018-181/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup vzmetnic« v sklopu 3 – »Prevleke za vzglavnike« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TIMO d.o.o. Ajdovščina, Vipavska cesta 4I, Ajdovščina, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Polanc, d.o.o., Rožna Dolina, Vipavska cesta 58, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20.11. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 3 »Prevleke za vzglavnike«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, številka 845080102-147-18/10, z dne 24.09.2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.415,60 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 29.05.2019, pod številko objave JN003533/2019-B01 ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 31.05.2019, pod št. objave 2019/S 104-251472.

Naročnik je dne 24.09.2019 sprejel in dne 26.09.2019 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN003533/2019-ODL01) objavil dokument Odločitev o oddaji naročila, s katerim je v 3. sklopu »Prevleke za vzglavnike« (v nadaljevanju: sklop 3) naročilo oddal ponudniku SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa zavrnil kot nedopustno, ker je ugotovil, da predloženi vzorec prevleke ni ustrezen, saj prepušča tekočino na šivih, na prevleki pa ostajajo madeži, ki se jih ne da očistiti.

Vlagatelj je v 3. sklopu vložil zahtevek za revizijo z dne 04.10.2019 in predlagal, da se odločitev o oddaji javnega naročila v celoti ali deloma razveljavi, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno in izbral ponudbo izbranega ponudnika, nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije in v nasprotju Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj zatrjuje, da ugotovitev naročnika v zvezi z neustreznostjo njegove ponudbe ne drži, saj je predložil dopustno ponudbo (in vzorec), ki v celoti izpolnjuje vse zahteve, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (Poglavje Splošne in strokovne zahteve naročnika, v nadaljevanju: Strokovne zahteve). Nadalje je vlagatelj navedel, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja zahteva, da morajo biti šivi neprepustni; da je zahteva glede neprepustnosti nekonkretizirana oziroma omejeno smiselna; da je vzorec tkanine, ki ga je predložil ponudbi enakovrsten vzorcu izbranega ponudnika, enak pa je tudi način spajanja – šivanja, zato noben od vzorcev ne more zagotavljati vodotesnosti v šivih; da vlagatelju vrnjeni vzorec prevleke ni imel nobenih madežev ter da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj vzorci nimajo všivnih etiket z navodili za čiščenje in vzdrževanje, niti navodil. Zatrjuje tudi, da je za naročnika v preteklosti dobavljal prevleke za postelje iz enakega materiala kot so vzorci pri predmetnem javnem naročilu in za dobavljeno blago nikoli ni prejel nobene reklamacije.

Naročnik je s sklepom št. 845080102-147-18/11 z dne 16.10.2019 (v nadaljevanju: Sklep o zavrnitvi zahtevka) zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Navaja, da so bile zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeljene na način, da je bila omogočena oddaja dopustne ponudbe, poleg navedenega izpostavlja, da bi moral vlagatelj svoje pomisleke glede nejasno definiranih zahtev v dokumentaciji, uveljavljati v času pred oddajo ponudb. Dalje navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil zahtevo glede neprepustnosti prevleke v celoti, ni pa določil na kakšen način naj potencialni ponudniki le-to zagotovijo. V okviru testiranja je komisija naročnika ugotovila, da vzorec prevleke vlagatelja te zahteve ne izpolnjuje, saj je prepusten na tekočine pri šivih. Naročnik pojasnjuje tudi, da je pri testiranju vlagateljevega vzorca ugotovil, da na prevleki bele barve ostajajo madeži, ki se jih ne da očistiti (vzorci dopustnih ponudnikov so sicer primerljivi, vendar slednji po testiranju niso imeli madežev), zaradi česar je njegova ponudba nedopustna. Navaja še, da pretekle dobave niso predmet revizijskega zahtevka, vendar kljub temu zatrjuje, da madeži ostajajo tudi na prevlekah pretekle dobave. V zvezi z navedbami o nedopustnosti izbranega ponudnika, pa naročnik navaja, da vlagatelj ni uspel dokazati trditev in zadostiti trditveno-dokaznemu bremenu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17.10.2019, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 22.10.2019 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 29.10.2019.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z dokumentom z dne 22.10.2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo in dodaja, da naročnik le pavšalno navaja, da so šivi vzorca prepustni. Izpostavlja tudi, da se o navedbah vlagatelja v zvezi z vprašljivostjo vodotesnosti šivov na vzorcih dopustnih ponudnikov in ustreznosti vzorcev izbranega ponudnika naročnik sploh ne opredeli.

Državna revizijska komisija je, potem, ko je ugotovila, da naročnik izbranemu ponudniku ni posredoval kopije zahtevka za revizijo, dne 29.10.2019 le-tega izbranemu ponudniku posredovala sama, dne 05. 11. 2019 pa se je izbrani ponudnik o navedbah iz zahtevka za revizijo izjasnil in pojasnil, da je njegova ponudba korektna in zagotavlja, da je na njegovem vzorcu prevleke za vzglavnike našitek za sledenje pranja, do ostalih vlagateljevih navedb pa se ne opredeli.

Državna revizijska komisija je dne 11.11.2019 od naročnika prejela vlogo (1. pripravljalna vloga) v kateri navaja, da je pri preračunu priglašenih stroškov zastopanja storil tipkarsko napako, ki pa ne spremeni zavrnitve priglašenih stroškov, pri čemer zavrne tudi stroške priglašene v opredelitvi do naročnikovih navedb. V nadaljevanju pojasni, da je na dostavljenem vzorcu vlagatelja (v beli barvi), v fazi testiranja po prvem pranju ostal rumen madež krvi, kar je za naročnika glede na namen uporabe prevlek (bolnišnične prevleke za paciente) neustrezno. Po opravljenih več pranjih je madež izginil, kar pa ne spremeni dejstva, da je bila po prvem pranju prevleka umazana in kot taka za naročnika neustrezna. Naročnik zatrjuje tudi, da je bila pri vzorčenju prevleke vlagatelja, ugotovljena propustnost prevleke in prepustnost šivov na tekočino. Zanika pa vlagateljeve navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ker naj ne bi imel všitih navodil za čiščenje in vzdrževanje, saj v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila takšne zahteve sploh ni.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v prvi pripravljalni vlogi navaja argumente za svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, ki jih v izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel, in sicer v omenjeni vlogi navaja da, je bila pri vzorčenju poleg prepustnosti šivov na tekočino ugotovljena tudi prepustnost prevleke. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, ki jih ni navedel že v sami odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. To pa pomeni, da predstavljenih trditev (o prepustnosti prevleke), ki jih je naročnik prvič navedel šele v prvi pripravljalni vlogi, pri odločanju ni mogoče upoštevati.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga, ker so na prevleki ostali madeži, ki se jih ne da očistiti, vlagatelj pa navedenemu nasprotuje.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, le-te naj bi izražale naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.

V obravnavanem primeru je naročnik predmet javnega naročila za sklop 3 definiral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v Strokovnih zahtevah na straneh 15 in 16, v okviru strokovno tehničnih zahtev pa je določil:
1. »Velikost prevleke je 60x80 cm«,
2. »Razporek je na ožji strani«,
3. »Pri razporku je zavihek za prekrivanje velikosti najmanj 20cm«,
4. »Prevleka je pralna v pralnem stroju in omogoča sušenje v sušilnem stroju z navedenimi stopinjami za sušenje«,
5. »Zagotovljena je nepropustnost prevleke pri najmanj 100 pranjih«,
6. »Priložena morajo biti navodila za čiščenje in vzdrževanje«.

Iz izpostavljenega dela in iz drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik v okviru tehničnih zahtev določil bodisi zahtevo glede barve materiala, bodisi zahtevo, da na prevlekah ne smejo ostajati madeži, prav tako iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja zahteva, da morajo biti morebitni madeži odstranjeni že po prvem pranju ali katerem koli nadaljnjem pranju. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah ugotovila, da je naročnik tisti, ki mora določiti zahteve, v skladu s katerimi morajo gospodarski subjekti predložiti ponudbe, mora pa nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-076/2017, 018-022/2018, 018-173/2019, itd.), od ponudnikov pa ne sme zahtevati več, kot je od njih zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi to predstavljalo nedopusten poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zavrnitev ponudbe vlagatelja iz razloga, ki je naveden v odločitvi o oddaji naročila t.j. ker na prevleki ostajajo madeži, ki se jih ne da očistiti.

Med vlagateljem in naročnikom je spor tudi v zvezi s tem ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker je ugotovil, da šivi na vzorcu prepuščajo tekočino.

Naročnik je v Strokovnih zahtevah v točki 5 določil zahtevo: »Zagotovljena je nepropustnost prevleke pri najmanj 100 pranjih.« V kolikor gre vlagateljeve navedbe, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteve o vodotesnosti šivov, razumeti, da citirano zahtevo razlaga na način, da je naročnik zahteval neprepustnost tkanine in ne prevleke kot celote (vključno s šivi in razporkom), je s tega vidika potrebno presojati tudi jasnost zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik v fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za prejem ponudb že potekel, lahko ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji, tehnične specifikacije in zahteve le v obsegu, ki ga je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb. Kot že navedeno je namreč naročnik tisti, ki določi pogoje, tehnične specifikacije in zahteve, le-te pa mora določiti ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja (3. člen ZJN-3), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3; prim. Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109), ki zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v obvestilu o javnem naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom in zahtevam zadevnega naročila. Če so nek pogoj oziroma neka tehnična specifikacija ali zahteva določeni tako, da jih je mogoče tolmačiti na več razumnih načinov in je torej obseg tolmačenja širši, je treba do gospodarskih subjektov uporabiti vsako tolmačenje, ki ni omejujoče oziroma ga je mogoče ugotoviti znotraj tega obsega. Omejevanje mogočega tolmačenja nekega pogoja oziroma tehnične specifikacije ali zahteve šele po izteku roka za prejem ponudb ne bi bilo skladno z načelom transparentnosti javnega naročila (6. člen ZJN-3) in zahtevo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katero naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-076/2017, 018-107/2017 in 018-177/2017). Upoštevaje navedeno je v konkretnem primeru potrebno presojati jasnost, nedvoumnost ter možno tolmačenje citirane zahteve 5. točke Strokovnih zahtev.

Iz navedb obeh strank izhaja, da si vsebino naročnikove zahteve iz 5. točke Strokovnih zahtev razlagata različno. Državna revizijska komisija sprejema stališče vlagatelja, da je bilo mogoče naročnikovo zahtevo tolmačiti tako, da ne zahteva neprepustnosti šivov temveč se zahteva nanaša le na neprepustnost tkanine prevleke. Utemeljenosti navedenega tolmačenja še dodatno potrjujeta zahtevi iz 2. in 3. točke Strokovnih zahtev, ki določata naslednje: »Razporek je na ožji strani« in »Pri razporku je zavihek za prekrivanje velikosti najmanj 20cm«. Navedeni zahtevi pritrjujeta temu, da je zahtevana prevleka z razporkom, SSKJ pa »razporek« opredeli kot: »podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje«. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da že po naravi stvari ni mogoče zahtevati ali zagotoviti prevleke z razporkom (odprtino), ki bi bila neprepustna v celoti, če naročnik pri tem ni jasno določil še npr. zahteve po varjenih neprepustnih šivih, niti zahteve v zvezi z zaščito razporka, ki ne prepušča tekočin. Vsled navedenemu je vlagateljevi razlagi 5. točke Strokovnih zahtev povsem možno slediti, kar pa pomeni, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v navedenem delu najmanj nejasna in je omogočala različna tolmačenja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, saj je naročnikova dolžnost, da dokumentacijo pripravi dovolj jasno in določno, da ne dopušča različnih razlag (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-004/2019, št. 018-122/2018). Na podlagi pojasnjenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ravnanje naročnika, ko po poteku roka za oddajo ponudb dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki omogoča vsaj dve različni razlagi, razlaga v škodo vlagatelja, na tej podlagi pa sprejme odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, predstavlja ravnanje v nasprotju z določbami iz 6. člena ZJN-3 in drugega odstavka 67. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je v predmetnem primeru v okviru naknadno predložene dokumentacije, in sicer iz dokumenta Poročilo o testiranju vzmetnic, prevlek za vzmetnice in prevlek za vzglavnike z dne 20.08.2019 (v nadaljevanju: Poročilo), ugotovila tudi, da je naročnik v okviru testiranja navedel le ugotovitve komisije in sestavo le-te. Naročnik po pozivu na predložitev celotne dokumentacije, ni predložil vzorcev ponudnikov, iz vlagateljevih navedb pa je mogoče ugotoviti, da je naročnik (vsaj vlagateljev) vzorec vrnil, kar pomeni, da vzorcev ni ustrezno arhiviral. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da naročnik ni zagotovil objektivne preverljivosti ocenjevanja oziroma testiranja, saj le-tega ni ustrezno dokumentiral.

Pretekle dobave niso predmet konkretnega postopka javnega naročanja, zato Državna revizijska komisija navedb v zvezi s temi ni obravnavala, prav tako navedbe vlagatelja glede morebitne utemeljenosti preostalih trditev v zvezi nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika, ne bi mogle vplivati na drugačno ugotovitev Državne revizijske komisije, zato jih le-ta vsebinsko ni obravnavala.

Glede na ugotovljeno tudi izvedba predlaganih dokazov (ponovni vpogled v vzorce in izvedba dokaza z izvedencem), ne bi v ničemer vplivala ali spremenila predmetne odločitve Državne revizijske komisije, zato je le-te zavrnila kot nepotrebne.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (89. člen ZJN-3 v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da naročnik, v kolikor je mnenja, da mu dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila omogoča pridobitev dopustnih in primerljivih ponudb, v nadaljevanju postopka oddaje konkretnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Predvsem mora naročnik pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb upoštevati zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter hkrati ravnati v skladu z načeloma preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov, pri čemer mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške: strošek vplačane takse v višini 1.610,40 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 805,20 EUR. Razliko do priglašenih stroškov storitve za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj glede na vrednost izbrane ponudbe, za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija pa vlagatelju tudi ni priznala stroškov za sestavo opredelitve do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 22.10.2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 2.415,60 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 20.11.2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetniška pisarna Polanc, d.o.o., Rožna Dolina, Vipavska cesta 58, 5000 Nova Gorica,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran