018-069/2019 Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava visokotlačne turbine«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GE Boiler Deutschland GmbH, Augsburger Strasse 712, Stuttgart, Nemčija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 7. 2019

odločila:

1. Pritožba z dne 7. 5. 2019 se zavrže kot nedovoljena.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku s pogajanji z objavo, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22. 3. 2018, pod št. objave JN001834/2018, in v Uradnem listu EU dne 23. 3. 2018, pod št. objave 2018/S 058-129025.

Naročnik je dne 18. 1. 2019 na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila (dokument »Decision on contract award« z dne 18. 1. 2019), s katero je sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi, in sicer vlagateljevo ponudbo in ponudbo subjekta GE Boiler Deutschland GmbH, Stuttgart, GE Boiler Deutschland GmbH, Podružnica v Sloveniji, Šoštanj (v nadaljevanju: vlagateljeva ponudba), da sta obe prejeti ponudbi dopustni in da se je ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 1. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker se izbrani ponudnik sklicuje na reference subjektov, ki v ponudbi ne nastopajo, in za katere naročnik ni preveril izpolnjevanja pogojev za sodelovanje in (ne)obstoja izključitvenih razlogov. Ob upoštevanju, da so morale biti reference ponudnika (priloga 5.a) in reference kadra (priloga 6) identične, in ob upoštevanju, da je bil vlagatelju omogočen delni vpogled v reference kadrov, vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik priglasil neustrezne reference, saj se nanašajo na jedrsko elektrarno Forsmark (1, 2 in 3) z neustrezno tehnologijo (in sicer tehnologijo BWR namesto tehnologijo PWR) in z neustrezno močjo posamezne turbine. Naročnik pred oddajo naročila ni preveril obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Ravnanje izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na navedbe v prilogi 5.a, je potrebno presojati v luči dajanja neresničnih oz. zavajajočih izjav, kar predstavlja prekršek in izključitveni razlog, določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik družbe Westinghouse Electric Corporation ni priglasil kot podizvajalca, čeprav morajo ponudniki to družbo angažirati za integracijo ponujene rešitve. Umanjkanje priglasitve tega podizvajalca lahko pomeni, da namera izbrani ponudnik izvesti dela, ne da bi priglasil tega podizvajalca, ali pa, da te družbe ne namerava vključiti, v posledici pa je njegova ponudba neskladna z naročnikovimi zahtevami. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik nepravilno dodelil točke izbranemu ponudniku glede na merila za oddajo javnega naročila. V okviru merila reference kadra naročnik ne bi smel upoštevati referenc, ki se nanašajo na jedrsko elektrarno Forsmark (1, 2 in 3). Izbrani ponudnik je ponudil garancijsko dobo 14 let, v posledici pa je prejel 3 točke, čeprav bo glede na 12. člen pogodbe nosil garancijske obveznosti le 13 let. V nasprotju s temeljnimi načeli je, da ponudnik prejme točke za garancijo, čeprav je ne nudi. Naročnik ne more oblikovati volje ponudnika in samovoljno šteti, da izbrani ponudnik ponuja 13-letno (ali pa 10-letno) garancijo. Vlagatelj je želel opozoriti na nekonsistentnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (ki istočasno predvideva maksimalno 13-letno garancijsko obveznost in dodelitev treh točk za ponujeno 14-letno garancijo), vendar mu je naročnik pojasnil, da vprašanj ni mogoče več zastavljati. Izbrani ponudnik vrednosti, relevantne v okviru merila 2b, ni podal, pač pa jo je naročnik na neznan in netransparenten način izračunal sam. Vlagatelju je naročnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika razkril dve vrednosti (in sicer 735,044 in 719,800), ni pa mu omogočil vpogleda v vse podatke na tem dokumentu. Izbrani ponudnik bi moral, kot je to storil vlagatelj, v ponudbi navesti, kakšno povečanje električne energije jamči v primeru 5% zamašitve cevi. V zvezi z navedenim se izbrani ponudnik v ponudbi ni zavezal. Izbrani ponudnik je naknadno opredeljeval predmet ponudbe, saj iz njegove ponudbe ni bilo jasno in nedvoumno razvidno, da je del zamenjave vključen v dobavo in ceno. Izbrani ponudnik je predložil variantno ponudbo, ki je naročnik ni predvidel, saj rešitev izbranega ponudnika predvideva povečanje moči ob 5% zamašitvi cevi z zamenjavo prve diagonalne stopnje visokotlačne turbine. Takšna rešitev vpliva na naročnikove zahteve glede roka za izvedbo del, plačilnih rokov, garancijske dobe, finančnih zavarovanj, ponudbene cene, terminskega plana, življenjske dobe blaga in zagotovljene moči ob spodnjem limitu ter na merilo rok dobave.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana, je v vlogi z dne 4. 2. 2019, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrnil vlagateljeve navedbe kot neutemeljene.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel s sklepom z dne 20. 2. 2019, zoper katerega je vlagatelj vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija ugodila s sklepom št. 018-046/2019-6 z dne 16. 4. 2019.

Naročnik je vlagatelja dne 25. 4. 2019 pozval na dopolnitev oz. popravek zahtevka za revizijo, in sicer tako, da bo jasno razvidno, kateri subjekt (matična družba ali podružnica) je vložil zahtevek za revizijo.

Zoper navedeni poziv je vlagatelj vložil vlogo »Pritožba zoper zlorabo pravic pravnega varstva v postopku revizije javnega naročila po 21. členu ZPVPJN« z dne 7. 5. 2019, v kateri navaja, da ne bo predložil še enega pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima naročnik v spisu že dve pooblastili. Iz več dokumentov je razviden subjekt, ki je vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se ugotovi naročnikova zloraba pravice do poziva, da se naročnika »disciplinira« z izrekom kazni iz drugega odstavka 21. člena ZPVPJN in da se naročniku naloži, da odloči o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 13. 5. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila osebe, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske službe, štejejo za povezane osebe, za potrebe tega naročila ne štejejo za podizvajalce. Izbrani ponudnik je predložil seznam povezanih oseb, ki lahko nastopajo skupaj z izbranim ponudnikom, ne da bi morale biti priglašene kot podizvajalci. Izbrani ponudnik je tudi z referencami teh oseb izkazal izpolnjevanje referenčnih pogojev. Izbrani ponudnik je poleg referenc Forsmark priglasil še druge reference, s katerimi je izkazal izpolnjevanje pogojev, vlagatelj pa v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na neustreznost referenc, ni zmogel trditveno-dokaznega bremena. Samo dejstvo, da se referenca po preverbi izkaže za neustrezno, še ne more predstavljati izključitvenega razloga. Naročnik navaja, da bo sam dosegel dogovor z družbo Westinghouse Electric Corporation, saj od ponudnikov ne more zahtevati, da se s to družbo dogovorijo o sodelovanju in jo imenujejo kot podizvajalca, ker bi bila v takšnem primeru oddaja dopustne ponudbe odvisna od arbitrarne (volje) tretjega subjekta. Utemeljene so navedbe glede neustreznosti referenc Forsmark (in sicer iz razloga neustrezne tehnologije, ne pa tudi iz razloga neustrezne moči elektrarne), vendar pa to pomeni, da izbrani ponudnik v okviru merila reference kadrov prejme dve točki namesto treh. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je v odločitvi o oddaji naročila prišlo do računske napake pri skupnem seštevku točk izbranega ponudnika, bi ponudba izbranega ponudnika prejela 66 točk in bi bila še vedno uvrščena pred vlagateljevo ponudbo. Naročnikovo ravnanje zato ne predstavlja kršitve, ki bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila. Vlagatelj nepravilno razlaga peti odstavek 12. člena pogodbe, saj se ta določba nanaša le na garancijo za material ali opremo, ki bo v garancijski dobi zamenjana, ne pa na garancijo, relevantno v okviru merila. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel vse podatke, ki so potrebni za izračun točk po merilu 2.b. Vrednost 719,800 MWe je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel naročnik. To vrednost je naročnik pri izračunu tudi upošteval, čeprav je v odločitvi o oddaji naročila navedel vrednost 719 MWe. Vrednost 735,044 MWe je izbrani ponudnik navedel v ponudbi kot skupno moč turbine ob 5% čepljenju uparjalnikov. Naročnik je z računsko operacijo (odštevanjem) izračunal, koliko znaša povečanje turbine, ki jo zagotavlja izbrani ponudnik, in sicer znaša 15,2 MWe (735,044 MWe - 719,800 MWe). Iz ponudbe izbranega ponudnika je jasno razvidno, da je prva diagonalna stopnja visokotlačne turbine vključena v ponudbo. Neutemeljene so revizijske navedbe o variantni ponudbi, saj je naročnik v tehničnih specifikacijah predvidel rešitev, ki jo je ponudil izbrani ponudnik (tj. zamenjava prve diagonalne stopnje visokotlačne turbine v primeru 5% čepljenja uparjalnika). Takšni rešitvi je prilagojena tudi pogodba.

Naročnik v vlogi z dne 14. 5. 2019 predlaga zavrnitev vlagateljeve pritožbe z dne 7. 5. 2019.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 15. 5. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik se je z vlogo z dne 27. 5. 2019 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 21. 5. 2019.

Državna revizijska komisija je vlagatelju na njegovo zahtevo, podano v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 21. 5. 2019, posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 4. 2. 2019, do katere se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 18. 6. 2019.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije je naročnik v vlogi z dne 9. 7. 2019 pojasnil, katere reference, navedene v ponudbi izbranega ponudnika, je upošteval pri presoji dopustnosti ponudbe in na podlagi katerih podatkov je napravil zaključek o skladnosti referenc z zahtevami.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma gre v zvezi z vlagateljevo vlogo z dne 7. 5. 2019 ugotoviti, da ta predstavlja pritožbo zoper naročnikov poziv na dopolnitev oz. popravek zahtevka za revizijo z dne 25. 4. 2019 in vlagateljev predlog Državni revizijski komisiji za izrek denarne kazni naročniku po 21. členu ZPVPJN.

V skladu z določili ZPVPJN je pritožba pravno sredstvo, ki ga lahko vlagatelj vloži le v zakonu navedenih primerih, in sicer zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem postopku (glej 50. člen ZPVPJN). V obravnavanem primeru vlagateljeva pritožba z dne 7. 5. 2019 ne predstavlja niti pritožbe zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo niti pritožbo zoper odločitev o stroških predrevizijskega postopka. Ker je vlagatelj vložil pritožbo zoper naročnikov poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo oz. zoper naročnikovo »zlorabo pravic pravnega varstva v postopku revizije javnega naročila« in ker ZPVPJN ne določa možnosti vložitve pritožbe zoper takšno naročnikovo (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-182/2014), je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo z dne 7. 5. 2019 zavrgla kot nedopustno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevemu predlogu za izrek denarne kazni naročniku po 21. člena ZPVPJN. Ugotoviti gre, da je naročnik v okviru predrevizijskega postopka s pozivom z dne 25. 4. 2019 pozval vlagatelja na jasno opredelitev subjekta, ki je vložil zahtevek za revizijo, in sicer, ali je zahtevek za revizijo vložila matična družba (tj. GE Boiler Deutschland GmbH, Augsburger Strasse 712, Stuttgart, Nemčija) ali podružnica (tj. GE Boiler Deutschland GmbH, Stuttgart, GE Boiler Deutschland GmbH, Podružnica v Sloveniji, Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj). Ne glede na vprašanje, ali lahko naročnik v predrevizijskem postopku (v katerem naročnik nastopa v vlogi organa pravnega varstva) izpolni dejanski stan 21. člena ZPVPJN, gre poudariti, da mora zahtevek za revizijo vsebovati ime in naslov vlagatelja zahtevka za revizijo ter kontaktno osebo (glej 1. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), v nasprotnem primeru je naročnik dolžan pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo (prim. četrti odstavek 26. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru iz naslovne strani zahtevka za revizijo izhaja, da je zahtevek za revizijo vložila podružnica in da je kontaktna oseba Dejan Grizelj. Iz zadnje strani zahtevka za revizijo izhaja, da ga je v imenu podružnice vložil Dejan Grizelj. Zahtevku za revizijo je priloženo tudi pooblastilo, iz katerega izhaja, da je matična družba (med drugim) pooblastila Dejana Grizelja za vložitev zahtevka za revizijo. Iz vlagateljeve pritožbe z dne 26. 2. 2019 (s katero je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz razloga, ker podružnica ne more nastopati kot stranka postopka) izhaja, da je matična družba pooblastila podružnico in Dejana Grizelja za vložitev zahtevka za revizijo. Že ob upoštevanju navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitev zaradi poziva na jasno opredelitev subjekta, ki je vložil zahtevek za revizijo. Prav tako ni mogoče pritrditi vlagatelju, da se naročnik s pozivom k dopolniti zahtevka za revizijo izogiba vsebinskemu odločanju o zahtevku za revizijo. Naročnik je o vloženem zahtevku za revizijo vsebinsko odločil, pri čemer gre dodati, da čeprav vlagatelj vlogi z dne 7. 5. 2019 ni »še tretjič« predložil pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo (na predložitev slednjega vlagatelj tudi ni bil pozvan), pa iz navedb vlagatelja v izpostavljeni vlogi izhaja, da je zahtevek za revizijo vložila matična družba, ki je za navedeno pooblastila podružnico in Dejana Grizelja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale izrek denarne kazni naročniku po 21. členu ZPVPJN.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji z objavo (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), ki je v 45. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) predviden za infrastrukturno področje. Postopek s pogajanji z objavo je razdeljen na več faz. V prvi fazi naročnik objavi povabilo k sodelovanju, na podlagi katerega lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt (kandidat) odda prijavo za sodelovanje. Prijava mora vsebovati vse informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. V postopku pregledovanja prijav naročnik v skladu z vnaprej določenimi zahtevami iz povabila k sodelovanju preveri, ali so zainteresirani gospodarski subjekti izpolnili pogoje za priznanje usposobljenosti, ki jih je določil v povabilu k sodelovanju. Kvalificiranim gospodarskim subjektom naročnik prizna sposobnost in jih povabi v drugo fazo, fazo pogajanj. Po izvedenih pogajanjih naročnik k oddaji končne ponudbe povabi tiste kandidate, ki so se kvalificirali (ki so torej izpolnili pogoje za priznanje sposobnosti).

V obravnavanem primeru sta na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu prijavi oddala vlagatelj in izbrani ponudnik. Naročnik je po (vnaprej napovedanih) pogajanjih v zvezi s tehničnimi zahtevami in osnutkom pogodbe vlagatelja in izbranega ponudnika povabil k oddaji ponudbe. Glede na merilo za oddajo javnega naročila se je na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika, kateremu je naročnik z odločitvijo o oddaji naročila oddal naročilo. Zoper to naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik na nekaterih mestih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila uporablja terminološko neprimerne pojme, in sicer ponudnik in ponudba namesto kandidat in prijava, prav tako vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik v svojih navedbah, s katerimi opisujejo dejansko stanje pred izvedbo pogajanj, uporabljajo terminološko neprimerne pojme. Državna revizijska komisija v nadaljevanju (le z namenom enotne uporabe pojmov in s tem lažjega razumevanja te odločitve) tako za prijavo izbranega ponudnika kot za končno ponudbo izbranega ponudnika uporabljala enoten pojem ponudba.

Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni ocenjeval skladno z vnaprej določenimi merili za oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Že na tem mestu gre v zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da so prepozni očitki, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za sodelovanje (torej na prvo fazo postopka), sicer pritrditi izbranemu ponudniku, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudb, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predvidel, da se bo pogajal zgolj s »ponudniki«, ki bodo oddali »dopustne ponudbe« oz. »ponudbe«, ki bodo izpolnjevale pogoje in zahteve dokumentacije v zvezi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (glej točki 5 in 6 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb). Vendar pa gre ugotoviti, da naročnik odločitve o priznanju sposobnosti ni sprejel in da vlagatelja formalno ni seznanil o tem, prijave katerih gospodarskih subjektov ocenjuje kot skladne z njegovimi zahtevami ter posledično, katere gospodarske subjekte bo povabil k sodelovanju na pogajanjih in k oddaji končne ponudbe. Navedenega ne morejo spremeniti navedbe izbranega ponudnika, da naj bi vlagatelj pomotoma prejel eno izmed elektronskih sporočil, namenjenih izbranemu ponudniku. Ni mogoče namreč vlagatelju naložiti dolžnosti, da pod sankcijo izgube pravnega varstva sklepa o tem, katere prijave naročnik ocenjuje kot skladne z njegovimi zahtevami. Ker je bil vlagatelj z odločitvijo naročnika o tem, katere prijave je štel kot skladne z zahtevami, uradno obveščen šele s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, ni mogoče trditi, da je zahtevek za revizijo v tem delu vložen prepozno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da se izbrani ponudnik neustrezno sklicuje na reference drugih subjektov, ker se sklicuje na reference subjektov, ki v ponudbi ne nastopajo kot skupni partnerji ali kot podizvajalci.

Pritrditi gre vlagatelju, da referenc (ki so po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njimi dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago) glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati kot zmogljivosti, ki bi si jih bilo mogoče izposoditi od drugih gospodarskih subjektov na enak način, kot si je mogoče izposoditi druga sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Določba prvega odstavka 81. člena ZJN-3 daje podlago za uporabo določenih zmogljivosti in sredstev za izvedbo javnega naročila, s katerimi ponudnik sam sicer ne razpolaga, a jih lahko pridobi (si jih npr. izposodi) od drugih subjektov. Vendar pa prvi odstavek 81. člena ZJN-3 hkrati določa, da lahko ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti tudi izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 torej izhaja, da se lahko ponudnik sklicuje na referenco drugega gospodarskega subjekta, če zagotovi, da bo ta subjekt tudi dejansko izvedel posel oz. del posla, za katerega izkazuje usposobljenost. V slednjem primeru govorimo o subjektu, ki izpolnjuje definicijo podizvajalca, saj gre za gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (prvi odstavek 94. člena ZJN-3).

Vendar pa gre naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika presojati ob upoštevanju zahtev, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je namreč tisti, ki mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja – med drugim mora določiti, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe skupine gospodarskih subjektov dolžan predložiti referenco in v kakšnem obsegu. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato lahko presoja (ne)dopustnosti ponudb temelji le na vnaprej določenih ter objavljenih pogojih in zahtevah. Naročnik mora pri pregledu prijav oz. ponudb strogo ravnati v skladu z zahtevami, ki jih je sam vnaprej določil, kar izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

V obravnavanem primeru naročnik v referenčnem pogoju (glej točko 22.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb) ni izrecno opredelil, kateri subjekt mora izkazati zahtevana referenčna dela, da bi štel, da je ponudnik izkazal ta pogoj. Kot dokazilo za izpolnjevanje referenčnega pogoja je naročnik zahteval predložitev izpolnjene in podpisane priloge 5.a, iz naslova katere izhaja, da so gospodarski subjekti vpisali pretekle projekte ponudnika (»Projects performed by the bidder as contractor in the past years – references«). Naročnik je na poziv zainteresiranega gospodarskega subjekta na Portalu javnih naročil pojasnil, da lahko ponudnik, skladno z ZJN-3, glede pogojev uporabi zmogljivost članov konzorcija ali podizvajalcev, če bo isti podizvajalec izvedel zadevno storitev (glej vprašanje in odgovor, objavljena dne 26. 4. 2019 ob 13:01 uri). V točki 23 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb je naročnik določil, da lahko ponudniki izvedejo javno naročilo sami ali pa delno ali v celoti s podizvajalci. Naročnik je nadalje zahteval, da ponudniki, če oddajo predmetno javno naročilo v podizvajanje, za vsakega podizvajalca izpolnijo prilogo 4, v kateri prestavijo posamezne podizvajalce. Poleg tega je naročnik v točki 23 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb določil, da subjekt, ki ima (po zakonu, ki ureja gospodarske družbe) v razmerju do ponudnika položaj povezane družbe, ne šteje za podizvajalca (»A subject that meets the criteria of a related company under the law regulating companies, based on the relationship with the selected Bidder, shall not be considered a subcontractor«).

Naročnik je torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno določil, da ponudnikom povezanih družb ni potrebno priglasiti kot podizvajalcev. Ne glede na obširne navedbe naročnika, s katerimi ta utemeljuje zakonitost izpostavljene zahteve, se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju stopnje postopka (tj. po poteku roka za oddajo prijav in ponudb), do skladnosti te naročnikove zahteve z določbami ZJN-3 ni opredeljevala. Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja tudi, da ponudniki za izpolnjevanje referenčnega pogoja lahko uporabijo zmogljivost drugih subjektov, če bodo ti subjekti izvedli zadevni del javnega naročila, kar pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo (kot skupni partnerji ali podizvajalci). Čeprav so ponudniki, ob upoštevanju zahteve glede uporabe zmogljivosti drugih subjektov, dolžni kot podizvajalce priglasiti subjekte, katerih zmogljivosti uporabljajo za namen izkazovanja izpolnjevanja referenčnega pogoja, pa ponudniki, ob upoštevanju zahteve glede podizvajalcev, povezanih družb ne priglasijo kot podizvajalcev. Naročnikova zahteva glede (umanjkanja nominiranja) podizvajalcev ne razlikuje med podizvajalci, katerih zmogljivost uporablja ponudnik za izkazovanje izpolnjevanja pogojev, in podizvajalci, katerih zmogljivost ponudnik ne uporablja za izkazovanje izpolnjevanja pogojev. Zato je ti zahtevi skupaj mogoče razumeti tudi na način, da če ponudniki uporabijo zmogljivosti povezanih družb, teh družb (skladno s točko 23 Navodil za pripravo ponudbe) ne priglasijo kot podizvajalcev, če pa ponudniki uporabijo zmogljivosti oseb, ki s ponudnikom niso povezane družbe, te osebe priglasijo kot podizvajalce.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno presojati tudi ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Med strankama ni sporno, navedenemu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da je izbrani ponudnik v prilogi 5.a navedel referenčne projekte, ki jih ni izvedel sam, in da izbrani ponudnik subjektov, ki so izvedli te referenčne projekte, v (prijavi in ponudbi) ni priglasil niti kot partnerjev niti kot podizvajalcev. Izbrani ponudnik v prilogi 5.a sicer ni vpisal, kateri subjekti so izvedli priglašene referenčne projekte (naročnik tega podatka tudi ni zahteval), je pa izbrani ponudnik v prijavo (in ponudbo) predložil dokument »1.5.2 Reference list« oz. seznam preteklih referenc »družbe Siemens«, iz katerega izhaja, da je ta izvedla tudi referenčne projekte, navedene v prilogi 5.a. Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da se izbrani ponudnik v prilogi 5a sklicuje na referenčne projekte, ki so jih izvedle z izbranim ponudnikom povezane družbe, kar smiselno zatrjuje tudi vlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019, ko navaja, da »nesporno je, da bo izbrani ponudnik uporabil zmogljivosti in se je skliceval na reference matične družbe«.

Ob upoštevanju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel, da ponudniki povezanih družb (četudi uporabljajo njihove zmogljivosti) ne priglasijo kot podizvajalcev, ni mogoče pritrditi vlagatelju, da se izbrani ponudnik »neustrezno sklicuje na reference drugih subjektov«. Izbrani ponudnik skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ni bil dolžan priglasiti povezanih družb, ki so dejansko izvedla referenčne projekte, kot podizvajalce. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik predložiti izjavo subjektov oz. izjavo povezanih družb, da bo imel na razpolago njihove zmogljivosti. Iz naročnikove zahteve, da ponudniki kot podizvajalcev ne priglasijo povezanih družb, pri čemer ni relevantno, ali ponudniki z zmogljivostjo teh oseb izkazujejo izpolnjevanje pogojev, izhaja naročnikovo stališče (do pravilnosti katerega se Državna revizijska komisija glede na stopnjo postopka oddaje javnega naročila, tj. po oddaji prijav in ponudb, ne opredeljuje), da že samo dejstvo obstoja povezanih družb zadošča za ugotovitev, da bo imel ponudnik na razpolago zmogljivosti povezanih družb, ki so potrebna za izvedbo javnega naročila. Prav tako gre zavrniti navedbe vlagatelja, da bi prilogo 5.a morali podpisati subjekti, ki so dejansko izvedli referenčna dela, saj je naročnik predvidel, da prilogo 5.a podpiše ponudnik.

Vlagatelj očita naročniku tudi, da za subjekte, katerih zmogljivost uporablja izbrani ponudnik, ni preveril izpolnjevanja pogojev za sodelovanje in (ne)obstoja izključitvenih razlogov. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da skladno z 81. členom ZJN-3 naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev (prim. prva poved drugega odstavka 81. člena ZJN-3), pa gre ponoviti, da ponudniki, skladno s točko 23 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb, povezanih družb (četudi uporabljajo njihove zmogljivosti) niso bili dolžni priglasiti kot podizvajalcev. V kolikor bi bilo potrebno vlagateljev navedbe razumeti na način, da bi moral naročnik tudi za povezane družbe preveriti izpolnjevanje pogojev za sodelovanje in (ne)obstoj izključitvenih razlogov, potem se takšne navedbe prepozne. Vlagatelj bi moral zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložiti v rokih, kot izhajajo iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. V zahtevku za revizijo, vloženim po poteku za predložitev prijav in ponudb, pa vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka za oddajo ponudb, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru pa bi vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženim po poteku roka za predložitev prijav (in ponudb), navajal (domnevne) kršitve naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so mu bile znane z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil. Takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev pa (naročnik in) Državna revizijska, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ne sme(ta) vsebinsko obravnavati.

Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da vlagatelj niti ne pojasni, izpolnjevanje katerih pogojev za sodelovanje in (ne)obstoj katerih razlogov za izključitev naj bi naročnik preveril. Vlagatelj sicer primeroma navaja »nekaznovanost, plačani davki, nacionalni razlogi za izključitev idr.«, vendar iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da naročnik glede subjektov, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik, in glede podizvajalcev ni določil niti pogojev za sodelovanje niti izključitvenih razlogov. Ob upoštevanju petega odstavka 75. člena ZJN-3 naročnik namreč v predmetni postopek oddaje javnega naročila ni bil dolžan vključiti t.i. obveznih razlogov za izključitev, še toliko manj pa je bil dolžan vključiti t.i. fakultativne razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje. Ker torej naročnik za podizvajalce in druge subjekte ni določil pogojev za sodelovanje in izključitvenih razlogov, mu tudi ni mogoče očitati kršitev, ker za subjekte, katerih zmogljivosti uporablja izbrani ponudnik, ni preveril razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik v prilogi 4 zahteval »potrditev osnovnih pogojev« gre ugotoviti, da je ponudnik oz. podizvajalec s podpisom priloge 4 izjavil, da podizvajalec izpolnjuje vse pogoje, zahtevane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, za njegov del javnega naročila, vendar kot navedeno, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za podizvajalce ni določil nobenih zahtev.

Vlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019 tudi navaja, da naj bi matična družba Siemens javno napovedala, da bo oddelila energetski del družbe v svojo ločeno družbo, pri čemer ne namerava obdržati kontrolnega deleža, zato ni jasno, kaj se bo s to družbo sploh zgodilo. Iz izpostavljenih navedb sicer ni razvideno, kaj vlagatelj očita naročniku, v kolikor pa vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v okviru izvedbe javnega naročila ne bo imel na razpolago zmogljivosti, potrebnih za izvedbo javnega naročila, gre poudariti, da takšna ugibanja ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti, poleg tega se nanašajo na (domnevne) bodoče dogodke, pri čemer vlagatelj ne zatrjuje, da je zaradi teh bodočih morebitnih dogodkov do nepravilnosti v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika že dejansko prišlo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje naročniku očita kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, in zatrjuje da se izbrani ponudnik sklicuje na referenčne projekte, ki niso skladni z zahtevami naročnika.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje zahteval, da ponudniki izkažejo:
a) da so že vsaj enkrat v zadnjih 12 letih načrtovali, izdelali, vgradili in testirali novo visokotlačno turbino (»Design, Manufacturing, Installation and Testing of a New High Pressure Turbine«) in
b) da so že vsaj enkrat v zadnjih 12 letih načrtovali, izdelali, vgradili in testirali zamenjavo prve stare turbine z novo turbino (»Design, Manufacturing, Installation and Testing of a Replacement of an old first action stage HP Turbine with a New High Pressure Turbine«).
Pri tem je naročnik zahteval, da so zahtevana dela izvedena na »objektu« s tehnologijo PWR in z nazivno električno (bruto) izhodno močjo nad 700 MWe (»in PWR nuclear plant with rated electrical gross output power higher than 700 MWe«) (glej točko 22.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb in prilogo 5.a). Kot dokazilo je naročnik zahteval predložitev izpolnjene priloge 5.a.

Ugotoviti gre, da iz naročnikove zahteve jasno in nedvoumno izhaja, kar med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da so ponudniki morali izkazati zahtevana dela na jedrski elektrarni s tehnologijo PWR oz. z reaktorjem PWR. Izbrani ponudnik z navedbami, da se tehnologija PWR oz. BWR nanaša na tip reaktorja in ne na tehnologijo parne turbine, da je tehnologija parne turbine ne glede na tip reaktorja identična in da je delo na elektrarni z reaktorjem BWR bolj zahtevno kot delo na elektrarni z reaktorjem PWR, v bistvu izraža svoje nestrinjanje z jasno in nedvomno zahtevo naročnika, da ponudniki izkažejo izvedbo zahtevanih del na elektrarni s tehnologijo PWR. Glede na stopnjo postopka oddaje javnega naročila, to je po poteku roka za predložitev prijav (in ponudb), ni več mogoče presojati, ali bi naročnik, ob upoštevanju načela sorazmernosti, lahko oz. moral dopustiti izkazovanje zahtevanih referenčnih del tudi na elektrarni s tehnologijo BWR, pač pa je naročnik dolžan prejete prijave oz. ponudbe presojati ob upoštevanju vnaprej jasno določene zahteve, da ponudniki izkažejo izvedbo zahtevanih del na elektrarni s tehnologijo PWR.

Državna revizijska komisija pa ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da iz referenčnega pogoja izhaja, da so ponudniki morali izkazati zahtevana dela na parni turbini z nazivno električno (bruto) izhodno močjo nad 700 MWe. Iz naročnikovega zapisana »We have performed the reference work as the only contractor/a member of joint venture both a) and b) in PWR nuclear plant with rated electrical gross output power higher than 700 MWe« jasno in nedvoumno izhaja zahteva, da mora imeti jedrska elektrarna nazivno električno (bruto) izhodno moč nad 700 MWe. Naročnik je torej zahtevno moč 700 MWe vezal na jedrsko elektrarno in ne na parno turbino. Navedenega ne morejo spremeniti navedbe vlagatelja, da ima naročnik turbino takšne moči in da naročnik zahteva turbino z močjo 715 MWe. Četudi bi bilo potrebno pritrditi vlagateljevim navedbam, da posel, v okviru katerega bi ponudnik na elektrarni z močjo nad 700 MWe zamenjal le eno izmed več obstoječih turbin, pri čemer bi bila moč zamenjane turbine 50 MWe, ne bi bil primerljiv s predmetnim javnim naročilom, gre ponoviti, da iz naročnikove zahteve jasno izhaja, da morajo biti zahtevana dela izvedena na elektrarni z močjo več kot 700 MWe. Vprašanja, ali je naročnik oblikoval referenčno zahtevo skladno z določbami ZJN-3, glede na stopnjo postopka oddaje javnega naročila, na kateri je bil vložen zadevni zahtevek za revizijo, ni mogoče več odpirati (glej tretji odstavek 25. člena ZPVPJN).

Iz zahtevka za revizijo izhaja vlagateljevo zatrjevanje, da referenčni projekti izbranega ponudnika niso bili izvedeni na objektu z zahtevano tehnologijo in močjo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil dne 22. 1. 2019, vendar pa vlagatelju vpogled v prilogo 5.a izbranega ponudnika ni bil omogočen. Vlagatelj zatrjuje, da bi mu moral biti omogočen vpogled tudi v ta del ponudbe izbranega ponudnika in zahteva vpogled v priglašene reference izbranega ponudnika, podredno pa predlaga, da Državna revizijska komisija »izvede pridobitev dokazov o tehnologijah in močeh posameznih referenčnih navedb«. V vlogi z dne 21. 5. 2019 vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija (poleg ustreznosti referenčnih projektov z vidika tehnologije in moči) preveri tudi časovno ustreznost predloženih referenc ali pa v ta namen imenuje izvedenca.

Državna revizijska komisija ni presojala, ali bi naročnik moral vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Državna revizijska komisija je namreč, ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije 018-275/2014-5, 018-110/2015-9, 018-78/2016-14) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), sledila predlogu vlagatelja in sama vpogledala v prilogo 5.a, ki se nahaja v prijavi in ponudbi izbranega ponudnika. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je tudi skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča ES (kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom. Dokazni predlog za postavitev izvedenca pa gre zavrniti že iz razloga, ker ga je vlagatelj podal prepozno, saj ga je podal šele v vlogi z dne 21. 5. 2019 in pri tem ni izkazal, da izpostavljenega predloga brez svoje krivde ni mogel predlagati do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo (glej šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Vlagatelj navedbe o neustreznosti referenčnih projektov, navedenih v prilogi 5.a, izpeljuje iz podatkov, navedenih v prilogi 6 (ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika in v katero mu je bil vpogled delno omogočen), in iz predpostavke, da so bili ponudniki v prilogi 5.a (reference ponudnika) in prilogi 6 (reference kadrov) dolžni priglasiti identične referenčne projekte. Poudariti gre, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podlage za ugotovitev, da je naročnik zahteval identične reference oz. da so morale biti reference ponudnika identične referencam kadra. Čeprav je naročnik v okviru referenc kadrov oblikoval smiselno enake zahteve kot v okviru referenc ponudnika (prim. točki 22.2 in 22.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb in prilogo 5.a ter prilogo 6), pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja naročnikova zahteva, da je moral kader sodelovati v okviru priglašenih referenčnih projektov ponudnika oz. obratno. Naročnik je sicer res v prilogi 6 predvidel, da ponudniki vpišejo referenčne projekte ter zapisal »Reference Project (as per Att. 5.a)«, vendar izpostavljenega zapisa ni mogoče razumeti (zgolj) na način, da je naročnik zahteval identične reference (kot to razume vlagatelj), pač pa (tudi) na način, da morajo ponudniki referenčne projekte predstaviti na način kot v prilogi 5.a, torej z navedbo investitorja in elektronskega naslova kontaktne osebe.

Na podlagi vpogleda v prilogo 5.a gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik priglasil več referenčnih projektov, med katerim pa ni referenčnega projekta v zvezi z elektrarno Forsmark, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Izbrani ponudnik torej v prilogi 5.a ni navedel referenčnega projekta (ki ga je sicer navedel v prilogi 6), za katerega vlagatelj zatrjuje, da ni skladen z naročnikovimi zahtevami. Ker je izbrani ponudnik v prilogi 5.a navedel več referenčnih projektov in ker iz odstopljene spisovne dokumentacije ni bilo razvidno, na podlagi katerih referenčnih projektov, navedenih v prilogi 5.a izbranega ponudnika, in podlagi katerih podatkov je naročnik presojal dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, je v zvezi z navedenim Državna revizijska komisija naročnika pozvala na pojasnila. Iz naročnikovega pojasnila izhaja, da je po njegovi oceni s sporno zahtevo skladnih več priglašenih referenčnih projektov in da je na podlagi podatkov na spletni strani https://pris.iaea.org/PRIS/CountryStatistics/CountryStatisticsLandingPage.aspx presodil, da so bila referenčna dela izvedenega na elektrarnah z zahtevano tehnologijo in močjo. Na podlagi vpogleda v prilogo 5.a izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej za izkazovanje prve referenčne zahteve (točka a) pod zap. št. 2 (naročnik zatrjuje, da je tudi s tem referenčnim projektom izpolnjena ta zahteva) navedel referenčna dela, izvedena na jedrski elektrarni, za katero iz podatkov, objavljenih na spletni strani https://pris.iaea.org/PRIS/CountryStatistics/CountryStatisticsLandingPage.aspx za zadevno elektrarno, izhaja, da ima ta elektrarna reaktor PWR in izhodno moč nad 700 MWe. Na podlagi vpogleda v prilogo 5.a gre nadalje ugotoviti, da je izbrani ponudnik za izkazovanje druge referenčne zahteve (točka b) pod zap. št. 1 (naročnik zatrjuje, da je tudi s tem referenčnim projektom izpolnjena ta zahteva) navedel referenčna dela, izvedena na jedrski elektrarni, za katero iz podatkov, objavljenih na spletni strani https://pris.iaea.org/PRIS/CountryStatistics/CountryStatisticsLandingPage.aspx za zadevno elektrarno, izhaja, da ima ta elektrarna reaktor PWR in izhodno moč nad 700 MWe. Ob upoštevanju navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je (ob upoštevanju podatkov, navedenih na izpostavljeni spletni strani) zaključil, da je izbrani ponudnik z referenčnimi projekti, navedenimi v prilogi 5.a, izkazal izpolnjevanje zahtev oz. da so bili referenčni projekti izvedeni na jedrskih elektrarnah s tehnologijo PWR in z močjo večjo nad 700 MWe.

Vlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019 in v vlogi z dne 18. 6. 2019 izpostavlja tudi vprašanje časovne ustreznosti referenčnih projektov, navedenih v prilogi 5.a izbranega ponudnika. Poudariti gre, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval zgolj neustreznost priglašenih referenčnih projektov glede na objekt, na katerem so bila referenčna dela izvedena, medtem ko vprašanja časovne ustreznosti priglašenih referenčnih projektov ni odpiral. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj šele v vlogi z dne 21. 5. 2019 predlaga, da »Državna revizijska komisija preveri ustreznost referenc z vidika starosti«, šele v vlogi z dne 18. 6. 2019 pa navaja, da reference izbranega ponudnika niso ustrezne, ker »starost referenc ni ustrezna«, Državna revizijska komisija ni presojala naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s časovno ustreznostjo referenčnih projektov. Izpostavljene navedbe vlagatelje so namreč, ob upoštevanju šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, prepozne ter zato neupoštevne.

Enako gre ugotoviti glede vlagateljevih navedb v zvezi z referencami kadra, relevantnimi v okviru pogojev za sodelovanje. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik reference kadra določil kot pogoj in kot merilo, pri čemer se bo v okviru merila ocenjeval presežek nad zahtevanim številom referenc. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da izbrani ponudnik ne bi izkazal izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v zvezi s kadri, temveč je zgolj zatrjeval, da je naročnik napačno dodelil točke izbranemu ponudniku v okviru merila reference kadra. Vlagatelj šele v vlogi z dne 21. 5. 2019 in v vlogi z dne 18. 6. 2019 izpostavlja tudi reference kadrov, relevantne v okviru pogojev za sodelovanje. Državna revizijska komisija zato ni presojala naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference kadrov v okviru pogojev za sodelovanje, saj je predlog vlagatelja, da Državna revizijska komisija vpogleda v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika, in navedbe vlagatelja, da so reference izbranega ponudnika neustrezne in jih posledično »ne bi smeli upoštevati niti pri pogojih niti pri merilih«, ob upoštevanju šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, prepozne ter zato neupoštevne. Poleg tega je vlagatelj imel vpogled v prilogo 6, ki se nahaja (v prijavi) in ponudbi izbranega ponudnika, zato bi lahko pravočasno in konkretizirano navedel dejstva, dokaze in očitane kršitve naročnika, ki se nanašajo na pregled ponudbe izbranega ponudnika v tem delu. Čeprav je iz dela zahtevka za revizijo razvidno, da je naročnik podatke v prilogi 6 prekril na način, da sta zakriti prvi dve črki navedenih elektrarn, pa gre dodati, da je iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, katerega podpisnik je tudi vlagatelj, razvidno, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v prilogo 6, razen v delu, ki se nanaša na število kadra in naziv družbe, in da je naročnik vlagatelju izročil kopijo dela ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je torej na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izpostavil zgolj onemogočen vpogled v osebne podatke kadrov in njihove delodajalce, ne pa tudi v nazive elektrarn. Zato je mogoče šteti, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled tudi v te podatke, ni mu pa ustrezno prekopiral priloge 6, kar pomeni, da se je vlagatelj na podlagi samega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika lahko seznanil, katere elektrarne je izbrani ponudnik navedel v prilogi 6. Poleg tega pa je tudi iz izseka priloge 6, ki je del zahtevka za revizijo, jasno in nedvoumno razviden celoten naziv vsaj ene elektrarne (poleg elektrarne Forsmark), priglašene v okviru zahteve b). Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da je izbrani ponudnik v prilogi 6, za namen izkazovanja zahteve glede kadra »Responsible Project Manager«, navedel referenčni projekt, ki je v zvezi z izkazovanjem prve referenčne zahteve (točka a) naveden pod zap. št. 2 v prilogi 5.a. Kot referenčni projekt kadra »Responsible Site Project Manager« je izbrani ponudnik v prilogi 6 navedel (tudi) referenčni projekt, ki je zvezi z izkazovanjem druge referenčne zahteve (točka b) naveden pod zap. št. 1 v prilogi 5.a.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v prilogi 5.a navedel neresnične podatke oz. zavajajoče podatke, v posledici pa bi ga moral naročnik izključiti. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vključil izključitveni razlog, določen v točki g) drugega odstavka 75. člena ZJN-3, saj je predvidel, da bo izključil ponudnika, ki bo predložil zavajajoče podatke (»submitted misleading data«), pa gre ugotoviti, da izbrani ponudnik podatkov, ki naj bi bili po mnenju vlagatelja zavajajoči (tj. referenčni projekti Forsmark), v prilogi 5a ni navedel. Že ob upoštevanju navedenega gre revizijske navedbe v izpostavljenem delu zavrniti kot neutemeljene, saj vlagatelj izpostavljene očitke naročnika utemeljuje na zmotni predpostavki (tj. da se je izbrani ponudnik v prilogi 5.a skliceval na referenčne projekte Forsmark), ki je ugotovljeno dejansko stanje ne potrjuje. V zvezi z revizijskimi navedbami, da dajanje neresničnih izjav predstavlja prekršek, pa gre dodati, da o storitvi prekrška in odgovornosti zanj odloča v postopku o prekršku skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške (tj. ZP-1), in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija se zato v revizijskem postopku ne izreka o očitanem prekršku, temveč bo na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija še dodaja, da ni mogoče pritrditi navedbam, da »ugotovitev prekrška predstavlja tudi predhodno vprašanje v konkretnem primeru«, saj pravnomočna odločba o prekršku ni predpostavka za obstoj izključitvenega razloga, določenega v točki g) drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri tem pa gre še dodati, da ne glede na ugotovitve v morebitnem postopku o prekršku, vlagatelj v izpostavljenem delu zaradi (zgoraj izpostavljene) neustrezne trditvene podlage v zahtevku za revizijo ne bi mogel uspeti.

Pri tem gre še dodati, da vlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019 zatrjuje, da je naročnik »zavajajoče reference« upošteval v okviru merila, iz česar izhaja vlagateljevo zatrjevanje, da je izbrani ponudnik navedel domnevno zavajajoče podatke (tudi) v prilogi 6. Do izpostavljenih navedb se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, saj je bil vlagatelj že ob vložitvi zahtevka za revizijo seznanjen o tem, da je izbrani ponudnik v prilogi 6 navedel sporni referenčni projekt oz. po mnenju vlagatelja zavajajočo referenco, pa navedenega v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, zato so te vlagateljeve navedbe, ob upoštevanju šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, prepozne ter zato neupoštevne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik družbe Westinghouse Electric Corporation ni priglasil kot podizvajalca. Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel, da izpostavljena družba sodeluje pri izvedbi javnega naročila (točka 3.2.18 dokumenta SP-ES1297, Revision 3, »Due to proprietary nature of the PDEH System the Contractor shall involve original supplier of the system (Westinghouse Electric Corporation)«). Državna revizijska komisija se ni opredeljevala, ali bi morali ponudniki, skladno z izpostavljeno zahtevo, to družbo vključiti v ponudbo kot podizvajalca (naročnik namreč temu nasprotuje in zatrjuje, da bo sam dosegel dogovor s to družbo), saj gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v (prijavo in) ponudbo predložil dokument »1.9.1 Subcontractors and affiliated companies«, iz katerega izhaja, da bo pri izvedbi javnega naročila sodelovala družba Siemens Hrvaška, katere podizvajalec bo družba Westinghouse Electric Corporation. Kot že navedeno, ponudnikom povezanih družb skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo potrebno priglasiti kot podizvajalcev, vendar pa navedeno ne pomeni tudi, da te družbe ne štejejo za podizvajalce v smislu 94. člena ZJN-3. Če namreč subjekt izpolnjuje definicijo podizvajalca, opredeljeno v prvem odstavku 94. člena ZJN-3, je podizvajalec, četudi naročnik predvidi, da se ga ne priglasi kot podizvajalca, in četudi je s ponudnikom povezana družba. V obravnavanem primeru iz ponudbe izbranega ponudnika tako izhaja, da bo pri izvedbi javnega naročila sodelovala družba Siemens Hrvaška, ki je z izbranim ponudnikom povezana družba. Čeprav izbrani ponudnik te družbe v ponudbi ni bil dolžan priglasiti, pa gre to družbo, ob upoštevanju, da bo sodelovala pri izvedbi javnega naročila, opredeliti kot podizvajalca v smislu 94. člena ZJN-3. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da v ponudbi izbranega ponudnika nastopa družba Westinghouse Electric Corporation kot podizvajalec podizvajalca Siemens Hrvaška, pri čemer izbranemu ponudniku slednjega glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo potrebno priglasiti kot podizvajalca. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik zahteval, da ponudniki predstavijo zgolj svoje podizvajalce (ki niso povezane družbe), ne pa tudi podizvajalce podizvajalcev ponudnika oz. nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi (kar bi naročnik skladno z osmim odstavkom 94. člena ZJN-3 lahko zahteval), naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je kljub temu, da izbrani ponudnik ni priglasil družbe Westinghouse Electric Corporation kot podizvajalca, ponudbo izbranega ponudnika štel za skladno z zahtevami. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da umanjkanje nominacije družbe Westinghouse Electric Corporation v ponudbi izbranega ponudnika pomeni, da namerava izbrani ponudnik izvesti javno naročilo brez sodelovanja te družbe, v posledici pa njegova ponudba ni skladna s tehničnimi zahtevami naročnika, saj iz dokumenta »1.9.1 Subcontractors and affiliated companies«, ki se nahaja v prijavi in ponudbi izbranega ponudnika, izhaja, da je izbrani ponudnik v okviru izvedbe javnega naročila predvidel sodelovanje družbe Westinghouse Electric Corporation (in sicer kot podizvajalca podizvajalca).

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti revizijskim očitkom o kršitvi šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki jih vlagatelj utemeljuje z navedbami, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil naknadno diskrecijsko razpolaganje s predmetom ponudbe. Na podlagi vpogleda v prijavo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej predložil dokument »1.19.1 Spare Parts Scope«, iz katerega izhaja, da je v »ponudbo« vključena diagonalna stopnja turbine za zamenjavo v primeru »steam generator tube plugging« (v nadaljevanju: SGTP) oz. čepljenja oz. zamašitve (cevi) uparjalnikov. Naročnik je izbranega ponudnika s pozivom z dne 2. 7. 2018 pozval na pojasnitev oz. potrditev, da je zamenjava prve diagonalne stopnje visokotlačne turbine vključena v dobavo in v ponudbeno vrednost, kar je izbrani ponudnik potrdil z dopisom z dne 3. 7. 2018. Po oceni Državne revizijske komisije naročniku še ni mogoče očitati neustreznega ravnanja, ko je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo in ko je sprejel pojasnilo izbranega ponudnika, saj je že iz prijave izbranega ponudnika mogoče razbrati, da je v okviru prijave upošteval tudi potrebno (dodatno) opremo, pri čemer gre poudariti, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, relevantne pred potekom roka za oddajo prijav, ni razvidno, da bi naročnik zahteval, da gospodarski subjekti, če predvidijo zamenjajo diagonalne stopnje turbine, predstavijo tudi zamenjavo te opreme. Pri tem gre še dodati, da je bil naročnikov poziv izbranemu ponudniku posredovan ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik tudi vlagatelja pozval na potrditev, da je dobava in montaža FCCV in potrebnih prilagoditev vključena v dobavo in vrednost ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal variantno ponudbo, ki je naročnik ni predvidel. Izpostavljene navedbe vlagatelj utemeljuje s tem, da je izbrani ponudnik ponudil rešitev, ki predvideva povečanje moči v primeru 5% SGTP z zamenjavo prve diagonalne stopnje turbine. Da je izbrani ponudil rešitev, ki predvideva povečanje moči ob 5% SGTP z zamenjavo prve diagonalne stopnje turbine, med strankama ni sporno, temu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik.

Pritrditi gre naročniku in izbranemu ponudniku, da ne gre za variantno ponudbo, če naročnik gospodarskim subjektom v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prepusti izbiro med dvema ali več načini izvedbe. Naročnik lahko tehnične specifikacije, skladno s točko a) petega odstavka 68. člena ZJN-3, določi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti predmeta javnega naročila. V takšnem primeru način za zagotovitev funkcionalnosti predmeta javnega naročila naročniku ni relevanten oz. ga naročnik prepusti izbiri ponudnikov kot strokovnjakom. Ponudniki so pri tem v enakopravnem položaju, saj vsak od njih lahko sam izbere način izpolnitve funkcionalnih zahtev oz. tehnološko rešitev za zagotovitev zahtevane funkcionalnosti. V posledici bo tako naročnik sicer prejel ponudbe, ki bodo zahtevano funkcionalnost omogočale na različne načine, ne bo pa naročnik prejel variantnih ponudb v smislu 72. člena ZJN-3.

V obravnavanem primeru je naročnik (med drugim) določil funkcionalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati nova HP turbina, dobava katere je del predmeta javnega naročila. Naročnik je zahteval, kar med strankama tudi ni sporno, da mora projekt zamenjave HP turbine omogočati najmanj 7 MWe večjo moč v vseh »operating window«, torej tudi pri »Lower limit« (torej pri 5% SGTP) (glej točki 2.2. in 3.2.1. dokumenta SP-ES1297, Revision 3). Da bi naročnik določil izključni način izpolnitve te zahteve, vlagatelj ne zatrjuje. Ob upoštevanju izpostavljene zahteve in ob upoštevanju vlagateljeve trditvene podlage je mogoče zaključiti, da je naročnik določil zahteve, ki opisujejo funkcionalnost nove opreme, pri čemer naročnik ni določil, na kakšen način morajo ponudniki izpostavljeno zahtevo izpolniti, pač pa je je način izpolnitve te zahteve prepustil ponudnikom. Posledično pa tudi ponudbe izbranega ponudnika, ki predvideva izpolnitev funkcionalne zahteve naročnika na določen način (in sicer z zamenjavo prve diagonalne stopnje turbine), ni mogoče označiti za variantno ponudbo.

Pri tem gre še dodati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi naročnik tehnološko rešitev, ki jo je predvidel izbrani ponudnik, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prepovedal. Na drugi strani pa naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da je v točki 3.2.3 dokumenta SP-ES1297, Revision 3 (»in case of swallowing capacity adaptation possibility, the Bidder shall provide all requires replaceable constructions elements«) dopuščena tehnološka rešitev, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, čemur vlagatelj niti v vlogi z dne 21. 5. 2019 niti v vlogi dne 18. 6. 2019 ne nasprotuje. Naročnik je po (po izvedenih pogajanjih) spremenil Pogodbo na način, da predmet pogodbe (člen 1) obsega tudi dodatne opremo in storitve, potrebna za delovanje elektrarne pri 5% SGTP (»lower limit of operating window«). Naročnik je v okviru predstavitve strukture ponudbene cene (člen 7 Pogodbe) vključil tudi postavko dodatna strojna oprema, potrebna za delovanje elektrarne pri 5% SGTP (»lower limit of operating window«), in postavko dodatne storitve, potrebne za delovanje elektrarne pri 5% SGTP (»lower limit of operating window«). V zvezi s slednjo postavko je naročnik tudi predvidel, da se bo cena postavke valorizirala, če bodo te storitve zagotovljene po poteku garancijske dobe. Naročnik je nadalje (po izvedenih pogajanjih) spremenil Pogodbo na način, da je v okviru določitve plačilnih pogojev in rokov (člen 8 Pogodbe) predvidel delež plačila za dobavo strojne opreme, ki vsebuje dodatno strojno opremo, potrebno za delovanje elektrarne pri 5% SGTP (»lower limit of operating window«). Ob upoštevanju predstavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre pritrditi naročniku, da je izbrani ponudnik ponudil rešitev, ki jo je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel in s tem dopustil, čemur vlagatelj niti v vlogi z dne 21. 5. 2019 niti v vlogi dne 18. 6. 2019 ne nasprotuje.

Vlagatelj zatrjuje, da ponujena rešitev izbranega ponudnika ni skladna z drugimi zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, npr. rok izvedbe (do 5% SGTP (in posledično do zamenjave dela turbine) lahko pride po roku za izvedbo, ki je določen na dan 18. 8. 2021), rok dobave (zamenjava dela turbine bo izvedena ob nedefiniranem času), plačilni rok (naročnik bo avansiral storitve, čeprav je naročnik izključil možnost avansiranja), finančna zavarovanja (naknadne storitve niso pokrite s finančnimi zavarovanji), cena (ponudbena cena ni fiksna, saj je naročnik predvidel valorizacijo), terminski plan… Ob upoštevanju, da je že na podlagi Pogodbe mogoče ugotoviti, da je naročnik dopustil tehnološko rešitev izbranega ponudnika (in sicer povečanje moči ob 5% SGTP z zamenjavo prve diagonalne stopnje turbine, pri čemer se ta zamenja, ko dejansko pride do 5% SGTP), gre ugotoviti, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami odpira vprašanje skladnosti te (v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dopuščene) tehnološke rešitve z drugimi naročnikovimi zahtevami. Državna revizijska komisija ni presojala, ali rešitev, ki jo je naročnik predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, skladna z drugimi njegovimi zahtevami (naročnik sicer zatrjuje, da z drugimi zahtevami ni v nasprotju), saj tudi če bi bile izpostavljene navedbe vlagatelja utemeljene, bi bilo ob upoštevanju, da je naročnik sporno tehnološko rešitev predvidel, potrebno zaključiti, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna (ker istočasno dovoljuje sporno tehnološko rešitev, na drugi strani pa jo z drugimi zahtevami prepoveduje). Ker mora naročnik v primeru nejasno oblikovanih zahtev v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v korist ponudniku, naročniku ne bi bilo mogoče očitati kršitev, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je razumel dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da lahko ponudi tudi sporno tehnološko rešitev. Pri tem pa Državna revizijska komisija še zgolj dodaja, da je izbrani ponudnik v prikazu strukture ponudbene cene za postavko dodatne storitve, potrebne za delovanje elektrarne pri 5% SGTP (»lower limit of operating window«), vpisal ceno 0 EUR (kar skladno s prilogo 1 pomeni, da je cena za to postavko vključena v skupno ponudbeno ceno), zato že iz tega razloga ni mogoče pritrditi navedbam, da ponudbena cena izbranega ponudnika (v posledici valorizacije te postavke) ni fiksna.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija je presojala revizijske navedbe o napačni dodelitvi točk izbranemu ponudniku v okviru merila za oddajo javnega naročila. Z izpostavljenimi navedbami vlagatelj zatrjuje, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni uporabil merila za oddajo javnega naročila na način, kot ga je vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

V obravnavanem primeru je naročnik merilo za oddajo javnega naročila določil v točki 7 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb. Iz te točke izhaja, da bo naročnik javno naročilo oddal na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki jo bo določil na podlagi 13 meril (cena, povečanje električne moči, rok za izvedbo del, garancijska doba...), pri čemer je naročnik določil ponderje in način razdelitve točk v okviru posameznega merila. Izbrana bo ponudba, ki bo prejela največje število točk.

Vlagatelj izpostavlja merilo »Warranty period for design, material, workmanship and conformance with the Technical Specification (minimum is 10 years)« (v nadaljevanju: garancijska doba), ki ga je naročnik utežil s 3% ponderjem. Naročnik je predvidel naslednjo razdelitev točk:
- od 10 do manj kot 12 let 0 točk
- od 12 do manj kot 13 let 1 točka
- od 13 do manj kot 14 let 2 točki
- 14 let ali več 3 točke

Med strankama ni sporno, kar je tudi potrjeno z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik ponudil 14-letno garancijo (glej člen 12.3. Pogodbe, ki se nahaja v (končni) ponudbi izbranega ponudnika). Med strankama nadalje ni sporno, da je naročnik izbranemu ponudniku v okviru merila garancijska doba dodelil 3 točke, kar je tudi razvidno iz odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj pa naročniku očita, da pri tem merilu ponudbi izbranega ponudnika ni dodelil števila točk, ki dejansko ustreza po pogodbi prevzeti garanciji.

Vlagatelj zatrjuje, da ponudniki, skladno s členom 12.5 Pogodbe, ne nosijo garancijskih obveznosti po 13 letu oz. da je skladno s členom 12.5 Pogodbe maksimalna garancijska doba 13 let in da je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, da ponudnik prejme točke za obveznosti, ki jih dejansko ne prevzema. Ugotoviti gre, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami očita naročniku kršitve pri oblikovanju merilu za oddajo javnega naročila. Vlagatelj je s temi očitki, ob upoštevanju tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, prepozen, saj se je že z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na Portalu javnih naročil (torej pred potekom roka za predložitev prijav) seznanil z vsebino spornega merila, prav tako pa se je seznanil, da (naj bi) dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila na eni strani določa(la) maksimalno 13-letno garancijsko dobo, na drugi strani pa predvideva(la) dodelitev 3 točk v okviru merila za ponujeno 14-letno garancijsko dobo. Ugotoviti namreč gre, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeni na Portalu javnih naročil, opredelil izpostavljeno merilo (ki predvideva dodelitev 3 točk ponudbi s 14-letno garancijsko dobo), prav tako je naročnik že v osnutku pogodbe, ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil, predvidel vsebino člena 12.5 Pogodbe (v osnutku pogodbe je bila sporna vsebina opredeljena v členu 12.4), iz katere naj bi po mnenju vlagatelja izhajalo, da je maksimalna garancijska doba 13 let. Iz pregleda objav, objavljenih na Portalu javnih naročil, je razvidno, da nobeden izmed potencialni ponudnikov na domnevno nekonsistentnost naročnikovih zahtev oz. na domnevno neupravičeno dodelitev treh točk v primeru 14-letne garancije ni opozoril. Sporni določbi naročnik tekom pogajanja ni spreminjal. Vlagatelj se je (tako kot izbrani ponudnik) pogajal z naročnikom v zvezi z osnutkom pogodbe (in tehničnimi zahtevami), pri čemer iz spisovne dokumentacije ni razvidno, da bi vlagatelj v katerem koli krogu pogajanj izpostavil zatrjevano nekonsistentnost. Državna revizijska komisija zato navedbam vlagatelja, da na to nekonsistentnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnika ni mogel pravočasno opozoriti, tj. pred potekom roka za oddajo končnih ponudb, ne more slediti. Navedenega tudi ne more spremeniti vlagateljevo zatrjevanje, da je pred oddajo končne ponudbe želel naročniku zastaviti vprašanje v zvezi z vsebino pogodbenih določil in da je naročnik pojasnil, da vprašanj ni mogoče več zastavljati. Vlagatelj je sicer res (po prejemu povabila k oddaji končnih ponudb) na naročnik naslovil vprašanje v zvezi s členom 16.7 Pogodbe (ki se nanaša na odgovornost), vendar pa je iz celotnega vprašanja razvidno, da se je vlagatelj zavzemal za spremembo tega člena, pri čemer je vlagatelj tudi podal predlog, kako naj naročnik preoblikuje to določbo Pogodbe. Naročnik vlagateljevi zahtevi za spremembo člena 16.7 Pogodbe ni ugodil, ker so bila pogajanja v zvezi z določbami Pogodbe zaključena in ker so bili ponudniki povabljeni k oddaji končne ponudbe na podlagi končne verzije Pogodbe in tehničnih specifikacij. Izpostavljena komunikacija med naročnikom in vlagateljem ne daje podlage za sklepanje, da naročnik pojasnil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi podal, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Protispisne so namreč navedbe vlagatelja, da je naročnik v odgovoru »jasno zapisal, da pojasnil ali sprememb pogodbe ne bo dovolil«, saj iz naročnikovega odgovora v nobenem delu ne izhaja, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bo (oz. ne bi) pojasnjeval.

Poleg tega pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v spornem delu ni nekonsistentna. Naročnik je zahteval minimalno 10-letno garancijo, ponudniki pa so lahko ponudili daljše garancijsko obdobje (glej člen 12.3. Pogodbe). Tretji odstavek člena 12.5 Pogodbe se nanaša na garancijo za v garancijski dobi zamenjan material in opremo, in ne na garancijo, opredeljeno v členu 12.3 Pogodbe (torej na garancijo za dobavljeno opremo). Vlagatelj zgolj citira zadnjo poved tretjega odstavka člena 12.5. Pogodbe, pri čemer pa zanemari kontekst, v katerem je dana (»A fresh warranty period shall commence for the repaired or replaced material/equipment or the repeated services. The duration of the fresh warranty shall be as a minimum three (3) years after the remedy. SELLER shall, however, have no warranty obligations anymore after thirteen (13) years following the starting date of the warranty period as stated in Art. 12.3 above«). Člen 12.5 Pogodbe tako ne omejuje garancijske dobe, ki je opredeljena v členu 12.3. Pogodbe in ki je relevantna v okviru spornega merila, na 13 let, kot to zatrjuje vlagatelj.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da se je izbrani ponudnik v ponudbi zavezal za 14-letno garancijo, so neutemeljeni revizijski očitki, da naročnik (s tem, ko je ponudbi izbranega ponudnika v okviru tega merila dodelil 3 točke) ponudbi izbranega ponudnika ni dodelil števila točk, ki dejansko ustreza prevzetim obveznostim in da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil točke za obveznosti, ki jih po pogodbi ne prevzema. Neutemeljeni so tudi očitki o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik pri ocenjevanju obeh ponudb (vlagatelj je v členu 12.4 Pogodbe ponudil 10-letno garancijo, naročnik pa je njegovi ponudbi v okviru tega merila dodelil 0 točk) upošteval podatke, ki sta jih ponudnika navedla in za katere sta se v ponudbi oz. pogodbi zavezala. Ker vlagatelj v zahtevku ni izkazal, da se izbrani ponudnik s ponudbo ni zavezal za 14-letno garancijsko dobo, se za obravnavani spor izkažejo pravno nerelevantne navedbe vlagatelja, da naročnik ne more sam ustvarjati volje izbranega ponudnika in da sprememba ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni dopustna.

Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitve pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila 2.b (»Gross MWe gained on electrical generator lower point of the licensed operating window (5% SG tube plugging/SG Pressure 62,5kp/cm2)«), uteženega s ponderjem 15%. V okviru tega merila bo naročnik ocenjeval »Gross MWe gained on electrical generator X in MWe at 0% SG tube plugging/SG Pressure 62,5kp/cm2 abs, from diagram specified in TS SP-ES1297«. Med strankama ni sporno, da bo naročnik v okviru tega merila ocenjeval ponudbe glede na povečano električno moč v primeru 5% SGTP. Naročnik je določil tudi, kako bo v okviru tega merila razdelil točke (npr. ponudba s povečano električno močjo manj kot 3 MWe prejme -15 točk, ponudba s povečano električno močjo 7 MWe prejme 0 točk, ponudba s povečano električno močjo od 9 do manj kot 10 MWe prejme 2 točki, ponudba s povečano električno močjo več kot 14,5 MWe prejme 15 točk).

Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da je naročnik v okviru tega merila ponudbi izbranega ponudnika dodelil 15 točk, pri čemer je naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika zapisal »15,2 (Tec. part. Pdf page 63, 69 – 735,044 MWe) currently 719 MWe«.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik podatka, relevantnega v okviru tega merila, v ponudbi (za razliko od vlagatelja) ni navedel in se zanj ni zavezal ter da je naročnik ta podatek (tj. 15,2) na (vlagatelju) neznan in netransparenten način izračunal sam.

Med strankama ni sporno, da naročnik v okviru tega merila ocenjuje ponudbe glede na povečano moč. Slediti gre (neprerekanim) navedbam izbranega ponudnika in naročnika, da povečanje moči predstavlja razliko med vrednostjo, ki jo zagotavlja ponudnik, in osnovno vrednost, torej stanjem pred zamenjavo turbine, ter da se povečana električna moč izračuna na način, da se od skupne moči ponujene turbine odšteje moč obstoječe turbine. Ne le, da vlagatelj tem navedbam izbranega ponudnika in naročnika niti v vlogi z dne 21. 5. 2019 niti v vlogi dne 18. 6. 2019 ne nasprotuje, poleg tega pa pojem »povečanje« pomeni »dejstvo, da kaj doseže višjo stopnjo od predhodne glede na razsežnost, količino, mogoči razpon, intenzivnost« in »količina, vrednost, za katero se kaj poveča« (Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, DZS, Ljubljana, 1997). Pri »povečanju moči« sta tako relevantna dva podatka, in sicer količina moči glede na trenutno turbino in količina moči glede na ponujeno turbino. Povečana moč, ki jo naročnik ocenjuje v okviru tega merila, je torej razlika med močjo ponujene turbine in močjo trenutne (obstoječe) turbine.

Vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik podatka »15,2«, ki ga je naročnik upošteval v okviru merila 2.b, v ponudbi ni izrecno navedel, niti naročnik niti izbrani ponudnik nista prerekala. Pritrditi gre izbranemu ponudniku, da naročnik v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel obrazca, v katerega bi ponudniki vpisali podatek o povečanju moči. Da bi naročnik predvidel mesto za vpis spornega podatka, vlagatelj tudi ne zatrjuje. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik zahteval, da so podatki v zvezi z merili jasno razvidni iz ponudbe (»Your proposal related to the criteria must be evident in your Bid«, točka 7 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe), kar je tudi logično, pa gre poudariti, da te zahteve, ni mogoče razumeti zgolj na način, da so ponudniki dolžni podatek o povečani moči izrecno zapisati, ampak je, ob upoštevanju, da je ocenjevana povečana moč razlika med močjo ponujene turbine in močjo trenutne (obstoječe) turbine, to zahtevo mogoče tudi razumeti na način, da so morali biti iz ponudbe razvidno vsi podatki, ki so ključni za objektivno in naknadno preverljiv matematičen izračun povečane moči. Zato zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi ni izrecno zapisal podatka o povečani moči, še ne pomeni, da izbrani ponudnik tega podatka ni predstavil v okviru drugih podatkov, iz katerih je mogoče sporni podatek izračunati.

Tako naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da je naročnik podatek o moči trenutne turbine predstavil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, čemur vlagatelj niti v vlogi z dne 21. 5. 2019 niti v vlogi dne 18. 6. 2019 ne nasprotuje. Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument SP-ES1297, Revision 3, stran 95 (ki jo smiselno izpostavljata tudi naročnik in izbrani ponudnik), na kateri je predstavljen »Heat balance diagram« oz. »Lower limit calculated heat balance«, in v katerem je navedena moč 719,800 kW oz. 719,8 MW. Ob upoštevanju navedenega gre slediti neprerekanim navedbam naročnika, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naveden podatek o skupni vrednosti obstoječe turbine in da ta znaša 719,8 MW. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil dokument »Heat Flow Diagram« oz. »Lower limit heat balance«, v katerem je naveden podatek 735,044 MW, v ta podatek je vlagatelj tudi imel vpogled. Ob upoštevanju, da podatek o povečanju moči predstavlja razliko med močjo ponujene turbine in med močjo obstoječe turbine, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je podatek o povečanju moči izračunal ob upoštevanju podatkov, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in ob upoštevanju podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika. Posledično pa tudi ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da si je naročnik izmislil podatek »15,2«, ki ga je upošteval v okviru merila 2.b, oz. da naročnik ne more objektivno dokazati, kje in na kakšen način je to vrednost izračunal.

Pritrditi gre vlagatelju, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel podatek »719«, vendar pa samo dejstvo, da je naročnik navedel nepravilen podatek na zakonitost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Ob upoštevanju, da razlika med 735,044 in 719,8 znaša 15,24 (zaokroženo 15,2) in ob upoštevanju, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru spornega merila upošteval podatek 15,2 gre ugotoviti, da naročnikov zapis 719 MWe (namesto 719,8 MWe) v odločitvi o oddaji javnega naročila predstavlja zgolj tipkarsko napako, ki pa na izračun samega podatka ni imela vpliva. Poleg tega pa je vlagatelj seznanjen z obstoječim stanjem, saj se je imel možnost seznaniti z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato bi se lahko tudi sam prepričal, da je pravilen podatek 719,8 MWE in ne 719 MWe. Ob upoštevanju navedenega naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev, ko je ponudbi izbranega ponudnika na podlagi izračunanega podatka o povečani moči (ki znaša 15,2) dodelil 15 točk, saj je naročnik vnaprej predvidel, da ponudba s povečano električno močjo več kot 14,5 MWe prejme 15 točk.

Čeprav gre torej pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik podatka 15,2, relevantnega v okviru merila 2.b, v ponudbi izrecno ni navedel, pa zgolj to še ne pomeni, da se izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni zavezal, da bo ponujena turbina omogoča povečano moč 15,2 MWe. S tem ko je v ponudbeni dokumentaciji navedel podatek 735,044 MW, se je zavezal, da bo ponujena turbina v določenih okoliščinah omogočalo moč 735,044 MW. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da podatek o povečanju moči predstavlja razliko med močjo ponujene turbine in med močjo obstoječe turbine, se je izbrani ponudnik tudi zavezal, da bo povečanje moči turbine 15,2 MWe. Državna revizijska komisija zato navedbam vlagatelja, da se izbrani ponudnik ni zavezal za podatek, relevanten v okviru merila 2.b, ne more slediti.

Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitve pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila reference kadra, navedenega v prilogi 6. Kot že navedeno, naročnik je reference kadra (»Responsible Project Manager« in »Responsible Site Project Manager«) določil kot pogoj in kot merilo, pri čemer se bo v okviru tega merila ocenjeval presežek nad zahtevanim številom referenc. V okviru tega merila, uteženega s ponderjem 3%, je lahko ponudba prejela maksimalno 3 točke. Med strankama je nesporno, razvidno pa je tudi iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, da je naročnik v okviru tega merila ponudbi izbranega ponudnika dodelil vse možne točke, torej 3 točke.

Državna revizijska komisija ni presojala utemeljenost revizijskih navedb, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru tega merila ni uporabil vnaprej določeno merilo, saj gre ugotoviti, da četudi bi bile izpostavljene navedbe vlagatelja utemeljene in četudi bi ponudba izbranega ponudnika v okviru tega merila prejela 0 točk (namesto 3 točk), to ne bi vplivalo na vrstni red prejetih ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in posledično na odločitev o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je najprej preverila rezultate ocenjevanja, kot izhajajo iz izpodbijane odločitve, pri čemer je ugotovila, da v odločitvi o oddaji naročila navedeno skupno število točk, ki jih je prejela posamezna ponudba, ni skladno s seštevkom točk, ki jih je naročnik dodelil posamezni ponudbi v okviru posameznega merila. Da je pri seštevku skupnih točk, ki jih je prejela ponudba izbranega ponudnika, prišlo do »pomote«, v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje tudi naročnik. Ugotoviti gre, da tudi skupno število točk, ki jih je prejela vlagateljeva ponudba, ni skladno s seštevkom točk, ki jih je naročnik dodelil vlagateljevi ponudbi v okviru posameznega merila. Ob pravilnem seštevku točk, dodeljenih v okviru posameznih meril, vlagateljeva ponudba prejme skupno 63 točk (in ne 62 točk, kot to izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila), ponudba izbranega ponudnika pa prejme skupno 67 točk (in ne 65 točk, kot to izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila). Državna revizijska komisija navedbam vlagatelja v vlogi z dne 21. 5. 2019, da je že zato potrebno naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti, ne more priznati utemeljenosti. Naprej gre poudariti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je naročnik nepravilno seštel dodeljene točk (kar je imel vlagatelj možnost preveriti pred vložitvijo zahtevka za revizijo), kar pomeni, da so te vlagatelje navedbe v vlogi z dne 21. 5. 2019, ob upoštevanju šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, prepozne. Poleg tega pa naročnikova napaka ni vplivala na oddajo javnega naročila in na vlagateljev položaj v tem postopku oddaje javnega naročila. Čeprav je pri seštevku točk, ki ga je opravil naročnik, mogoče ugotoviti določeno odstopanje (ki ga je potrebno pripisati površnosti naročnika), pa je potrebno tudi ugotoviti, da le-to ni takšno, da bi lahko vplivalo na končni vrsti red med obema ponudnikoma, saj se je tako ob pravilnem kot napačnem naročnikovem seštevku ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto.

Smiselno enako gre ugotoviti tudi glede revizijskih navedb o nepravilnem ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila reference kadra. Tudi če bi bile navedbe vlagatelje utemeljene in naročnik na podlagi vnaprej določenih meril ponudbi izbranega ponudnika v okviru merila reference kadra ne bi dodelil 3 točk, ampak bi ji dodelil 0 točk, bi ponudba izbranega ponudnika, ob upoštevanju pravilnega seštevka točk, dodeljenih v okviru posameznih meril, prejela 64 točk. Ponudba izbranega ponudnika bi tako glede na merilo za izbor ekonomska najugodnejša ponudba še vedno dosegla največje skupno število točk, in sicer (namesto 67 točk) 64 točk, medtem ko je ponudba vlagatelja dosegla skupno 63 točk. Zato morebitna naročnikova nepravilna uporaba merila reference kadra ni mogla vplivati na pravni položaj vlagatelja v tem postopku oddaje javnega naročila, vlagatelju pa ni nastala oz. ni mogla nastati škoda. Tudi če bi bilo potrebno ugotoviti, da je ravnanje naročnika v izpostavljenem delu kršitev, vlagatelj ne bi mogel uspeti z zahtevkom za revizijo, saj je pogoj za uspeh zahtevka za revizijo, da naročnikova kršitev bistveno vpliva oz. bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prim. 16a. člen ZPVPJN). Ta pogoj za uspeh zahtevka za revizijo pa v obravnavanem primeru ni (oz. ne bi bil) izpolnjen, saj zatrjevana kršitev (tj. ocenjevanje ponudb na podlagi meril, ki niso bila vnaprej določena) ni bistveno vplivala oz. ni mogla bistveno vplivati na oddajo javnega naročila, ker bi se ponudba izbranega ponudnika v vsakem primeru uvrstila pred vlagateljevo ponudbo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 23. 7. 2019



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
– Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Vrbina 12, 8270 Krško,
– GE Boiler Deutschland GmbH, Stuttgart, GE Boiler Deutschland GmbH, Podružnica v Sloveniji, Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj,
– Dejan Grizelj, Kutnjački put 12, 10000 Zagreb, Hrvaška
– Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran