotovljenih sredstev ni dolžan objaviti, pa to ne pomeni, da mu je omogočeno arbitrarno, trenutnim okoliščinam oziroma prejetim ponudbam prilagojeno (sprotno) določanje višine zagotovljenih sredstev. V primeru, ko naročnik ponudbo oceni kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev in ko v postopku pravnega varstva ponudnik takšno oceno izpodbija, mora namreč naročnik (ob ustrezni trditveni podlagi) izkazati zatrjevano višino zagotovljenih sredstev.

V obravnavanem primeru naročnik zatrjuje, da je višina zagotovljenih sredstev opredeljena v sklepu o začetku postopka in proračunu Občine Šentjernej. Vlagatelj utemeljeno navaja, da je v sklepu o začetku postopka navedena ocenjena vrednost javnega naročila, in sicer 120.000,00 EUR, ne pa tudi višina zagotovljenih sredstev. Vendar to še ne pomeni, da naročnik nima zagotovljenih sredstev v enaki višini kot je ocenjena vrednost, kot to smiselno izhaja iz navedb naročnika. Iz sklepa o začetku postopka nadalje izhaja, da je predmetno javno naročilo vključeno v Načrt razvojnih programov Občine Šentjernej pod številko projekta OB119-17-0008, in v proračunu Občine Šentjernej na proračunski postavki 13055, podkonto 420401. Smiselno enako izhaja tudi iz 1. člena okvirnega sporazuma, in sicer, da so finančna sredstva za izvedbo javnega naročila predvidena na proračunski postavki 13055, podkontu 420401, in v Načrtu razvojnih programov št. OB119-17-0008.

Naročnik je zatrjevano višino zagotovljenih sredstev dokazoval s predložitvijo proračuna Občine Šentjernej za leto 2019 – Posebni del in Načrta razvojnih programov 2019–2022 (ki je del proračuna). Iz proračuna Občine Šentjernej za leto 2019 – Posebni del je razvidno, da je na proračunski postavki 13055 »Zamenjava svetilk javne razsvetljave« predvidenih 40.000,00 EUR. To pomeni, da ima naročnik za leto 2019 zagotovljena sredstva v višini 40.000,00 EUR, ne pomeni pa tudi, da so to vsa sredstva, ki jih ima naročnik zagotovljena za izvedbo predmetnega javnega naročila. Proračun Občine Šentjernej za leto 2019 – Posebni del se po naravi stvari nanaša zgolj na leto 2019 (ne pa tudi na leti 2020 in 2021), zato na njegovi podlagi ni mogoče sklepati o zagotovljenih sredstvih za celotno triletno obdobje izvajanja naročila.

Iz Načrta razvojnih programov 2019–2022 je razvidno, da je za projekt št. »OB119-17-0008 Zamenjava svetilk javne razsvetljave« predvidenih 40.000,00 EUR za leto 2019, 40.000,00 EUR za leto 2020 in enak znesek za leto 2021, torej za triletno obdobje skupno 120.00,00 EUR. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je ta dokument označen z oznako »predlog proračuna«, vendar zgolj navedeno še ne more pomeniti, da so podatki v njem nepravilni oz. da predloženi načrt razvojnih programov ni bil sprejet. Poleg tega gre ugotoviti, kot to opozarja tudi vlagatelj, da je naročnik pred začetkom predmetnega postopka javnega naročanja sprejel rebalans proračuna za leto 2019 (glej spletno stran https://www.sentjernej.si/objave/161), ki pa predhodno sprejetega proračuna v relevantnem delu ni spreminjal. Tudi iz Načrta razvojnih programov 2019-2022, ki je del 1. rebalansa proračuna Občine Šentjernej (dostopen na https://www.sentjernej.si/files/other/news/128/200606Nacrt%20razvojnih%20programov%202019-2022%201.%20Reb.%202019.pdf), namreč izhaja, da je za projekt št. »OB119-17-0008 Zamenjava svetilk javne razsvetljave« za vsako leto od 2019 do 2021 predvidenih 40.000,00 EUR, torej skupno 120.00,00 EUR.

Iz Načrta razvojnih programov 2019-2022, ki ga je predložil naročnik, kot tudi iz Načrta razvojnih programov 2019-2022, ki je del 1. rebalansa proračuna Občine Šentjernej, izhaja, da je naročnik v letih 2019-2021 (kar je tudi časovno obdobje okvirnega sporazuma) predvidel za predmetno javno naročilo 120.000,00 EUR, kar potrjuje naročnikove navedbe, da ima za predmetno javno naročilo zagotovljena sredstva v višini 120.000,00 EUR.

Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da se lahko proračun spremeni in da se lahko načrt razvojnih programov usklajuje in dopolnjuje z dejansko porabo po posameznih projektih, pa navedeno ne pomeni, da naročnik preseganja zagotovljenih sredstev ne more presojati glede na proračun in načrt razvojnih programov. V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije v prihodnjih štirih letih. Povedano drugače, v načrtu razvojnih programov se predvidi bodoča poraba sredstev glede na različne projekte. Z načrtom razvojnih programov je naročnik opredelil, koliko sredstev je (še) pripravljen nameniti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Zato bi, v kolikor bi sledili vlagatelju, da zaradi možnosti spremembe proračuna in načrta razvojnih programov ni mogoče presojati preseganja zagotovljenih sredstev glede na sredstva, predvidena v proračunu in načrtu razvojnih programov, to pomenilo, da naročnik lahko oz. je dolžan izbrati ponudbo, katere ponudbena vrednost presega njegova (dolgoročna) načrtovanja in predvidevanja glede bodoče porabe sredstev. To pa bi bila v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Poleg tega je potrebno vprašanje preseganje zagotovljenih sredstev (kot tudi drugih elementov dopustnosti ponudbe) presojati glede na obstoječe stanje, in ne glede na domneve in hipotetične situacije, do katerih bi lahko prišlo šele v prihodnosti (npr. možnost sprejema rebalansa proračuna). Vlagatelj zato tudi ne more uspeti s sklicevanjem na dejstvo, da je župan Občine Šentjernej podal pisno odstopno izjavo in da bodo po besedah župana nekatere investicije ustavljene, pri čemer vlagatelj niti ne zatrjuje, da bo ustavljena predmetna investicija.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru uspel izkazati, da višina zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila znaša 120.000,00 EUR. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da znaša ponudbena cena vlagateljeve ponudbe 147.973,00 EUR brez DDV (oz. 180.527,06 EUR z DDV) in da znaša ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika 84.884,50 EUR brez DDV (oz. 103.559,09 EUR z DDV) gre ugotoviti, da vlagatelja ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, medtem ko ponudba izbranega ponudnika naročnikovih zagotovljenih sredstev ne presega. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri zavrnitvi vlagateljeve ponudbe iz razloga preseganja sredstev kot tudi ne naročnikove kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). V zvezi s slednjim očitkom gre dodati, da vlagatelj in izbrani ponudnik nista v enakem dejanskem položaju (vlagatelja ponudba namreč presega zagotovljena sredstva, medtem ko ponudba izbranega ponudnika ne), zato je naročnik njuni ponudbi upravičeno različno obravnaval in eno ocenil za nedopustno, drugo pa za dopustno.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje še, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi iz drugih razlogov, in sicer ker naj izbrani ponudnik ne bi ustrezno pojasnil ponudbene cene oz. naj bi bila ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, ker naj izbrani ponudnik ne bi navedel kataloških številk svetilk in naj ne bi predložil produktnih listov, fotometričnih poročil, (ustreznih) ENEC certifikatov ter (ustrezne) garancijske izjave.

Iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če ponudbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot dopustne, je v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni mogoče izbrati kot najugodnejše. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost zavrnitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija izpostavljenih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelj namreč za obravnavo teh navedb, ki niso usmerjene v zatrjevanje neenakopravne obravnave v postopku oddaje javnega naročila, saj se ne nanašajo na istovrstne kršitve, ne izkazuje pravnega interesa.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je (sicer skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 2.071,18 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa 2.000,00 EUR, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti. V obravnavanem primeru naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma, zahtevek za revizijo pa se nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, zato bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 2.000,00 EUR takse. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.


V Ljubljani, 18. 11. 2019


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
– Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3A, 8310 Šentjernej,
– Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
– Le-tehnika, d.o.o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


V vednost:
– finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran