EN

018-125/2019 Zdravstveni dom Ljubljana

Številka: 018-125/2019-5
Datum sprejema: 22. 8. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup medicinskih miz« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CE-MED, d. o. o., Železarska cesta 2, Štore (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, o. p., d. o. o., Šentjur, zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 22. 8. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavita odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma in oddajo posameznega naročila za prvo obdobje, kot izhajata iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.820,57 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 9. 5. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002919/2019-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 sodelujoča ponudnika obvestil, da bo sklenil okvirni sporazum s ponudnikom Novak M, d. o. o., Pod smrekami 5, Komenda, ki mu tudi odda posamezno naročilo za prvo obdobje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 7. 2019 in predlagal, da se razveljavita odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma in oddajo posameznega naročila za prvo obdobje, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je ponudil blago, ki izpolnjuje vse tehnične specifikacije,
- naročnik ne more zavrniti ponudbe na podlagi dvoma, ali blago, ki ga je ponudil vlagatelj, izpolnjuje tehnične specifikacije, temveč bi moral ugotoviti, da jih izpolnjuje, kar bi lahko ugotovil tudi na podlagi pridobitve vzorcev ali testiranja blaga,
- je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-137/2018 opozorila, da mora imeti naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ustrezno podlago za zaključek, da ponudnik »ne izpolnjuje pogoja glede tehničnih zahtev razpisa«,
- so »očitk[i] naročnika v izpodbijani odločbi« »pavšalni«, pri čemer je treba opozoriti, da je že leta 2012 registriral različne modele miz in je iz opisa blaga razvidno, da so to mize z več variantami glede na širino, dolžino in delitev ležišča,
- je v prilogi 3 izrecno navedel podaljšano vzglavje (extended headrest) in je bil upravičen ponuditi vzglavje v dolžini 68 cm,
- je doslej z blagom vedno uspešno nastopal v postopkih javnega naročanja,
- bi naročnik lahko zaprosil za pojasnilo Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZMP),
- je naročnik zmotno uporabil 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 89. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) oziroma teh določb ni uporabil,
- naročnik njegove ponudbe ni enako obravnaval kot ponudbe izbranega ponudnika, saj tudi pri izbranem ponudniku ni iz registra JAZMP nedvoumno in jasno razvidno, da blago, ki ga je ponudil, izpolnjuje tehnične specifikacije,
- ob enako strogem tolmačenju zahteve za vpis podatkov v register pri JAZMP bi naročnik moral izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika,
- je naročnik tehnične specifikacije prilagodil izbranemu ponudniku in na tej podlagi izvedel naročilo male vrednosti, kar potrjuje že to, da je naročnik z izbranim ponudnikom že do 1. 7. 2019 zaključil pogajanja, čeprav je 1. 7. 2019 izločil vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. NMV-11/2019 z dne 23. 7. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, pri čemer je navedel, da:
- je natančno obrazložil, zakaj vlagateljeva ponudba ni dopustna,
- je ugotovil nejasnosti, zaradi katerih je vlagatelja pozval, da jih dopolni oziroma pojasni, vendar ga vlagatelj z odgovorom ni prepričal,
- je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izpolnjuje vse tehnične specifikacije, zato je izbranem ponudniku tudi oddal naročilo za prvo obdobje,
- je v predrevizijskem postopku pregledal referenco slovenskega naročnika, na katero se je skliceval vlagatelj, pri čemer je ugotovil, da ta referenca ni resnična, referenc iz tujine pa ni preveril,
- ne v registru medicinskih pripomočkov ne na proizvajalčevi spletni strani niso bili razvidni podatki o opcijah glede različnih dolžin vzglavja,
- je vlagatelj dodatni dokazili predložil v predrevizijskem postopku, ki tudi ne dokazujeta, da blago izpolnjuje vse tehnične specifikacije,
- vlagatelj v prvotno predloženih dokazilih ni označil vseh zahtevanih lastnosti, naročnik pa je preveril podatke na spletni strani proizvajalca, na kateri posameznih podatkov ni,
- ker vlagateljeva ponudba ni bila dopustna, je bila izločena, zato od vlagatelja ni zahteval vzorcev,
- je imel tudi pomislek, ali morda dodatno predloženi katalog pomeni spremembo ponudbe,
- ponudba ne more obsegati blaga, ki le »primeroma« ustreza tehničnim specifikacijam,
- je želel preveriti blago zaradi ponudbe, ki se nanaša na blago, ki bi izpolnjevalo tehnične specifikacije le opcijsko,
- je izbrani ponudnik ponudil blago, ki izpolnjuje vse tehnične specifikacije, to pa je bilo tudi jasno razvidno iz predloženih katalogov in s spletne strani izbranega ponudnika,
- je vlagatelj prepozen z navedbami o prilagajanju tehničnih specifikacij izbranemu ponudniku, sicer pa so očitki v zvezi s tem neupravičeni in neutemeljeni.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. NMV-11/2019 z dne 25. 7. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, še del dokumentacije pa 19. 8. 2019 po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. NMV-11/2019 z dne 23. 7. 2019.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev predlog za zaslišanje direktorja in postavitev izvedencev strojne in medicinske stroke, ki »naj preučita dokumentacijo in vzorce opreme ter zavzameta stališča o tem ali produkti, ki jih je ponujal vlagatelj izpolnjujejo pogoje razpisa«, saj izvedba teh dokazov ni potrebna za rešitev obravnavane zadeve. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je dejansko stanje, ki pomeni osnovo za rešitev obravnavane zadeve, v celoti že razjasnjeno na podlagi listinske dokumentacije, posredovane na podlagi tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN. Iz nje je namreč razvidno, kako je naročnik izvajal postopek naročila male vrednosti, kako se glasijo sporne tehnične specifikacije in druge naročnikove zahteve, kaj je vlagatelj navedel in predložil v ponudbi in na naročnikov poziv ter kaj je izbrani ponudnik predložil v ponudbi. V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, kako je naročnik upošteval tehnične specifikacije in druge zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri ugotavljanju, ali je ponujeno blago skladno z njimi, kar se ugotovi s pregledom posredovane dokumentacije. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti blaga (točka II.1.3 objave) prejel dve ponudbi in na podlagi ugotovitve izpolnjevanja zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zaključil, da bo le z izbranim ponudnikom sklenil okvirni sporazum, ki mu je za prvo obdobje tudi oddal posamezno naročilo. Vlagatelj se ni strinjal, da naročnik ne bi mogel z njim skleniti okvirnega sporazuma, zato se ni strinjal niti z izvedbo pogajanj za prvo obdobje le z izbranim ponudnikom, končno pa tudi ne z oddajo posameznega naročila za prvo obdobje izbranemu ponudniku. Naročnik je nasprotoval vlagatelju, pri čemer je tudi navedel, da ena izmed referenc, na katero se je vlagatelj skliceval v ponudbi, ni resnična.

Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 odločitev [iz 90. člena ZJN-3] obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 je razvidno, da se je naročnik odločil, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma. Nadaljnja naročnikova ravnanja so posledica te odločitve. Tako je treba v razmerju do vlagatelja upoštevati prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, katere razloge mora vsebovati »odločit[ev] v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma«. Naročnik zato ne more šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navesti drugih ali novih razlogov, s katerimi bi utemeljeval, da so v vlagateljevi ponudbi pomanjkljivosti, ki mu preprečujejo izbiro vlagatelja za eno izmed strank okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija zato pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala naročnikovega stališča iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. NMV-11/2019 z dne 23. 7. 2019, da ena izmed vlagateljevih referenc ni resnična.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 17. 5. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002919/2019-K01) vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v njo med drugim vključil:
• točko 1.5 Vrsta postopka:
»Postopek naročila male vrednosti z vključenimi pogajanji skladno s 47. členom ZJN-3, sklenitvijo okvirnega sporazuma.
Na podlagi pogojev in meril iz te razpisne dokumentacije, bo naročnik sklenil okvirni sporazum z vsemi ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo, in sicer za obdobje od 1. 8. 2019 do 31. 12. 2020 (17 mesecev).
Za vsako naročilo posebej bo naročnik odpiral konkurenco glede na dejanske potrebe ter z izbranim ponudnikom po odpiranju konkurence sklenil pogodbo oziroma izdal naročilnico.
Ponudbeni predračun, Priloga 5 pomeni prvo odpiranje konkurence«,
• točko 2.1 Vsebina ponudbe, v kateri je določil, da mora ponudba med drugim vsebovati »Prilogo 6: Izjava o izpolnjevanju zahtev iz tehnične specifikacije« in »Prilogo 9: Katalogi oz. prospekti in navodila«,
• točko 2.3 Pogoji za sodelovanje, pri čemer sta v tretji alinei, ki ga je naročnik označil kot Tehnična in strokovna sposobnost, našteta pogoja reference ter zagotavljanje servisa in vzdrževanja opreme,
• točko 2.4 Pojasnila ponudnikom za izpolnitev ponudbenega predračuna (priloga 5):
»Ponudnik mora predložiti ponudbo, ki izpolnjuje vse minimalne tehnične zahteve navede v Izjavi o izpolnjevanju zahtev iz tehnične specifikacije – priloga 6.« (tretji odstavek),
• točko 2.5 Katalogi oz. prospekti in navodila:
»Ponudnik mora brezplačno obvezno priložiti kataloge oz. prospekte in navodila iz katerih bo razvidno, da ponujena oprema ustreza tehničnim specifikacijam navedenim v točki 7 [pravilno 6; o. p. Državne revizijske komisije] razpisne dokumentacije. Ponudnik mora v katalogih oz. prospektih z zaporedno številko označiti izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik si pridržuje pravico do naknadne zahteve dodatne dokumentacije (kot npr. dodatnih katalogov oz. prospektov in navodil za uporabo ipd.), če je to potrebno za ocenjevanje ponudbe. Ponudnik mora dokumentacijo predložiti naročniku najkasneje v treh delovnih dneh od prejema poziva (po elektronski pošti ali faxu), drugače bo njegova ponudba spoznana za nepopolno in bo izključena iz nadaljnjega ocenjevanja.
Naročnik si pridržuje pravico testiranja opreme, in sicer po 1 kos opreme iz vsake posamezne postavke. Ponudnik mora naročniku zagotoviti možnost testiranja ponujene opreme in vzorce najkasneje v treh tednih od prejema poziva (po elektronski pošti ali faxu), drugače bo njegova ponudba spoznana za nepopolno in bo izločena iz nadaljnjega ocenjevanja. Testiranje ponujene opreme mora ponudnik zagotoviti na lastne stroške. O testiranju ponujene opreme se napiše zapisnik«,
• točko 3 Roki in način predložitve ponudbe, v kateri je med drugim navedel, da je ponudbe mogoče predložiti do 24. 5. 2019 do 9. ure (četrti odstavek),
• točko 6 Tehnične specifikacije:
»Zahtevane tehnične karakteristike, ki jih mora izpolnjevati ponujene medicinske mize, so navedene v Prilogi 6. Če ponujeno blago ne bo ustrezalo tehničnim zahtevam in drugim zahtevam naročnika, bo naročnik ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka«,
• točko 7 Merilo za razvrščanje in ocenjevanje ponudb, v kateri je določil, kako bo sklenil okvirni sporazum in katero merilo bo upošteval pri oddaji posameznih naročil,
• točko 8 Posebna določila za okvirni sporazum:
»V času trajanja okvirnega sporazuma bo naročnik po potrebi odpiral konkurenco in bo ponudnike, s katerimi bo imel sklenjen okvirni sporazum, pozval k oddaji nove ponudbe«,
• točko 8.1 Priznanje sposobnosti za sklenitev okvirnega sporazuma:
»Naročnik bo priznal sposobnost za obdobje 17 mesecev, vsem ponudnikom, ki bodo predložili dopustno ponudbo«,
• točko 8.2 Odpiranje konkurence, v kateri je določil, kako bo oddajal posamezna naročila,
• točko 9 Dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe:
»Naročnik lahko, skladno z 89. členom ZJN-3, od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe, če so ali bo menil, da informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo. Ponudnik bo moral v določenem roku predložiti manjkajoče dokumente ali dopolniti ali popraviti ali pojasniti ustrezne informacije«,
• točko 10 Pogajanja:
»Naročnik bo, skladno z 2. odstavkom 47. člena ZJN-3, v postopek vključil pogajanja. V pogajanja bo vključil ponudnike, ki bodo oddali dopustno ponudbo in tudi ponudnike, čigar ponudba ni dopustna zgolj zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev.
K pogajanjem bo ponudnike pozval s posebnim povabilom, v katerem bo opredelil protokol pogajanj. Pogajanja bodo izvedena v 1 krogu. V postopku pogajanj se bo naročnik pogajal o ceni iz ponudbenega predračuna. Ponudnik v postopku pogajanj ne sme ponuditi višjih cen od cen, ki jih je v ponudil v prvotni ponudbi. Ker se postopek oddaje predmetnega naročila nadaljuje, mora ponudba iz postopka ostati v veljavi v vseh delih, razen v delih, katerih spremembo zahteva naročnik v teh navodilih.
Po izvedenem postopku pogajanj, bo naročnik oddal naročilo po merilu, kot je navedeno v 7. točki te razpisne dokumentacije«,
• prilogo 6 Izjava o izpolnjevanju zahtev iz tehnične specifikacije, ki jo ponudnik glede na navodilo, ki se nahaja v njej, izpolni, podpiše in žigosa. Naročnik je prilogo 6 pripravil tako, da je vanjo vključil šest tabel, od katerih so tri take, da je v posameznih razdelkih (stolpec »Zap. št.«) navedel tehnične specifikacije (stolpec »Naziv zahteve:«), ponudnik pa je dobil navodilo, da v posameznih razdelkih stolpca »Izpolnjuje:« »ustrezno obkroži« bodisi »DA« bodisi »NE« in v razdelkih stolpca »Priloge« »navede na kateri strani kataloga oz. prospekta je razvidno izpolnjevanje zahteve«. Naročnik je na koncu priloge 6 navedel:
»Ponujena oprema mora:
- biti nova (iz tekoče proizvodnje in neuporabljena, ne sme biti demonstracijski model),
- ustrezati opisanim zahtevam glede tehničnih značilnosti, ki so sestavni del te razpisne dokumentacije,
- imeti dovoljenja za dajanje na trg oz. dajanje v uporabo po veljavnih predpisih (CE certifikat – Izjava o skladnosti) in izpolnjevati standarde, glede na predmet javnega naročila, ki so obvezni za to vrsto blaga v EU (kopije ustreznih certifikatov ponudnik predloži v ponudbi – lahko v angleškem jeziku)«,
• prilogo 9 Katalogi oz. prospekti in navodila, v kateri je navedel, da »[p]onudnik predloži zahtevano dokumentacijo skladno s točko 2.6 razpisne dokumentacije« (očitna pomota in se sklic nanaša na točko 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Iz tabel iz priloge 6 je za postavki 1 (pregledna miza – hidravlična s podaljšanim vzglavjem, širina ležišča 75 cm) in 2 (pregledna miza – hidravlična s podaljšanim vzglavjem, širina ležišča 65 cm) razvidno, da je naročnik v razdelkih iz stolpca »Naziv zahteve:« določil, da znaša »dolžina vzglavja 68 cm (dovoljen odstop +/-1 cm)« (obakrat zaporedna številka 3) in da ponujene mize morajo imeti »antistatična kolesa premera 75 mm, ki se ob neuporabi lahko dvignejo« (obakrat zaporedna številka 11), za postavko 3 (terapevtska miza – električna) pa je v razdelku iz stolpca »Naziv zahteve:« določil, da znaša »dolžina vzglavja 45 cm (dovoljen odstop +/-1 cm)« (zaporedna številka 3).

Naročnik je v zvezi s tehničnimi specifikacijami dal dodatne informacije na portalu javnih naročil. Iz odgovorov, objavljenih 17. 5. 2019 ob 8.59 v zvezi s postavko 1 in 17. 5. 2019 ob 11.54 v zvezi s postavko 2, je razvidno, da za ti postavki v zvezi s tehničnimi specifikacijami pod zaporedno številko 11 »vztraja pri zahtevi, da morajo biti kolesa antistatična«. Tudi ta odgovora predstavljata del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJN-3 sklene okvirni sporazum, če uporabi enega od postopkov iz ZJN-3. Ker je tudi naročilo male vrednosti eden izmed postopkov iz ZJN-3 (gl. točko g prvega odstavka 39. člena ZJN-3), ZJN-3 torej naročniku omogoča, da sklene okvirni sporazum. Okvirni sporazum skladno z drugim odstavkom 48. člena ZJN-3 pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. Na podlagi okvirnega sporazuma se skladno s tretjim odstavkom 48. člena ZJN-3 »posamezna javna naročila« oddajo v skladu s postopki iz tega člena, ki se lahko uporabljajo le med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v povabilu k sodelovanju ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti, se skladno s sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3 izvaja na enega izmed treh načinov, ki ga določa ta odstavek, in sicer z odpiranjem konkurence (točka a), brez njenega odpiranja (točka b), ali deloma z odpiranjem konkurence, deloma pa brez njenega odpiranja (točka c). Odpiranje konkurence iz točk b in c sedmega odstavka 48. člena ZJN-3 poteka po postopku, ki je določen v devetem odstavku 48. člena ZJN-3. Sam okvirni sporazum ni postopek oddaje javnega naročila, temveč je tehnika za oddajo naročila (prim. prvi odstavek 39. člena ZJN-3 in naslov poglavja 2.2 ZJN-3). Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. drugi odstavek točke 1.5 in prva poved iz drugega odstavka točke 7) je razvidno, da se je naročnik odločil za sklenitev okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti.

Naročnik lahko skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 47. člena ZJN-3 v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja. Če jih vključi, mora skladno z drugo povedjo iz drugega odstavka 47. člena ZJN-3 to navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Za izvedbo pogajanj se skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 smiselno uporablja 44. člen ZJN-3. Iz točke IV.1.5 objave je razvidno, da je naročnik v postopek naročila male vrednosti vključil pogajanja, pri čemer je v točki 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predstavil, kako bodo ta potekala. Neodvisno od tega, ali je treba točki IV.1.5 objave in 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razumeti tako, da naročnik pogajanj ni namenil sklepanju okvirnega sporazuma (čeprav bi bila pogajanja v smislu drugega odstavka 47. člena ZJN-3 mogoča le v zvezi s sklepanjem okvirnega sporazuma), temveč njegovemu izvajanju in je torej naročnik ravnanja, ki jih določa alinea a devetega odstavka 48. člena ZJN-3 zamešal z ravnanji iz drugega odstavka 47. člena ZJN-3, je treba upoštevati, da iz (točke 10) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da bi bile predmet pogajanj v smislu drugega odstavka 47. člena ZJN-3 ali posvetovanja z gospodarskimi subjekti v smislu točke a devetega odstavka 48. člena ZJN-3 tehnične specifikacije. Iz točke 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik določil, da mora biti ponujeno blago skladno s tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil v prilogi 6. To blago mora biti skladno s tehničnimi specifikacijami že za sklepanje okvirnega sporazuma. Tako tolmačenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podpirata tudi prva poved iz drugega odstavka točke 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tretji odstavek točke 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, čeprav sta nekoliko kontradiktorna z drugo povedjo iz točke 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se zaznana kontradiktornost ne nanaša na tehnične specifikacije, temveč je v povezavi s ponudbeno ceno in naročnikovimi zagotovljenimi sredstvi.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je naročnik določil, da bo stranka okvirnega sporazuma, ki se sklepa z več gospodarski subjekti, postal lahko le tisti gospodarski subjekt, ki bo do roka za predložitev ponudb, ki je bil določen v točki IV.2.2 in točki 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predložil ponudbo, s katero bo (med drugim) ponudil blago, ki bo skladno s tehničnimi specifikacijami, ki jih je naročnik določil v prilogi 6.

Naročnik je 9. 5. 2019 (točka VI.5 objave) poslal v objavo obvestilo o naročilu, ki je bilo še isti dan tudi objavljeno na portalu javnih naročil. Naročnik je določil, da mora ponudbe prejeti do 24. 5. 2019 do 9. ure (točka IV.2.2 objave in enako četrti odstavek točke 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Na portalu javnih naročil so bile objavljene tudi dodatne informacije, in sicer nazadnje 17. 5. 2019 ob 12.38, 17. 5. 2019 pa je bilo objavljeno tudi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (št. objave JN002919/2019-K01). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je vlagatelj oddal ponudbo 24. 5. 2019 ob 8.53. Niti naročniku niti vlagatelju ni sporno, da je vlagatelj predložil ponudbo pravočasno in da jo je naročnik upošteval kot tako. V točki I.3 objave je navedeno, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na določeni spletni strani. Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da se je vlagatelj seznanil z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je ponudbo pripravil na obrazcih, ki jih je pripravil naročnik. To dokazuje, da je bil vlagatelj seznanjen, kaj je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj zato ne more biti neveden, da je naročnik pripravil prilogo 6, ki vključuje tabele, v katerih je v posameznih razdelkih stolpca »Naziv zahteve:« opisal blago, ki je predmet naročila male vrednosti. Opis tega blaga pomeni tehnične specifikacije (gl. drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), saj je naročnik z njim določil zahtevane značilnosti blaga. Naročnik je po pregledu ponudb sprejel odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma in jo ponudnikom sporočil z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019. Ta dokument je bil objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2019 (objava na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002919/2019-ODL01).

Neodvisno od tega, ali je bilo med 9. 5. 2019 in 24. 5. 2019 deset delovnih dni ali ne, pa tudi neodvisno od tega, ali je treba šteti, da je naročnik z objavami na portalu javnih naročil, nazadnje 17. 5. 2019 ob 12.38, spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pa tudi neodvisno od tega, da je bilo na portalu javnih naročil 17. 5. 2019 objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (št. objave JN002919/2019-K01), je glede na dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele po seznanitvi z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, treba ugotoviti, da ga je vložil šele po poteku roka za predložitev ponudb, sicer pa tudi več kot deset delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil in tudi več kot deset delovnih dni od zadnje objave informacij na portalu javnih naročil (17. 5. 2019 ob 12.38) in/ali objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (št. objave JN002919/2019-K01). To glede na prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN o upoštevanju prve alinee prvega odstavka 31. člena ZPVPJN in tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN preprečuje Državni revizijski komisiji, da bi lahko (vsebinsko, meritorno) obravnavala zahtevek za revizijo glede kršitev, ki se nanašajo na določitev vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem tudi tehničnih specifikacij. ZPVPJN za primer, kot je obravnavani, vlagatelju ne dopušča, da bi v tej fazi postopka naročila male vrednosti navajal kršitve, ki se nanašajo na določitev vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem tudi tehničnih specifikacij. Glede na že predstavljeno dejansko stanje Državna revizijska komisija ne more niti zaključiti, da vlagatelj ni mogel objektivno ugotoviti kršitev, ki se nanašajo na določitev vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem tudi tehničnih specifikacij. Vlagatelj se tako ne bi mogel uspešno opreti niti na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija sicer še pripominja, da vlagatelj niti ni zatrjeval, še manj pa dokazoval in zato tudi ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potem roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ne more v tej fazi postopka naročila male vrednosti uspešno uveljavljati kršitve v zvezi s tem, kaj je naročnik določil v tehničnih specifikacijah. Glede tega je treba šteti, da je bodisi v tem delu zahtevek za revizijo prepozen bodisi so kršitve v zvezi s tem prepozne. Kar pomeni, da vlagatelj v obravnavanem primeru ne more uspeti z navedbo, da je »naročnik razpisne pogoje prilagodil izbranemu ponudniku (opise je prilagodil produktom, ki jih ima izbrani ponudnik na spletni strani)« (zahtevek za revizijo, str. 8). Ta vlagateljeva navedba namreč pomeni nasprotovanje določitvi tehničnih specifikacij in se ne nanaša na uporabo tako določenih tehničnih specifikacij. V tej fazi postopka naročila male vrednosti, ko vlagatelj ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na določitev tehničnih specifikacij, lahko uspe le z navedbami, ki pomenijo očitek v zvezi z uporabo tako določenih tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija je zato ugotavljala, ali je naročnik smel šteti, da blago, ki ga je ponudil vlagatelj, ni skladno s tehničnimi specifikacijami, kot jih je določil naročnik.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj predložil prilogo 6, ki jo je izpolnil, podpisal in žigosal. Vlagatelj je v prilogi 6 navedel, da za postavko 1 ponuja artikel/blago »Koval - Line Special L2-HYD (z opcijo: 70890121 in dodatki)«, za postavko 2 artikel/blago »Koval - Line Special L2-HYD (z opcijo: 70890120 in dodatki)«, za postavko 3 pa artikel/blago »Koval - Line Special L2-EL«. Vlagatelj je predložil tudi dva kataloga (tj. »Koval - Line Special L2-HYD, Art. Št. 10066000« za postavki 1 in 2 in »Koval - Line Special L2-EL, Art. Št. 10066100« za postavko 3), navodila za uporabo pregledno terapevtske mize Koval - Line Special z dne 15. 10. 2012, ES izjavo o skladnosti št. 17102012 z dne 17. 10. 2012 in odločbo JAZMP št. 310-79/2012-4 z dne 24. 10. 2012.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz opisa iz priloge 6, kaj je vlagatelj ponudil za postavki 1 in 2, razvidno, da sta opciji že vključeni v ponujeno blago, ne pa šele, da bo treba izbrati opcijo. Poleg tega je iz teh opisov razvidno, da so tudi dodatki že vključeni v ponujeno blago. Vlagatelj je namreč navedel besedo »z«, ki v kontekstu, kot je zapisana, kaže na to, da so opciji in dodatki upoštevani v opisu, izbral pa jih je že vlagatelj.

Naročnik je vlagatelju poslal dopis št. NMV-11/2019 z dne 10. 6. 2019, naslovljen kot »Zahteva za dopolnitev ponudbe za javno naročilo št.: NMV-11/2019 za Nabavo medicinskih miz«, in ga pozval, da mu »za vse ponujene postavke« »predloži[…] tehnično dokumentacijo ali originalni katalog proizvajalca opreme, v katerem naj bo z zaporedno številko označeno izpolnjevanje posameznih zahtev iz Izjave o izpolnjevanju zahtev iz tehnične specifikacije in sicer za vsako ponujeno postavko posebej«, pri čemer »iz predložene tehnične dokumentacije ali original kataloga mora biti nedvoumno in jasno razvidno, da vaša ponujena oprema izpolnjuje naše zahteve iz Izjave o izpolnjevanju zahtev iz tehnične specifikacije«, pozval pa ga je tudi na »predložitev ustrezne ES Izjave o skladnosti ponujene opreme«.

Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 13. 6. 2019, v katerem je navedel, da »iz priloženih prospektov, oddanih v ponudbo, je jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeni izdelki izpolnjujejo vse zahtevane lastnosti predmetov javnega naročila NMV-11/2019«, vendar kljub temu »ponudbo dopolnjuje[…] z dodatnimi originalnimi katalogi proizvajalca za vse ponujene pregledne mize, v katerih so s zaporedno številko označene zahtevane lastnosti preglednih miz«. Vlagatelj je tudi navedel, da »na spletni strani podjetja KOVAL d. o. o. niso predstavljeni vsi izdelki in dodatki ter opcije za izdelke, ki jih podjetje proizvaja«, »ponudbo« pa tudi »dopolnjuje[…] z izjavami podjetja KOVAL d. o. o. in izpisom iz e-registra JAZM«. Vlagatelj je k temu dopisu predložil:
- izjavo družbe Koval, d. o. o., Loka pri Žusmu z dne 12. 6. 2019, da »listina ES Izjava o skladnosti Nr. 17102012 velja do preklica«,
- izjavo družbe Koval, d. o. o., Loka pri Žusmu z dne 12. 6. 2019, da na »svoji spletni strani www.koval.si niso predstavljeni vsi izdelki in dodatki ter opcije za izdelke, ki jih proizvaja«,
- izjavo družbe Koval, d. o. o., Loka pri Žusmu z dne 12. 6. 2019, da »izdelki vključno z dodatki in opcijami, ki je CE-MED d.o.o. ponudil za javni razpis št. NMV-11/2019, ustrezajo standardom kakovosti medicinskih pripomočkov, tehnični dokumentaciji, navodilom za uporabo, so vpisani v register medicinskih pripomočkov (pri JAZMP) in so izdelani po preizkušenih postopkih (serijska proizvodnja). Listine, ki dokazujejo kakovost opreme, se bodo predale istočasno z dobavo«,
- str. 84 od 305 izpisa iz »Registra medicinskih pripomočkov, katerih proizvajalci oziroma predstavniki proizvajalcev imajo sedež v Republiki Sloveniji« na dan 3. 6. 2019, na kateri se nahaja tabela, v kateri je obarvana vrstica 1861 s podatki za pregledno terapevtske mize Koval - Line Special,
- tri kataloge, v katerih so oštevilčeni posamezni deli miz.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno ne izhaja, da bi naročnik kot enega izmed pogojev za tehnično in strokovno sposobnost določil pogoj, ki bi se nanašal na ponujeno blago. Glede na navedeno iz točke 2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi izrecno ne izhaja, da bi bila predložitev katalogov, prospektov, navodil za uporabo, vzorcev ipd. določena kot eno izmed dokazil za priznanje pogojev za sodelovanje (prim. s točko k osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Vendar v zadevi ni sporno, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil določbe v zvezi s predložitvijo katalogov, prospektov, navodil za uporabo, vzorcev ipd. Tako je naročnik v prvem odstavku točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kaj morajo ponudniki predložiti in kaj morajo v teh dokazilih označiti s številkami. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni bistveno ugotavljati, ali bi bilo mogoče prvi odstavek točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šteti za določitev načina dokazovanja v smislu prve alinee točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3 ali pa bi bilo treba prvi odstavek točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podrejati pod katero izmed pravil iz 68. člena ZJN-3, ki ureja tehnične specifikacije, saj je v obravnavani zadevi ključno, da je naročnik z objavo na portalu javnih naročil, kar vključuje tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (točka I.3 objave), vnaprej seznanil ponudnike (druga poved iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3 in prva poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 ter 6. člen ZJN-3), kaj od njih zahteva, da dokazujejo za ponujeno blago. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik posamezne zahteve, kaj naj ponudniki dokazujejo za ponujeno blago, določil tudi v drugem in tretjem odstavku točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer iz njih sicer izhaja dolžnost ponudnikov ravnati na določen način (tj. pravočasna predložitev tistega, na kar jih pozove naročnik), vendar je dolžnost ponudnikov odvisna od naročnikovega ravnanja (tj. poziva). Iz drugega in tretjega odstavka točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč razvidno, da naročnik ni zahteval vsebin, ki bi se nanašale na pripravo ponudbe in bi bile zato relevantne do poteka roka za predložitev ponudb, temveč si je pridržal pravico, da naknadno zahteva dodatno dokumentacijo in/ali testira vzorce.

Državna revizijska komisija je na podlagi podatkov iz razdelkov iz stolpca »Priloge« iz tabele iz priloge 6 o tem, na kateri strani kataloga so razvidni podatki o ponujenem blagu, in podatkov o »Oznaki opreme« vpogledala v predložena kataloga, pri čemer je ugotovila v zvezi s:
- postavko 1:
• tehnična specifikacija pod zaporedno številko 3:
Opis artikla/blaga »Koval - Line Special L2-HYD (z opcijo: 70890121 in dodatki)« se sklicuje na opcijo št. 70890121, ta pa je na str. 2 opisana kot »širina ležišča 75 cm in dolžina vzglavja 68 cm«. Glede na to, da je naročnik zahteval dolžino vzglavja 68 cm z možnim odstopanjem ± 1 cm, podatek, ki je razviden iz kataloga, ni neskladen z zahtevano vrednostjo.
• tehnična specifikacija pod zaporedno številko 11:
Na str. 4 kataloga je navedeno: »1071102 Sistem za dvig s kolesi« in je opisan kot »Štiri antistatična kolesa premera 75 mm za premik mize po prostoru. Ob neuporabi koles, so le-ta dvignjena, miza pa je fiksirana na štirih nogicah z gumijastimi podlogami. Kolesa se upravljajo na enem mestu.« Iz tega opisa izrecno izhaja premer, ki ne odstopa od zahtevane vrednosti 75 mm premera, izrecno je razvidna tudi lastnost koles, da so antistatična, kar ne odstopa od zahteve, da so kolesa antistatična, navedeno pa je tudi, da se kolesa dvignejo, če niso v uporabi, kar je mogoče razumeti, da ne odstopajo od zahteve, da »se ob neuporabi lahko dvignejo«.
- postavko 2:
• tehnična specifikacija pod zaporedno številko 3:
Opis artikla/blaga »Koval - Line Special L2-HYD (z opcijo: 70890120 in dodatki)« se sklicuje na opcijo št. 70890120, ta pa je na str. 2 opisana kot »širina ležišča 75 cm in dolžina vzglavja 68 cm«. Glede na to, da je naročnik zahteval dolžino vzglavja 68 cm z možnim odstopanjem ± 1 cm, podatek, ki je razviden iz kataloga, ni neskladen z zahtevano vrednostjo.
• tehnična specifikacija pod zaporedno številko 11:
Na str. 4 kataloga je navedeno: »1071102 Sistem za dvig s kolesi« in je opisan kot »Štiri antistatična kolesa premera 75 mm za premik mize po prostoru. Ob neuporabi koles, so le-ta dvignjena, miza pa je fiksirana na štirih nogicah z gumijastimi podlogami. Kolesa se upravljajo na enem mestu.« Iz tega opisa izrecno izhaja premer, ki ne odstopa od zahtevane vrednosti 75 mm premera, izrecno je razvidna tudi lastnost koles, da so antistatična, kar ne odstopa od zahteve, da so kolesa antistatična, navedeno pa je tudi, da se kolesa dvignejo, če niso v uporabi, kar je mogoče razumeti, da ne odstopajo od zahteve, da »se ob neuporabi lahko dvignejo«.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 je še razvidno, da je naročnik omenil tudi postavko 3, pri čemer je zanjo ugotovil, da ponujena miza ustreza dolžini vzglavja 45 cm, vendar je ta miza enaka mizama, ki ju je vlagatelj ponudil v postavkah 1 in 2, le da je glede na kodo električna, kar potrjujejo podatki s spletne strani proizvajalca. Naročniku se zaradi tega »dodatno potrjuje dvom« »za ponujeni mizi pod postavko 1 in 2, saj je pri teh dveh postavkah naročnik razpisal mize z drugačno tehnično specifikacijo«. Državna revizijska komisija je na podlagi podatka iz razdelka 3 iz stolpca »Priloge« iz tabele iz priloge 6 ugotovila, da je na str. 2 kataloga za mizo iz postavke 3 navedeno, da je dolžina vzglavja 45 cm, kar ni neskladno z zahtevano vrednostjo, ki jo je naročnik določil 45 cm ± 1 cm.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz katalogov, ki ju je vlagatelj predložil v ponudbi, ni mogla ugotoviti, da ponujeno blago ni skladno s tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil naročnik. Niti iz katalogov, ki jih je vlagatelj predložil k dopisu z dne 13. 6. 2019 in se nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih je predložil v ponudbi, pri spornih tehničnih specifikacijah (zaporedne številke 3 ter 6 in 11) niso razvidni drugačni podatki. Vlagatelj je v teh naknadno predloženih katalogih tudi oštevilčil zahtevane lastnosti in nobena lastnost pod zaporednimi številkami 3 ter 6 in 11 ni vsebinsko drugačna od tistih, ki – sledeč številkam strani iz razdelkov iz stolpca »Priloge« iz tabele iz priloge 6 – izhajajo iz prvotnih katalogov. Za postavki 1 in 2 so izrecno označeni podatki »Dvižni sistem s antistatičnimi kolesi premera 75 mm« in »Širina ležišča 75 cm in dolžina vzglavja 68 cm«, za postavko 3 pa podatki »od -30 do +70-stopinjski naklon vzglavja, enostavno nastavljiv s plinsko vzmetjo (dolžina vzglavja: 45 cm)«.

Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da vlagatelj v katalogih, ki ju je predložil v ponudbi, ni oštevilčil zahtevanih lastnosti, kot je to zahteval naročnik v drugi povedi iz prvega odstavka točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa te opustitve ni mogla šteti za odločilno pri odločanju o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija namreč ni mogla ugotoviti, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 izhaja, da je naročnik kaj očital vlagateljevi ponudbi zaradi opustitve oštevilčenja zahtevanih lastnosti v katalogih. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da sta lastnosti o dolžini vzglavja pri postavkah 1 in 2 v predloženih katalogih enostavno ugotovljivi tudi brez oštevilčenja, saj se številki opcije nanašata na opis iz ene vrstice. Čeprav sta v eni vrstici pri opisu opcije navedeni dve vrednosti, se prva vrednost nanaša na širino ležišča in torej na drugo lastnost blaga. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je tudi lastnost v zvezi s kolesi pri postavkah 1 in 2 v predloženih katalogih enostavno ugotovljiva tudi brez oštevilčenja, saj se na str. 4 nahajajo le podatki za sistem za dvig s kolesi in izjava o garanciji izdelka. Kataloga, ki ju je vlagatelj predložil k dopisu z dne 13. 6. 2019, pri opisu dolžine vzglavja ne odstopata od katalogov, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi, krajše in nekoliko drugače pa je opisana lastnost v zvezi s kolesi, glede katere pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti vsebinskih razlik z opisom iz katalogov, predloženih v ponudbi. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta iz katalogov, ki jih je vlagatelj predložil k dopisu z dne 13. 6. 2019, v zvezi s kolesi razvidna dva opisa, pri čemer eden izmed njiju ne bi dokazoval, da je ponujeno blago skladno z zahtevami iz priloge 6, pa Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da bi bila zaradi takega opisa nejasnost v ponudbi. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je s str. 4 katalogov, ki ju je vlagatelj predložil v ponudbi, razvidno, da se za uvodnim besedilom »1071102 Sistem za dvig s kolesi« nahaja podpičje (znak »:«), kar kaže, da besedilo v nadaljevanju predstavlja opis/razlago uvodnega besedila. Državna revizijska komisija zato glede dolžine vzglavja in zahtev za kolesa ni mogla šteti, da bi bila ponudba spremenjena zaradi predložitve drugih katalogov. Državna revizijska komisija v zvezi s tema naročnikovima zahtevama zato ne more slediti naročnikovemu pomisleku (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. NMV-11/2019 z dne 23. 7. 2019, str. 5) o možnosti spremembe ponudbe. Čeprav je naročnik pomislek o spremembi ponudbe napisal splošno, kar bi bilo mogoče razumeti, da se je skliceval na vse zahteve, pa je Državna revizijska komisija upoštevala, da je kot sporni izpostavil le dve, zato se je Državna revizijska komisija omejila le na ugotavljanje spremembe ponudbe v zvezi s tema zahtevama.

Državna revizijska komisija je vpogledala na spletni strani, na kateri se je skliceval naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, in sicer https://www.koval.si/sl/izdelki/pregledne-terapevtske-mize/koval-line-special-l2 in https://www.koval.si/sl/izdelki/pregledne-terapevtske-mize/koval-line-special-l2-pv. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da na teh spletnih straneh proizvajalca niso razvidni nekateri podatki, ki so pomembni za ugotavljanje, ali je vlagateljeva ponudba skladna z zahtevami iz priloge 6, to ne more vplivati na podane ugotovitve. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je vlagatelj k dopisu z dne 13. 6. 2019 predložil tudi izjavo proizvajalca, da na svoji spletni strani nima predstavljenih vseh izdelkov, dodatkov in opcij, naročnik pa te izjave v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 ni z ničimer izpodbijal. Naročnik je sicer v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. NMV-11/2019 z dne 23. 7. 2019 navedel (str. 2), da »je pričakovati, da so podatki objavljeni na spletni strani proizvajalca opreme resnični in verodostojni, saj to predstavlja proizvajalčev prodajni program oz. katalog«, vendar s tem ne more dokazati, da podatki, na katere se je skliceval vlagatelj v ponudbi, niso resnični. Četudi bi se potrdilo, da so vsi podatki na spletni strani proizvajalca resnični in verodostojni, to še ne more pomeniti, da so to edini podatki. Že zgolj dejstvo, da na spletni strani proizvajalca ni naveden premer koles, so pa med dodatki navedena kolesa (kar izhaja tudi iz fotografij, objavljenih na spletni strani proizvajalca), jasno kaže, da vsaj ene lastnosti mize ni mogoče ugotoviti (tj. premera koles) le z vpogledom na spletno stran proizvajalca. Poleg tega ni mogoče najti razlogov, zakaj bi se naročnik vmešaval v poslovanje proizvajalca in mu določal, kaj naj v zvezi z blagom objavi na spletnih straneh. Če ima proizvajalec spletne strani s pomanjkljivo vsebino, je to le njegov problem, ker to lahko vpliva na njegovo poslovanje, ni pa to naročnikov problem. Izven naročnikovega vpliva je tudi, kakšne kataloge bo proizvajalec izdelal in jih distribuiral. Naročnik namreč ne kupuje storitev oblikovanja katalogov, ko naj bi ponudniki pripravili vzorce z določeno vsebino. Neutemeljeno je tudi šteti, da bi bila proizvajalčeva izjava z dne 12. 6. 2019 manj relevantna kot proizvajalčev katalog. V obeh primerih namreč proizvajalec nekaj izjavi, pri čemer v katalogu svoje izjave še slikovno opremi. Četudi bi bile v katalogu prikazane fotografije mize z eno rešitvijo, to še ne pomeni, da je to edina mogoča rešitev in da niso mogoče druge ali drugačne rešitve. Državna revizijska komisija zato ne more šteti, da je na podlagi fotografij, ki so vključene v kataloge, ki jih je vlagatelj predložil (v ponudbi in k dopisu z dne 13. 6. 2019), mogoče utemeljiti, da podatki iz katalogov niso resnični. Državna revizijska komisija se zato strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6), ki je opozoril, da se fotografije upošteva kot prikaz artikla primeroma. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 sicer navedel, da »na podlagi predloženih katalogov je razvidno, da so izdelani v Wordovem dokumentu, ki dopušča prilagajanje, kar potrjuje tudi razlika tako med prvotnim in naknadnim (original) katalogom ponudnika, kot tudi v primerjavi s spletno stranjo proizvajalca opreme«, vendar čeprav so si katalogi, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi in k dopisu z dne 13. 6. 2019, različni, to še ne dokazuje, da so prilagojeni, in sicer ne glede na podatke, ki so objavljeni na spletni strani proizvajalca. Katalogi ne bi dokazovali, da je blago skladno s tehničnimi specifikacijami, če proizvajalec ne bi proizvajal blaga z zahtevanimi lastnostmi. Ne iz predrevizijskega ne iz revizijskega postopka ne izhajajo enoznačni podatki, ki bi lahko potrdili, da proizvajalec ne proizvaja blaga z zahtevanimi lastnostmi. Državna revizijska komisija pa je že pojasnila, da se podatki iz katalogov sami po sebi tudi ne izključujejo s podatki s spletne strani proizvajalca. Da vlagatelj proizvaja mize v več različnih dimenzij potrjujejo navodila za uporabo z dne 15. 10. 2012, saj je na str. 3 navedeno: »Terapevtska miza obstoja v več variantah glede na širino in dolžino ter delitev ležišča«, kar je enako besedilo, ki izhaja iz dokumenta »Priloga MedPri-MP-obr07: Podatki o posameznem medicinskem pripomočku« z dne 17. 10. 2012, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo. Res pa je, da iz citiranega besedila ni mogoče ugotoviti, kolikšne so konkretne dimenzije, saj se citirano besedilo ne sklicuje na konkretne dimenzije.

Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je naročnik v prvi povedi iz prvega odstavka točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki v ponudbi obvezno predložiti le kataloge oziroma prospekte in navodila, kar je vlagatelj tudi storil. Glede na podane ugotovitve v zvezi s katalogi in dejstvo, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 ni nič navedel v zvezi s predloženimi navodili, Državna revizijska komisija ni našla dejstvene podlage, da bi lahko štela, da bi naročnik lahko zaključil, da vlagatelj ni ravnal skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija pa ni našla niti dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da bi naročnik lahko štel, da vlagatelj ni ponudil blaga, ki bi imelo lastnosti, kot jih je naročnik določil v tehničnih specifikacijah. Navedeno zato ne omogoča Državni revizijski komisiji, da bi lahko štela, da bi naročnik smel zavrniti vlagateljevo ponudbo zaradi dejanskega stanja, ki izhaja iz prilog 6 in predloženih katalogov. Vendar ugotovitev slednjega Državni revizijski komisiji še ne zadošča za ugotovitev, da je naročnik kršil ZJN-3, ker se je odločil, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija namreč poudarja, da se je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 skliceval še na drugo dokumentacijo in vire podatkov, zato je treba tudi ugotoviti, ali se je naročnik smel opreti nanje in če je odgovor pritrdilen, ali je na njihovi podlagi smel šteti, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma.

Naročnik se je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 skliceval tudi na odločbo JAZMP št. 310-79/2012-4 z dne 24. 10. 2012 in izjavo o skladnosti z dne 17. 10. 2012, opozoril pa je tudi na proizvajalčevo dolžnost pritrditve oznake CE na blago. Državna revizijska komisija je štela, da se je naročnik skliceval na troje: odločbo JAZMP št. 310-79/2012-4 z dne 24. 10. 2012, izjavo o skladnosti z dne 17. 10. 2012 in oznako CE. Državna revizijska komisija ugotavlja, da nobenega od teh treh elementov ni mogoče šteti za dokazila iz prvega odstavka točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vsaj izjavo o skladnosti pa je mogoče podrediti pod dokazila, ki so našteta v tretji alinei na zadnji strani priloge 6. Vendar Državna revizijska komisija iz dveh odstavkov na str. 3 dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, v katerih se je naročnik skliceval na izpostavljene tri elemente, ni mogla razbrati jasnega očitka oziroma jasnih očitkov, ki bi jih bilo mogoče šteti kot razlog za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je sicer navedel nekatere ugotovitve, vendar jih je mogoče razumeti tudi le kot opisovanje dejanskega stanja, ne da bi bilo jasno, ali z njimi naročnik zatrjuje, da s tem ni izpolnjena katera izmed zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na dokazovanje tehničnih specifikacij ali česa drugega. Naročnik je v teh dveh odstavkih sicer izpostavil »vse[…] zahtev[e] Priloge 6«, vendar je prej razberljivo, da se je skliceval na zahteve za postavke 1, 2 in 3, ki jih je določil v posameznih tabelah, ne pa na zahtevo iz tretje alinee z zadnje strani priloge 6. Vlagateljev očitek o naročnikovih pavšalnih očitkih (zahtevek za revizijo, str. 6) je Državna revizijska komisija obravnavala v kontekstu očitka kršitve prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter ugotovila kršitev že navedenega načela. Če je naročnik namreč navajal le dejansko stanje, ne da bi očital kakšno kršitev, je to storil na tako nejasen način, da je vzbudil dvom, da je ponudbo zavrnil še iz katerega drugega razloga. Če pa naročnik ni navajal le dejanskega stanja, temveč je uveljavljal še kateri drug razlog za zavrnitev ponudbe, naročnik ni jasno navedel, kaj naj bi bil ta razlog in tako tudi ni mogoče ugotoviti, ali je naročnik uveljavljal, da je vlagateljeva ponudba neskladna s katero izmed zahtev iz tretje alinee zahtev z zadnje strani priloge 6. Ugotavljanje, kaj je naročnik želel sporočiti s tema dvema odstavkoma, bi ob taki obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 torej pomenilo le ugibanje.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da mu ni bilo treba zahtevati vzorcev, saj si je v tretjem odstavku točke 2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal le pravico tako ravnati. Državna revizijska komisija dodaja, da četudi bi pridobivanje vzorcev lahko podredili pod katero izmed možnosti iz prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, naročnik skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni dolžan zahtevati dopolnitev, popravkov ali pojasnil ponudbe, saj beseda lahko iz te določbe nakazuje, da ima naročnik le možnost tako ravnati. Drugače ne izhaja niti iz točke 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ravno tako uporablja besedo lahko in se sklicuje na 89. člen ZJN-3. Državna revizijska komisija zato pojasnjuje, da vlagatelj s sklicevanjem na 89. člen ZJN-3 (in neodvisno, ali bi bil sicer uporabljiva pravna podlaga v obravnavanem primeru) ne more prisiliti naročnika, da ravna kako drugače. Ker je Državna revizijska komisija tako ugotovila v zvezi z vzorci in testiranjem, ki sta bila izrecno določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, to potem toliko bolj velja za pridobivanje pojasnil od JAZMP, kar bi bilo ravnanje naročnika do tretje osebe in ki tudi sicer ni bilo določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če torej naročnik nima dolžnosti zahtevati vzorcev in/ali pojasnil od vlagatelja, potem nima niti dolžnosti zahtevati pojasnila od tretjih oseb (tu JAZMP). Državna revizijska komisija pa ni ugotavljala, ali bi naročnik morda moral ravnati drugače, če bi se ugotovila kršitev 7. člena ZJN-3, ker naj bi z izbranim ponudnikom ravnal bolj milo, saj je že zaradi ugotovljenih kršitev v zvezi z obrazložitvijo odločitve, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma, in kršitve alinee a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 pri izbiri strank okvirnega sporazuma skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in v celoti razveljavila odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019. Ugotavljanje, ali je naročnik z izbranim ponudnikom ravnal bolj milo, torej ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.

Državna revizijska komisija ni obravnavala še očitanih kršitev v zvezi z oddajo posameznega naročila za prvo obdobje, saj je že zaradi ugotovljene kršitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, treba ugotoviti, da odločitev o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje, kot si je naročnik zamislil način njegove oddaje, nima več temelja. Da vlagateljev položaj zaradi razveljavitve odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma ne bi bil v negotovosti, ali ima oddaja posameznega naročila lahko kljub temu kakšne učinke, je Državna revizijska komisija razveljavila tudi odločitev o oddaji posameznega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019. Pri tem Državna revizijska komisija spominja, da je naročnik v primeru odpiranja konkurence zavezan ravnati skladno s pravilom iz devetega odstavka 48. člena ZJN-3, oddaja posameznega naročila pa je mogoča le gospodarskemu subjektu, ki je podpisnik okvirnega sporazuma (gl. četrti odstavek 48. člena ZJN-3). V trenutku, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje in jo sporočil z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, izbrani ponudnik že po naravi stvari ni še podpisal okvirnega sporazuma. Hkrati je treba upoštevati, da sta v postopku naročila male vrednosti sodelovala dva gospodarskega subjekta (tj. vlagatelj in izbrani ponudnik), in že zaradi tega naročnik ne bi smel spregledati, da ga pred sklenitvijo okvirnega sporazuma zavezujejo določbe o obdobju mirovanja (92. člen ZJN-3) in suspenzivnosti (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN). Suspenzivnost je institut, ki velja tudi za sklepanje okvirnega sporazuma (npr. zadeva št. 018-227/2017), zato naročnik ob sprejemu odločitve o oddaji posameznega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019, niti ne bi smel ali mogel imeti sklenjenega okvirnega sporazuma.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma (ki vpliva tudi na že sprejeto odločitev o oddaji posameznega naročila) se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3 ter jo obrazložiti tako, kot določa druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3. Pri tem naj bo naročnik pozoren, da izvaja naročilo male vrednosti z vključenimi pogajanji in sklenitvijo okvirnega sporazuma, zato lahko tudi preizkusi, ali je na pravilen način zastavil izvedbo postopka do sklenitve okvirnega sporazuma in nato izvajanja okvirnega sporazuma.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 660 eurov (1.100 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 805,20 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 12,60 eurov (21 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 15,37 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.820,57 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za nagrado nad priznanim zneskom, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje.

Vlagatelj je sledeč pravnemu pouku iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 plačal dve taksi, in sicer 2.000 eurov za izpodbijanje odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma in 672,68 eurov za izpodbijanje odločitve o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje. Ne glede na to, da je naročnik napačno navedel, da znaša taksa za izpodbijanje odločitve o oddaji posameznega naročila 672,68 eurov, ki jo je očitno odmeril od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika po izvedenih pogajanjih in torej ob upoštevanju prve povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, čeprav taksa za izpodbijanje odločitve o oddaji posameznega naročila znaša 1.000 eurov (četrti odstavek 71. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 zaradi že izpostavljenih pravil o obdobju mirovanja (92. člen ZJN-3) in suspenzivnosti (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN) še niti ne bi mogel odločiti o oddaji posameznega naročila za prvo obdobje. Da bi bil vlagatelj lahko v primerljivem položaju kot takrat, ko bi naročnik izvajal ravnanja v časovno pravilnem zaporedju in bi se torej omejil le na sprejem odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, vlagatelj ne bi bil že zavezan plačati takse za izpodbijanje odločitve o oddaji posameznega naročila. Državna revizijska komisija je zato štela, da je bil pravni pouk v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. NMV-11/2019 z dne 1. 7. 2019 v zvezi z izpodbijanjem odločitve o oddaji posameznega naročila napačen ne le zaradi višine takse, temveč že po temelju (tj. da že obstaja vlagateljeva dolžnost plačati takso tudi za izpodbijanje odločitve o oddaji posameznega naročila). V takem primeru takse ni dolžan vrniti naročnik na podlagi prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, temveč je treba upoštevati drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN in Državna revizijska komisija mora naložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, vračilo preveč vplačane takse. Državna revizijska komisija je zato ugotovila, da ne more v okviru prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN naložiti naročniku, da vlagatelju povrne tudi še takso v višini 672,68 eurov.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.820,57 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 22. 8. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, o. p., d. o. o., Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur,
- Novak M, d. o. o., Pod smrekami 5, 1218 Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran