018-169/2019 Akademska in raziskovalna mreža Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Interaktivni zasloni SIO-2020«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba INOVATIO, distribucija, prodaja elektronskih in telekomunikacijskih naprav d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor, ki jo zastopa odvetnik Igor Marinšek, Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 11. 6. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN003987/2019-B01 ter istega dne tudi v Uradnem listu EU, pod številko objave 2019/S 111-271493.

Naročnik je dne 3. 9. 2019 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbama LANCom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor in RoLAN d.o.o., Jadranska cesta 27, Maribor. Iz obrazložitve je razvidno, da so bile preostale tri ponudbe izločene kot nedopustne. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker v obrazcu ePRO-Specifikacije ni navedel, da ponujena programska oprema in programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanja omogočata uvoz dokumenta tipa .jgp ter njegovo enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje in izvažanje, zahtevana funkcionalnost pa prav tako ne izhaja niti iz priložene tehnične dokumentacije. Vlagateljeva ponudba je nedopustna tudi zato, ker je v ponudbi navedel, da programska oprema za urejanje gradiv in predavanj omogoča uvoz dokumenta tipa .docx, tekom testiranja ponujene opreme pa je naročnik ugotovil, da tega ne omogoča.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 12. 9. 2019 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj predlaga tudi izvedbo ustne obravnave, na kateri bo podal dodatna tehnična pojasnila. Zatrjuje, da je oddal ponudbo po zahtevanih specifikacijah, naročniku je dostavil tudi vzorec ponujene opreme, 22. 8. 2018 pa mu je še osebno pojasnil način uvoza dokumenta tipa .jpg. Vlagatelj se strinja, da ni predložil dokazil za .jpg, a pri tem opozarja, da je dokazal, kako se uvaža .gif (.jpg, .gif in .phg so datoteke za slikovni material), ta pa se uvaža na enak način kot .jpg. Programska oprema omogoča enostavni uvoz oziroma preko klasičnega ukaza »odpri« in »izberi željeno« ali s samim »povleci&spusti«. Glede na to, da se .jpg odpira na enak način, navaja vlagatelj, je menil, da bo naročnikova komisija to razumela. Poleg tega je predložil tudi navodila (glej hyperlink Priročnika za uporabo), kjer je navedel možnost odpiranja datotek na način: 1. Izberite Datoteko in nato Odpri. Odpre se okno za odpiranje datoteke. 2. Izberite Datoteko. 3. Pritisnite Odpri. V navodilih je podana tudi možnost dodajanja predmetov v galerijo, in sicer: Dodajanje enega predmeta v galerijo: 1. Če zavihek galerije ni viden, ga odprite s pritiskom na ikono galerije. 2. Izberite predmet, ki ga želite dodati v galerijo. 3. S strani povlecite predmet v kategorijo galerije Moja vsebina ali v eno izmed njenih podkategorij. Ta postopek, zatrjuje vlagatelj, omogoča možnost dodajanja .jpg v programsko opremo na način »povleci&spusti«. Vlagatelj še navaja, da je bil med testiranjem produkta prisoten pri naročniku. Predstavnica naročnika ga je vprašala, na kakšen način se uvozi .jpg, pri čemer ji je pojasnil, da se ga uvozi na enak način kot tudi .gif ter da je postopek »povleci&spusti« naveden tudi v predloženih navodilih. Vlagatelj še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bil eksplicitno naveden način uvoza .docx dokumenta, torej ni bilo navedeno, ali se uvaža direktno ali indirektno. Vlagatelj zatrjuje, da njegova rešitev omogoča uvoz .docx datotek na način, kot ga zahteva razpisna dokumentacija, pri čemer opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način naj programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov (.docx, .pptx, .pdf, .jpg, .iwb.) ter njihovo urejanje, spreminjanje, shranjevanje dopolnjevanje, deljenje in izvažanje. Navaja, da je v ponudbi predložil opis korakov za uvoz dokumenta tipa .docx, in sicer: Pretvorba dokumentov v SMART Notebook datoteko - 1. Odprite dokument, ki ga želite pretvoriti. Na primer, če želite pretvoriti datoteko Adobe PDF v Notebook datoteko v Adobe PDF aplikaciji. 2. V glavnem meniju aplikacija izberite Datoteka>Natisni. Odpre se pogovorno okno za tiskanje. 3. V spustnem meniju Tiskalnik izberite »Send to SMART Notebook«. 4. Izberite Natisni. Dokument se odpre v SMART Notebooku. 5. Na koncu pa jo lahko shranite tako, da greste v glavni meni File>Save. Vlagatelj še opozarja, da je postopek uvoza .docx tipa dokumenta ter njegovo urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje in izvažanje, ki ga naročnik navaja v izpodbijani odločitvi, omogoča le ena namenska programska oprema na slovenskem trgu, in sicer oprema izbranega ponudnika, ki z naročnikom posluje že preko drugih javnih razpisov iz projekta SIO 2020, ta programska oprema pa je na voljo le v paketu z zaslonom, ki ga na trgu prav tako ponuja le izbrani ponudnik. Ali je razpisnim zahtevam glede na naročnikovo argumentacijo, ki se nanaša na nedopustnost njegove ponudbe, zadostil le izbrani ponudnik, pa naj odgovori tudi izvedenec računalniške stroke. Več kot očitno je, da gre v konkretnem primeru najmanj za tako imenovano prikrito diskriminacijo, torej tisto, kjer so razpisne zahteve za ponudnike sicer enake, vendar dajejo prednost točno določenemu ponudniku. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval neposrednega uvoza in uvoza datotek .jpg in .docx, zaključuje vlagatelj, je njegova ponudba dopustna.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil (izbrani ponudnik je zahtevek za revizijo prejel 17. 9. 2019).

Naročnik je dne 23. 9. 2019 z dokumentom brez številke zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, ali ponujena programska oprema omogoča uvoz tipa dokumenta .jpg ter njegovo enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje in izvažanje, zahtevana funkcionalnost pa ne izhaja niti iz v ponudbi predložene tehnične dokumentacije. Vlagatelj tudi sam priznava, da v ponudbi ni predložil dokazil za .jpg, navedenega dejstva pa ne morejo spremeniti niti njegove navedbe o tem, da je sicer dokazal, da ponujena oprema omogoča uvoz .gif, ki se uvaža na enak način kot .jgp. Naročnik opozarja, da je izrecno zahteval, da mora programska oprema omogočati uvoz dokumentov tipa .jgp, formata .gif in .jgp pa sta nedvomno dva popolnoma različna formata zapisa. Naročnik še navaja, da mu je vlagatelj na testiranju sicer predstavil, kako se uvozi .jgp, česar pa ni mogel upoštevati. Če bi namreč naročnik upošteval funkcionalnost, ki jo je ponudnik predstavil na testiranju, v ponudbi pa ni bila ponujena, bi s tem omogočil ponudniku, da po roku za oddajo ponudb dopolni ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujenega predmeta. Da pozivanje in dopolnjevanje ponudb v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ni dopustno, je v več odločitvah zapisala tudi Državna revizijska komisija (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-078/2018). Naročnik opozarja, da je bilo v konkretnem primeru izrecno zahtevano, da morajo ponudniki v obrazcu ePRO-Specifikacije natančno opisati lastnosti ponujenega blaga, česar pa vlagatelj ni storil. Naročnik še navaja, da je v odločitvi tudi navedel, da je v okviru testiranja ponujene opreme ugotovil, da programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj ne omogoča uvoza dokumentov tipa .docx. Naročnik zatrjuje, da je povsem jasno, kaj terminološko predstavlja uvoz dokumenta in da navedene zahteve ni mogoče razumeti na način, da je uvoz dokumenta mogoč tudi posredno, kot je to ponudil vlagatelj, ki predvideva uvoz dokumentov tipa .docx preko povezave (preko ukaza funkcije natisni znotraj Worda, sam uvoz pa postavi Wordove strani kot objekt na stran, zaradi česar urejanje in spreminjanje ni mogoče). Vlagateljevo ponudbo je v tem delu mogoče šteti kot variantno ponudbo, takšne ponudbe pa niso bile dovoljene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZPVPJN, lahko Državna revizijska komisija na pobudo vlagatelja ali naročnika ali na lastno pobudo izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Če Državna revizijska komisija presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali revizijskega postopka, pobudo vlagatelja ali naročnika zavrne. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagateljevemu predlogu za izvedbo ustne obravnave ni ugodila, saj je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je poznal vse razloge, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena kot nedopustna, prav tako je prejel tudi naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, s čimer se je seznanil z vsemi ugotovitvami, ki so bile navedene z namenom vplivanja na odločitev Državne revizijske komisije, kot to zahteva pravica do kontradiktornosti postopka. Poleg tega vlagatelj tudi ni izkoristil možnosti, ki mu jo daje šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, saj se ni opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel 9. 10. 2019). V okoliščinah danega primera tako ni pričakovati, da bi ustno zaslišanje strank v čemerkoli prispevalo k razjasnitvi dejanskega stanja zadeve, saj je imel vlagatelj tudi v pisno vodenem postopku možnost predstaviti svoja stališča in trditve, vključno s svojimi dokazi na način, ki ga ne postavlja v slabši položaj v primerjavi z naročnikom. Ob navedenem se je Državna revizijska komisija odločila, da v konkretni zadevi ustne obravnave ni potrebno izvesti, pri čemer je upoštevala tudi razloge učinkovitosti in gospodarnosti, saj bi izvedba ustne obravnave nepotrebno podaljšala postopek pravnega varstva.

Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj se strinja, da ni predložil dokazil za .jpg, a opozarja, da je dokazal, kako se uvaža .gif, slednji pa se uvaža na enak način kot .jpg. Vlagatelj še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bil eksplicitno naveden način uvoza .docx dokumenta, torej ni bilo navedeno, ali se uvaža direktno ali indirektno. Vlagatelj še opozarja, da postopek uvoza .docx tipa dokumenta ter njegovo urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje in izvažanje, omogoča le ena namenska programska oprema na slovenskem trgu, to je oprema izbranega ponudnika, ta programska oprema pa je na voljo le v paketu z zaslonom, ki ga na trgu prav tako ponuja le izbrani ponudnik.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz navedenih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom JN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila, ki ga naročnik izvaja v imenu in za račun 246 vzgojno-izobraževalnih zavodov, je nakup interaktivnih zaslonov SIO-2010 v okviru dejavnosti nakupa IKT opreme za vzgojno-izobraževalne zavode. Naročnik je tehnične specifikacije interaktivnih zaslonov navedel v 21 točkah obrazca ePRO-Specifikacije. Naročnik je tehnične zahteve navedel na levi strani tabele navedenega obrazca (rubrika Zahtevano), ponudniki pa so morali na desno stran obrazca vpisati kaj ponujajo (rubrika Ponujeno). Z navedenim obrazcem je naročnik ponudnike tudi opozoril, da morajo natančno opisati ponujeno blago (z navedbo proizvajalca, modela, oznako in z lastnostmi ponujenega blaga) oziroma ponujeno storitev. Posamezna postavka, opredeljena s strani ponudnika, je morala biti ponujena v najmanj takšni kvaliteti in imeti najmanj takšne lastnosti, kot jih je določil naročnik v stolpcu Zahtevano.

V 19. točki obrazca ePRO-Specifikacije (v stolpcu Zahtevano) so postavljene zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo, in sicer:

»Programska oprema

V kolikor je zahtevana programska oprema vezana na plačljivo licenco, mora biti licenca za prvo leto vključena v ceno zaslona.

- vključena programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj z možnostjo uporabe programske opreme v oblaku (cloud based software): ponudnik navede vse informacije o programski opremi, to je nabor vključenih vsebin (navedba vseh vsebin, ki so vključene v programski opremi z licenco ter vsebin, ki so vključene v programski opremi brez licence (omejena uporaba),
- vključen spletni brskalnik, ki omogoča brskanje po spletu in pisanje preko spleta ter zajemanje zaslonske slike in shranjevanje le-te neposredno v delovno okolje,
- vključena programska oprema, ki omogoča pisanje po digitalni beli površini (whiteboard) ter brezžično deljenje površine z uporabniki (tablica, telefon, prenosnik, računalnik) brez uporabe dodatnih aplikacij,
- programska oprema za pisanje po digitalni beli površini ima neomejen prostor (neskončna tabla«) ali pa ima možnost dodajanja novih listov (dodajanje novih belih strani),
- programska oprema za pisanje po digitalni beli površini ima možnost dodajanja lastnih ozadij oz. menjave prednastavljenih ozadij z lastnimi,
- programska oprema omogoča shranjevanje zapisov v arhiv zaslona ali izvoz v .pdf obliki na zunanji vir (USB ključ),
- programska oprema omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov (.docx, .pptx, .pdf, .jgp) ter njihovo enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje,
- programska oprema omogoča nastavitev debeline pisal,
- programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov (.docx, .pptx, .pdf, .jgp, .iwb) ter enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje.«

V zvezi z uvozom dokumentov je bilo postavljeno naslednje vprašanje:

»Ali pri specifikacijah 19 (programska oprema omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov -.docx, .pptx, .pdf, .jgp ter njihovo enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje) zadošča, če programska oprema omogoča uvoz .pdf, .pptx, .jpg ter .iwb, ne pa .docx?«

Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 4. 7. 2019):

»Naročnik vztraja pri zahtevah. Programska oprema mora omogočati uvoz, enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje v vseh zahtevanih formatih.«

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na uvoz dokumenta tipa .jpg.

Med strankama v tem postopku ni spora o tem (navedeno pa potrjuje tudi vlagateljeva ponudba), da vlagatelj ni predložil dokazil za .jpg, oziroma da vlagatelj v obrazec ePRO-Specifikacije ni vpisal, da programska oprema omogoča (tudi) uvoz tipa dokumenta .jpg. Vlagatelj navaja, da njegova ponudba ni nedopustna, saj je dokazal, kako se uvaža dokument .gif, ta pa se, saj gre v obeh primerih za slikovni material, uvaža na enak način kot dokument .jpg. Navaja še, da je predstavnici naročnika med testiranjem ponujenega produkta tudi pokazal, kako se uvozi .jpg ter ji ob tem pojasnil, da se na enak način uvozi tudi .gif.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik je namreč, kot izhaja iz zgoraj citiranih tehničnih specifikacij, od ponudnikov izrecno zahteval, da morajo natančno opisati ponujeno blago (z navedbo proizvajalca, modela, oznako in z lastnostmi ponujenega blaga) oziroma ponujeno storitev, poleg tega sta morala biti ponujeno blago oziroma storitev ponujena v najmanj takšni kvaliteti in imeti najmanj takšne lastnosti, kot jih je določil naročnik. Vlagatelj tem zahtevam ni sledil, saj v ponudbeni obrazec ePRO-Specifikacije ni vpisal, da programska oprema omogoča uvoz dokumenta tipa .jpg. Naročnik zato pravilno opozarja, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da sporno funkcionalnost ponuja oziroma da vlagateljeva ponudba ni dopustna. Navedenega dejstva ne spremenijo niti vlagateljeve navedbe o tem, da je sicer dokazal, da ponujena programska oprema omogoča uvoz dokumenta tipa .gif. Kljub temu, da gre v obeh primerih za slikovni material in čeprav naj bi se oba dokumenta uvažala na enak način, pa naročnik pravilno opozarja, da gre pri navedenih dokumentih za dva različna dokumenta oziroma formata zapisa. Čeprav naj bi vlagatelj domneval, da bo naročnik pri pregledu programske opreme razumel, da gre pri obeh oblikah datotek za enak način odpiranja, pa naročnik pravilno opozarja, da lahko dopustnost vlagateljeve ponudbe presoja le na podlagi v ponudbi navedenih podatkov o ponujeni opremi, ki jih je tudi sicer izrecno zahteval.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je ponudniku (razen izjemoma, to je pod pogoji, določenimi z ZJN-3 oziroma v primeru, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Zato morajo biti ponudniki še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.

Čeprav je vlagatelj naročniku pri testiranju ponujenega produkta predstavil tudi na kakšen način se uvozi dokument .jpg, naročnik tega pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe upravičeno ni upošteval. Če bi namreč naročnik upošteval funkcionalnost, ki jo je ponudnik (vlagatelj) predstavil šele na testiranju, v ponudbi pa ni bila ponujena, bi s tem omogočil vlagatelju, da dopolni svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na ponujen predmet. Na ta način bi naročnik vlagatelju omogočil testni prikaz programske opreme, ki je morebiti sploh ni ponudil oziroma bi bilo možno, da je vlagatelj na testiranje dostavil drugo opremo (ne glede na enako poimenovanje), ki manjkajočo funkcionalnost podpira. Naročnik torej v konkretnem primeru ne more upoštevati funkcionalnosti, ki mu je bila predstavljena šele po roku za oddajo ponudb, saj vlagateljeva ponudba dokazil o tem, kot to priznava tudi vlagatelj sam, ni vsebovala.

Naslednji očitek se nanaša na uvoz dokumentov tipa .docx.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena tudi iz razloga, ker je v ponudbi navedel, da programska oprema za urejanje gradiv in predavanj omogoča uvoz tipa dokumenta .docx, tekom testiranja ponujene opreme pa je naročnik ugotovil, da tega ne omogoča. Naročnik je navedel, da mora za izpolnjevanje te zahteve programska oprema omogočati, da je v meniju mogoče izbrati ukaz »Uvoz« ali »Odpri«, nadalje je med ponujenimi možnostmi datotek za uvoz oziroma odpiranje mogoče izbrati dokument tipa .docx. Če pa programska oprema omogoča le odpiranje samostojne .docx datoteke, ki jo je potem preko opcij »Natisni« in »Pošlji v« mogoče pretvoriti v specialen format ponujene programske opreme za ustvarjanje gradiv in predavanj, to po naročnikovem mnenju ni enakovredno uvozu dokumenta.

Vlagatelj v zvezi s tem očita naročniku, da v razpisni dokumentaciji ni bil eksplicitno naveden način uvoza .docx oziroma da naročnik ni navedel, ali se ta dokument uvaža direktno ali indirektno. Vlagatelj še opozarja, da tudi sicer takšen postopek uvoza dokumenta, kot ga v izpodbijanem mnenju šele naknadno navaja naročnik, omogoča le ena namenska programska oprema - to je programska oprema izbranega ponudnika. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da je popolnoma jasno kaj pomeni »uvoz dokumenta« oziroma da navedene zahteve ni mogoče razumeti na način, da je uvoz dokumenta mogoč tudi posredno.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, ali se dokument tipa .docx uvaža direktno ali indirektno. Prav tako se strinja z vlagateljem tudi v tem, da nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Vlagatelj tudi pravilno opozarja, da je naročnik v zvezi z uvozom dokumenta tipa .docx v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel drugačno in konkretnejšo razlago navedene zahteve iz razpisne dokumentacije. V sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa je naročnik navedel, da je vlagateljeva ponudba v tem segmentu variantna in … »da vlagatelj predvideva uvoz dokumentov tipa .docx preko povezave - preko ukaza funkcije natisni znotraj Worda, sam uvoz pa postavi Wordove strani kot objekt na stran, zaradi česar urejanje in spreminjanje ni mogoče«. Ne glede na navedeno, pa bi presoja vlagateljevega očitka, ali je v tem delu izpolnil naročnikovo zahtevo, oziroma ali je iz naročnikove zahteve razvidno, da je bil zahtevan le neposreden način uvoza dokumenta tipa .docx (kot to zatrjuje naročnik), terjala strokovno presojo zahteve iz razpisne dokumentacije oziroma strokovno primerjavo vlagateljeve ponudbe z zahtevo iz razpisne dokumentacije, kar pa bi lahko storil le strokovnjak z ustreznim znanjem (imenovanje ustreznega strokovnjaka je predlagal tudi vlagatelj). Ker pa navedeno ne bi spremenilo ugotovitve o tem, da je vlagateljeva ponudba nedopustna že iz razloga, ki se nanaša na uvoz dokumentov tipa .jgp, Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN), in v izogib nepotrebnim stroškom, strokovnjaka ni imenovala.

Vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V Ljubljani, dne 30. 10. 2019





Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, Ljubljana,
- odvetnik Igor Marinšek, Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor,
- LANCom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor,
- RoLAN d.o.o., Jadranska cesta 27, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran