018-160/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje ladij SV in vanje vgrajenih sistemov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Iskra brodogradilište 1, d. o. o., Obala Jerka Šižgorića 1, Šibenik, Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 26. 8. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku s pogajanji, dne 5. 7. 2019 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN74/2019.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 8. 2019 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna in da mu ne omogoča oddaje konkurenčne ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naslednje kršitve:

- Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da je lokacija izvrševanja vzdrževalnih del ter ostalih del na ladijskih trupih in vanje vgrajenih sistemih glede na naravo vzdrževalnih del lahko na ladjah na privezu št. 8A koprskega pristanišča, na drugih privezih v koprskem tovornem pristanišču, kjer so ladje v času vzdrževalnih del privezane, na lokaciji izvajanja dejavnosti pogodbenega izvajalca vzdrževanja ladij ali na s strani Luke Koper dodeljeni lokaciji na območju koprskega tovornega pristanišča, kjer je omogočen dvig ladje (kar velja le za HPL Ankaran). Nadalje je naročnik določil, da mora ponudnik zaradi organizacije dela pripadnikov naročnika skladno s Pravilnikom o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Ministrstva za obrambo z organi v sestavi ter z njim povezanih ostalih notranjih pravnih aktov Ministrstva za obrambo zagotoviti zmogljivosti za izvajanje vzdrževanja ladij na takšni lokaciji, da vožnja pripadnikov posadk ladij in drugih v procesu vzdrževanja udeleženih pripadnikov naročnika, od matične lokacije na naslovu Jadranska cesta 11, Ankaran, Slovenija do lokacije izvajanja vzdrževanja ladij z upoštevanjem cestno prometnih predpisov ne bo trajala več kot 30 minut v eno smer ob normalnih prometnih pogojih na cesti, pri čemer se kot normalne prometne pogoje razume tekoči promet brez zastojev, ki so posledica prometnih nesreč, povečanega števila vozil zaradi počitnic, praznikov, dela na cestišču itd. Vlagatelj meni, da je naročnik s takšno zahtevo kršil načelo zagotavljanja konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov, saj so pojasnila naročnika pavšalna. Na trgu sta le dva ponudnika, ki lahko izpolnita pogoj in ju naročnik očitno preferira. Naročnik je s tem, ko je kraj izvršitve del določil tako, kot je to razvidno iz razpisne dokumentacije, ustvaril pogoje in okoliščine, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, saj kraj izvedbe dejansko omejuje na Italijo. V razpisni dokumentaciji se naročnik sklicuje na določila Pravilnika o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Ministrstva za obrambo z organi v sestavi ter z njim povezane ostale notranje pravne akte Ministrstva za obrambo, pri čemer naročnik ni navedel, katera so konkretna določila, ki določajo takšne zahteve. Vlagatelj meni, da se lahko večja vzdrževalna dela izvajajo na lokaciji ponudnika, saj popravilo v vsakem primeru zahteva neaktivnost ladje in lokacija popravila ne igra nobene vloge. Treba bi bilo zagotoviti, da se večja vzdrževalna dela opravljajo, kjerkoli je lociran ponudnik, tudi izven Slovenije ali Italije, saj bo samo na ta način zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov. Naročnik ni izkazal objektivnih razlogov za določitev tako omejujočih pogojev glede kraja izvršitve del, saj zgolj sklicevanje na interni pravilnik po mnenju vlagatelja ne zadostuje.
- Naročnik je zahtevano dolžino doka spremenil iz 150 m na 140 m in kasneje še na 130 m. Vlagatelj meni, da zadostuje dolžina doka, ki omogoča namestitev najdaljšega od obeh plovil in da ni nobene potrebe po tem, da se istočasno izvaja servis oz. vzdrževanje obeh plovil. Dokov, kot jih zahteva naročnik, ni veliko, zlasti ob upoštevanju zahteve, da vožnja od matične lokacije naročnika do lokacije vzdrževanja del ne sme trajati več kot 30 minut v eno smer. Naročnik je pojasnil, da v Trstu obstajata vsaj dva ponudnika z ustreznimi doki, kar pomeni, da se nagiba k sklenitvi pogodbe s točno določenimi subjekti. Plovilo Triglav je dolgo 50 m in skoraj trikrat daljši suhi dok ni potreben.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev določbe, da mora izvajalec zagotoviti izvajanje vzdrževanja ladij na takšni lokaciji, da vožnja pripadnikov posadk ladij in drugih pripadnikov naročnika od matične lokacije naročnika do lokacije vzdrževanja del ne sme trajati več kot 30 minut v eno smer, ter razveljavitev določbe, da mora biti dolžina doka 130 m. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 12. 9. 2019 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke iz zahtevka za revizijo:

- V zvezi s časom vožnje naročnik navaja, da je spremenil razpisno dokumentacijo na način, da dopušča vožnjo, ki bo trajala do 120 minut v eno smer. Poleg tega je naročnik določil nova merila, ki vključujejo točkovanje oddaljenosti ponujene lokacije. navedenih sprememb vlagatelj ni upošteval v zahtevku za revizijo. Naročnik se sklicuje na Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) in Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in spremembe) in navaja, da namerava v času trajanja pogodbe v prvem in drugem letu izvesti remont VNL Triglav na kopnem na lokaciji pogodbenega izvajalca vzdrževanja, ki bo trajal od enega do dveh let, ter redna vzdrževalna dela na HPL Ankaran na lokaciji dejavnosti pogodbenega izvajalca vzdrževanja, ki bodo trajala štiri tedne. V tretjem in četrtem letu namerava naročnik izvesti redna vzdrževalna dela na obeh plovilih, ki bodo trajala štiri tedne in bosta obe ladji hkrati v doku na lokaciji pogodbenega izvajalca vzdrževanja. V času trajanja pogodbe namerava naročnik izvajati tudi manjša vzdrževalna dela, ki zahtevajo dvig ladij iz morja in se izvajajo skozi celotno obdobje veljavnosti na različnih lokacijah znotraj pristanišča za tovorni promet Koper. Zunanji izvajalci morajo naročniku nuditi tehnično podporo, tako na območju Slovenije kot tudi v tujini na lokaciji dejavnosti pogodbenega izvajalca vzdrževanja. Ker v Sloveniji ni ustrezne infrastrukture, se vzdrževalna dela, pri katerih je treba ladje dvigniti iz morja, izvajajo v tujini, kar povzroči organizacijske aktivnosti in finančne obveznosti. Naročnik pojasnjuje, da glede na veljavne predpise oz. organizacijske akte redni delovni čas pripadnikov slovenske vojske traja osem ur dnevno z odmorom za malico in kondicijsko vadbo v trajanju ene ure. Vzdrževanje ladij je redna dejavnost, ki mora biti realizirana v okviru rednega delovnega časa osmih ur. Ne gre za izredno situacijo, zaradi katere bi naročnik lahko podaljševal delovni čas. V primeru podaljševanja delovnega časa bi naročnik glede na število članov posadk že po enem mesecu moral ustaviti dela zaradi ustvarjenega presežka ur. Ladje Slovenske vojske so opredeljene kot upravno območje, v katerem se izvajajo predpisani postopki varovanja, člani posadk pa v ta namen izvajajo izmensko 12 urno službo varovanja. Člani posadk ladij morajo biti vedno prisotni pri izvajanju vzdrževalnih del, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. Osebje zunanjih izvajalcev mora biti pri gibanju po ladji vedno pod nadzorom. Glede na te obveznosti bo na lokaciji izvajalca vzdrževanja potrebna prisotnost približno 20 članov posadke za VNL Triglav ter 10 članov posadke za HPL Ankaran in ter še inženirja in pooblaščene osebe za izvajanje pogodbe. Čas, potreben za prevoze do lokacije vzdrževanja, zmanjšuje razpoložljivi delovni čas za izvajanje vzdrževanja znotraj rednega delovnega časa. Z vožnjo nad 60 minut v eno smer bi se zmanjšala učinkovitost, gospodarnost in ekonomičnost vzdrževalnih del, ker bo članom posadke na voljo manj kot polovica delovnega časa, kar postavlja pod vprašaj smiselnost takšnega načina izvajanja vzdrževanja. Za izvajanje dvoizmenskega dela ni na voljo dovolj članov posadke, ker mora del članov posadk opravljati hkrati tudi izmensko 12 urno službo varovanja. Če se lokacija vzdrževanja nahaja izven dolžine vožnje 60 minut v eno smer, je treba zagotoviti namestitev pripadnikov posadk, kar povzroči dodatne stroške, zato je bil v popravku sorazmerno ovrednoten kriterij oddaljenosti z merilom 20 % celotne vrednosti kriterijev.
- Ločeno vzdrževanje ladij v različnih časovnih obdobjih bi naročniku povzročilo višje stroške. Istočasna izvedba vzdrževanja omogoča tekoče izvajanje ostalih aktivnosti v okviru letnega načrta dela. Ločeno vzdrževanje ladij naročniku povzroči motnje v delu ter dvojne logistične aktivnosti. Naročnik si glede na kadrovske vire ne more privoščiti dvakrat v enem letu izvajati aktivnosti vzdrževanja na oddaljeni lokaciji. Dimenzijsko je naročnik zahteve glede dolžine doka oblikoval tako, da je upošteval 20 m za operativni prostor pred VNL Triglav, 50 m dolžine VNL Triglav, 20 m razdalje med VNL Triglav in HPL Ankaran, 25 m dolžine HPL Ankaran in 20 m za operativni prostor za HPL Ankaran. Skupna potrebna dolžina znaša 135 m, glede na razpoložljive doke v regiji pa je naročnik zahtevo znižal na 130 m.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 13. 9. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Ker v dokumentaciji, ki jo je odstopil naročnik, ni bilo dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, kdaj je vlagatelj prejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom z dne 1. 10. 2019 pozvala, naj ji posreduje dokazilo, iz katerega bo razvidno, kdaj je vlagatelj prejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo.


Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 3. 10. 2019 posredoval popis oddanih pošiljk in izpis sledenja pošiljki, iz česar je razvidno, da je vlagatelj sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 18. 9. 2019.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik diskriminatorno oblikoval razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na kraj izvršitve del, in v delu, ki se nanaša na dolžino doka, zaradi česar predlaga, da se umakne zahteva, s katero naročnik omejuje čas vožnje od matične lokacije naročnika do lokacije izvajanja vzdrževanja ladij pri izvajalcu, ter da se spremeni zahteva glede dolžine doka in umakne zahteva, da mora suhi dok dimenzijsko ustrezati tako, da sta hkrati lahko v njem dve ladji.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji, in sicer na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/2012 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNPOV). Vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na omejevanje konkurence z zahtevami glede oddaljenosti lokacije izvajalca in dolžine doka, je zato treba presojati z vidika 6. člena ZJNPOV, ki v prvem odstavku določa, da mora sistem naročanja temeljiti na načelih prostega pretoka blaga, prostega pretoka storitev in svobode ustanavljanja, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju EU, ter na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZJNPOV naročnik v postopku naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom. Osmi odstavek 6. člena ZJNPOV določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v nobeni fazi postopka naročanja in glede nobenega elementa ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, deveti odstavek 6. člena ZJNPOV pa, da naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, in da ne sme povzročati diskriminacije, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali druge diskriminacije. V skladu z desetim odstavkom 6. člena ZJNPOV se mora naročanje izvajati sorazmerno predmetu naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom naročanja.

Izhodišče za določanje zahtev, ki se nanašajo na tehnično in kadrovsko sposobnost, so določena v 35. členu ZJNPOV, ki v drugem odstavku določa, da lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo blaga, storitve ali gradnje, med drugim s pregledom tehničnih zmogljivosti gospodarskega subjekta (4. točka drugega odstavka 35. člena ZJNPOV) oz. z izjavo o orodju, materialu in tehnični opremi, številu zaposlenih in znanju oziroma virih oskrbe, vključno z lokacijo, če je ta na ozemlju tretje države, ki bodo gospodarskemu subjektu na voljo za izvedbo naročila (8. točka drugega odstavka 35. člena ZJNPOV). Naročnik ima torej v skladu s 35. členom ZJNPOV možnost, da v razpisni dokumentaciji določi zahteve, ki se nanašajo na tehnične zmogljivosti ponudnika, pri čemer mora upoštevati specifičnosti konkretnega predmeta javnega naročanja. Vse zahteve za priznanje tehnične sposobnosti morajo temeljiti na temeljnih načelih Pogodbe o delovanju EU, zlasti na načelu enakopravne obravnave gospodarskih subjektov in zagotavljanju konkurence, prav tako pa morajo biti tudi sorazmerne in smiselno povezane s predmetom javnega naročila.

Naročnik je zahteve glede lokacije izvajanja vzdrževalnih del določil v 9. točki razpisne dokumentacije:

»Lokacija izvajanja vzdrževalnih ter ostalih del na ladijskih trupih in vanje vgrajenih sistemih je glede na naravo vzdrževalnih del ter potrebnih pogojev za njihovo realizacijo lahko:

- na ladjah na privezu št. 8A koprskega tovornega pristanišča (Koper, Slovenija);
- na drugih privezih v koprskem tovornem pristanišču, kjer so ladje v času izvajanja vzdrževalnih del privezane;
- na lokaciji izvajanja dejavnosti pogodbenega izvajalca vzdrževanja ladij;
- na s strani Luke Koper dodeljeni lokaciji na območju koprskega tovornega pristanišča, kjer je omogočen dvig ladje (zaradi tehničnih karakteristik to velja samo za HPL Ankaran).

Zaradi organizacije dela pripadnikov naročnika skladno s Pravilnikom o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Ministrstva za obrambo z organi v sestavi ter z njim povezanih ostalih notranjih pravnih aktov Ministrstva za obrambo, mora ponudnik - izvajalec zagotoviti zmogljivosti za izvajanje vzdrževanja ladij na takšni lokaciji, da vožnja pripadnikov posadk ladij in drugih v procesu vzdrževanja udeleženih pripadnikov naročnika, od matične lokacije na naslovu Jadranska cesta 11, 6280 Ankaran, Slovenija do lokacije izvajanja vzdrževanja ladij z upoštevanjem cestno prometnih predpisov ne bo trajala več kot 30 min v eno smer ob normalnih prometnih pogojih na cesti. Kot normalne prometne pogoje se razume tekoči promet brez zastojev, ki so posledica prometnih nesreč, povečanega števila vozil zaradi počitnic, praznikov, dela na cestišču, itd...«

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik dne 30. 8. 2019 objavil popravek oz. spremembo razpisne dokumentacije, pri čemer je spremenil tudi 9. točko razpisne dokumentacije na način, da mora izvajalec zagotoviti zmogljivosti za izvajanje vzdrževanja ladij na takšni lokaciji, da »vožnja pripadnikov posadk ladij in drugih v procesu vzdrževanja udeleženih pripadnikov naročnika od matične lokacije na naslovu Jadranska cesta 11, 6280 Ankaran, Slovenija do lokacije izvajanja vzdrževanja ladij z upoštevanjem cestno prometnih predpisov ne bo trajala več kot 120 min (2 ure) v eno smer ob normalnih prometnih pogojih na cesti (preračunano po spletnem iskalniku najdi.si).« Istočasno je naročnik v 1. sklopu spremenil tudi merila, saj je, kot je razvidno iz IV. poglavja razpisne dokumentacije (Pogajanja in ocenjevanje ponudb), dodal merilo oddaljenosti lokacije vzdrževanja, v skladu s katerim ponudnik, katerega lokacija vzdrževanja je oddaljena do vključno ene ure vožnje v eno smer, prejme 20 točk, ponudnik, katerega lokacija vzdrževanja je oddaljena do vključno dve uri vožnje v eno smer, pa prejme 0 točk.

Zahteve glede dolžine doka je naročnik določil v Prilogi 2D razpisne dokumentacije (Ostale zahteve naročnika), kjer je na strani 80 med drugim določil, da morajo biti dimenzije suhega doka vsaj 150 x 20 m. Postavil je tudi zahtevo, da mora suhi dok »dimenzijsko ustrezati tako, da sta hkrati lahko v njem obe ladji (VNL Triglav 11 in HPL Ankaran 21) ter ima ob tem na voljo še vsaj 20 m dodatnega operativnega prostora«. Tudi navedene zahteve je naročnik spremenil, saj je, kot je razvidno iz popravka št. 2 razpisne dokumentacije, določil, da morajo biti dimenzije suhega doka vsaj 130 x 20 m, črtal pa je tudi zahtevo, da mora imeti suhi dok na voljo še vsaj 20 m dodatnega operativnega prostora.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik z zahtevo glede kraja izvrševanja kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravne obravnave, saj naj bi bila na trgu le dva ponudnika, ki bi lahko izpolnila njegove zahteve. Po mnenju vlagatelja bi se lahko vzdrževalna dela izvajala kjerkoli, kjer je lociran ponudnik, tudi izven Slovenije in Italije, zaradi česar predlaga, da se določba, s katero naročnik omejuje kraj izvajanja del, umakne iz razpisne dokumentacije.

Glede na vlagateljeve navedbe v zvezi s krajem izvajanja razpisanih storitev je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali naročnik ima utemeljene razloge, da v razpisni dokumentaciji določi zahtevo, v skladu s katero omeji oddaljenost lokacije izvajanja vzdrževanja od njegovega sedeža. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da naročnik ni izkazal objektivnih razlogov za takšno omejevanje oz. da se sklicuje na predpise, ki ne obstajajo.

Kot v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje naročnik, bo v prvem in drugem letu izvedel remont VNL Triglav na kopnem na lokaciji pogodbenega izvajalca vzdrževanja, ki bo trajal od enega do dveh let, ter redna vzdrževalna dela na HPL Ankaran na lokaciji dejavnosti pogodbenega izvajalca vzdrževanja, ki bodo trajala štiri tedne. V tretjem in četrtem letu bo naročnik izvedel redna vzdrževalna dela na obeh plovilih, ki bodo trajala štiri tedne in bosta obe ladji hkrati v doku na lokaciji pogodbenega izvajalca vzdrževanja. Zunanji izvajalec bo naročniku zagotavljal tehnično podporo v Sloveniji in na svoji lokaciji. Kot nadalje pojasnjuje naročnik, so ladje Slovenske vojske opredeljene kot upravno območje, v katerem se izvajajo predpisani postopki varovanja, člani posadk pa v ta namen izvajajo izmensko 12 urno službo varovanja. Člani posadk ladij morajo biti vedno prisotni tudi pri izvajanju vzdrževalnih del, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, saj mora biti osebje zunanjih izvajalcev pri gibanju po ladji vedno pod nadzorom. Glede na te obveznosti bo na lokaciji izvajalca vzdrževanja potrebna prisotnost približno 20 članov posadke za VNL Triglav ter 10 članov posadke za HPL Ankaran in ter še inženirja in pooblaščene osebe za izvajanje pogodbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik prepričljivo pojasnjuje, da je v zvezi z ladjami Slovenske vojske dolžan zagotoviti ustrezno raven varnosti in zagotavljati prisotnost osebja tudi v času, ko je ladja v popravilu oz. se na njej izvajajo vzdrževalna dela. Ker se morajo člani posadke in drugo osebje, ki mora biti prisotno na ladji, v primeru popravil oz. vzdrževanj vsak dan voziti od sedeža enote do lokacije izvajanja vzdrževanja, delo pa mora biti, ob upoštevanju delovnopravne zakonodaje in notranjih pravilnikov naročnika, izvedeno v okviru rednega delovnega časa, je utemeljeno pričakovanje, da je vožnja osebja od sedeža enote do lokacije vzdrževanja čim krajša oz. da je v okviru razumnih časovnih intervalov. Vzdrževanje ladij je redna dejavnost, zaradi katere naročnik ne more podaljševati delovnega časa, v primeru podaljševanja delovnega časa pa bi nastale dodatne težave pri organizaciji dela pri naročniku.

Naročnik tako prepričljivo pojasnjuje, da čas, potreben za prevoze do lokacije vzdrževanja, zmanjšuje razpoložljivi delovni čas za izvajanje vzdrževanja znotraj rednega delovnega časa. S podaljševanjem vožnje se zmanjšuje učinkovitost, gospodarnost in ekonomičnost vzdrževalnih del, povečujejo pa se organizacijske težave in stroški, saj je treba v primeru, če se lokacija vzdrževanja podaljša izven razumnih meja, zagotoviti namestitev osebja, kar bi naročniku povzročilo dodatne stroške.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal, da obstajajo utemeljeni in objektivno opravičljivi razlogi, zaradi katerih je določil omejitve lokacije izvajanja vzdrževanja oz. zaradi katerih je omejil čas vožnje od sedeža posadke do lokacije vzdrževanja. Z naročnikom se je mogoče strinjati, da mora zaradi specifičnega statusa vojnih ladij zagotoviti določene ukrepe in v ta namen prilagoditi organizacijo dela vojaškega osebja, zaradi česar ni nepomembno, kje je lokacija izvajanja vzdrževanja. V tem smislu je zahteva, s katero naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na konkretne okoliščine, omejuje lokacijo izvajanja vzdrževanja, povezana s predmetom javnega naročila in objektivno utemeljena. Drugo vprašanje pa je, ali je takšna konkretna zahteva glede omejitve časa vožnje, kot jo je določil naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji, tudi sorazmerna glede na predmet naročila. Z drugimi besedami – treba je ugotoviti, ali je naročnik omejitev časa vožnje določil na način, ki je sorazmeren, ali pa bi bila lahko ta časovna omejitev tudi manj stroga, pri čemer bi lahko naročnik z njo dosegel enake cilje, hkrati pa bi omogočil možnost sodelovanja tudi ponudnikom, ki lahko zagotovijo vzdrževanje na bolj oddaljenih lokacijah.

V zvezi s presojo sorazmernosti obravnavane omejitve je treba v predmetnem postopku upoštevati dve okoliščini. Prva je ta, da vlagatelj nikjer v zahtevku za revizijo ne navaja konkretnih dejstev v zvezi z lastnim položajem oz. kapacitetami. Vlagatelj zatrjuje zgolj to, da je naročnik konkurenco krajevno omejil na dva ponudnika iz Trsta in da bi moral zagotoviti, da se vzdrževalna dela opravijo tam, kjer je lociran ponudnik. Kot je torej mogoče razumeti vlagatelja, ta želi z zahtevkom za revizijo doseči, da bi naročnik omogočil sodelovanje tudi drugim ponudnikom, ki imajo zmogljivosti za vzdrževanje ladij oddaljene izven okvirov, ki jih je določil naročnik, s tem pa pravzaprav uveljavlja zahtevek za revizijo v javnem interesu, za kar nima aktivne legitimacije. Vlagatelj mora namreč z zahtevkom za revizijo zavarovati svoj položaj, saj mora izkazati, da bi mu zaradi domnevne kršitve lahko nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), ni pa aktivno legitimiran za zaščito javnega interesa (6. člen ZPVPJN). Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo ne navaja nobenih konkretnih dejstev v zvezi z lastnimi kapacitetami niti ne navaja, kolikšna časovna omejitev vožnje bi bila zanj še sprejemljiva. Prav tako v zahtevku za revizijo ne navaja, kakšne bolj sorazmerne omejitve bi naročnik lahko določil, da bi tudi on glede na lastne konkretne kapacitete lahko sodeloval v postopku in da naročniku v tem primeru ne bi nastajale organizacijske težave ter dodatni stroški. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo ne konkretizira niti dejstev v zvezi s svojimi kapacitetami niti dejstev glede zanj še sprejemljivih omejitev, temveč zatrjuje le, da bi moral naročnik v celoti umakniti časovno omejitev, čemur pa ni mogoče pritrditi.

Druga okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri presoji sorazmernosti omejitve kraja izvajanja vzdrževanja, pa je ta, da je naročnik spremenil omejitev časa trajanja vožnje in jo podaljšal iz 30 minut na 120 minut v eno smer. Te spremembe oz. podaljšanja vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ni upošteval, ker je bila sprememba objavljena 30. 8. 2019, torej po vložitvi zahtevka za revizijo (vendar še preden ga je naročnik prejel). Vendar pa je treba ugotoviti, da je vlagatelj imel možnost, da se ustrezno opredeli tudi do spremenjene (podaljšane) omejitve časa trajanja vožnje, saj je dne 18. 9. 2019 prejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo in je imel v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN pravico, da se opredeli do navedb naročnika, česar pa ni storil. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tem konkretnem postopku po eni strani izkazal utemeljene razloge, zaradi katerih je omejil čas trajanja vožnje njegovega osebja od sedeža do lokacije izvajanja vzdrževanja, po drugi strani pa vlagatelj ni navedel konkretnih dejstev v zvezi s sorazmernostjo omejitve oz. se sploh ni opredelil do spremenjenih določb, s katerimi je naročnik podaljšal še dopusten čas vožnje v eno smer in razširil možen obseg lokacij izvajanja vzdrževanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje glede zahtevane dolžine doka navaja, da takšna zahteva ni potrebna, ker omejuje število potencialnih ponudnikov, poleg tega pa naj tudi ne bi bilo nobene potrebe po tem, da se istočasno izvaja servis oz. vzdrževanje obeh plovil.

Tudi v zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba najprej pojasniti, da zgolj okoliščina, da naj bi na trgu obstajala le dva ponudnika, ni dovolj za ugotovitev, da bi bila takšna zahteva diskriminatorna. Treba je najprej ugotoviti, ali naročnik ima objektivno utemeljene razloge, da v smislu zagotavljanja tehničnih kapacitet od ponudnikov zahteva razpolaganje s suhim dokom, zatem pa je treba ugotoviti, ali je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na dane okoliščine, izkazal, da je konkretna zahtevana dolžina suhega doka, 130 m, sorazmerna glede na predmet naročila in njegove specifičnosti.

V zvezi z vprašanjem, ali naročnik ima objektivno utemeljene razloge, da od ponudnikov zahteva razpolaganje s suhim dokom, je treba glede na predmet naročila vsekakor ugotoviti, da gre za ključno tehnično zmogljivost, s katero mora razpolagati izvajalec vzdrževanja, da bo lahko izvajal določena vzdrževalna dela oz. servisna popravila. To med strankama niti ni sporno. V zvezi z vprašanjem, ali naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ima objektivne razloge, s katerimi utemeljuje sorazmernost konkretne zahteve glede dolžine doka 130 m, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pojasnjuje, da mu istočasna izvedba vzdrževanja omogoča tekoče izvajanje ostalih aktivnosti v okviru letnega načrta dela in da bi mu ločeno vzdrževanje ladij v različnih časovnih obdobjih povzročilo višje stroške, motnje v delu in dvojne logistične aktivnosti, saj glede na kadrovske zmogljivosti na oddaljeni lokaciji ne more izvajati vzdrževanja ladij večkrat v enem letu. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik izkazuje razloge, zaradi katerih zahteva servisiranje oz. vzdrževanje obeh plovil istočasno – gre za njegovo potrebo, da glede na razpoložljive lastne kapacitete izvaja servisiranje in vzdrževanje na način, ki bo zahteval čim manj stroškov in logističnih aktivnosti, v potrebe naročnika pa ponudniki ne morejo posegati. Naročnikova potreba torej je, da zahteva istočasno servisiranje obeh plovil, zaradi česar je zahteve glede dolžine doka oblikoval tako, da je upošteval dolžini obeh ladij ter operativni prostor, ki mora biti ob tem zagotovljen.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obrazložil svoje potrebe in je pri tem ustrezno pojasnil tudi, na kakšen način je določil zahtevano dolžino doka. Po drugi strani vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da ni nobene potrebe, da bi naročnik istočasno izvajal servis oz. vzdrževanje obeh plovil istočasno, pri čemer, kot je bilo že zapisano, ponudniki v potrebe naročnika ne morejo posegati. Tudi v tem delu zahtevka za revizijo vlagatelj ni konkretiziral lastnih zmogljivosti oz. ni pojasnil, kolikšna dolžina doka bi bila zanj še sprejemljiva, temveč je splošno navedel, da bi moral naročnik pogoje oblikovati tako, da bi omogočil enakopraven dostop vsem ponudnikom. Tudi na tem mestu je zato treba ponovno pojasniti, da mora vlagatelj z zahtevkom za revizijo uveljavljati varstvo lastnega interesa, ni pa aktivno legitimiran za zaščito javnega interesa. Poleg tega je treba tudi v tem delu upoštevati, da je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo (in pred njegovim prejemom) spremenil omejitev časa trajanja vožnje in jo podaljšal iz 30 minut na 120 minut v eno smer, s čimer je razširil teritorij, na katerem lahko ponudnik (sam ali v sodelovanju s partnerji oz. podizvajalci) zagotovi lokacijo za izvajanje razpisanih storitev. Tudi v tem delu je vlagatelj imel možnost, da se v opredelitvi do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo izjasni, ali mu spremenjena zahteva glede časa trajanja vožnje omogoča zagotovitev ustreznih kapacitet oz. ali in zakaj mu tudi takšna razširjena možnost še vedno onemogoča sodelovanje, česar pa ni storil.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJNPOV, ko je v razpisni dokumentaciji določil zahtevi, v skladu s katerimi omejuje čas vožnje do lokacije izvajanja storitev in dolžino suhega doka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 23. 10. 2019



Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Iskra brodogradilište 1, d. o. o., Obala Jerka Šižgorića 1, 22000 Šibenik, Hrvaška
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran