018-168/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »dobavo in montažo razne IT in programske opreme za DCZ Ljubljana« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d. o. o., Kranj, Ljubljanska cesta 24 a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Miriam Ravnikar Šurk, odvetnica v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 22. 10. 2019

odločila:

1. Ugotovi se, da je naročnik s tem, ko je 3. 9. 2019, ko je prejel zahtevek za revizijo, poslal v objavo obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo nato še isti dan objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-K03, z njim pa je sporočil tudi spremembo roka za postavljanje vprašanj, konkludentno ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na odpravo kršitve v zvezi z rokom za postavljanje vprašanj. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 989,48 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v zvezi z naročilom male vrednosti (objava obvestila o naročilu 2. 8. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-W01) pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 2. 9. 2019 in predlagal, da se »odpravi nezakonite določbe razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih vlagatelj izpodbija z zahtevkom za revizijo«, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je bil naročnik opozorjen, da je v točki 2.1 tehničnih specifikacij nezakonito zahteval operemo »Siemens Unify tel. centrala X8«,
- naročnik dopušča možnost različnih tolmačenj načina izvedbe naročila male vrednosti, saj ni specificiral zahtev iz točke 2.1 tehničnih specifikacij,
- je naročnik točko 3.1 tehničnih specifikacij »prepisal« za točno določen model in s tem prilagodil tehnične specifikacije točno določeni opremi, s čimer je kršil peti odstavek 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter tudi 5. in 7. člen ZJN-3,
- naročnik ni podaljšal roka za postavljanje vprašanj, čeprav so bile po poteku roka za postavljanje vprašanj objavljene bistvene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa je tudi kršil pravico do učinkovitega pravnega varstva, saj gospodarski subjekti niso mogli opozoriti na kršitve na portalu javnih naročil, naročnik pa bo zaradi tega prejel med seboj nekonkurenčne in neprimerljive ponudbe.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 4301-26/2019/5 z dne 13. 9. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- opisana telefonska centrala že deluje v Dispečerskem centru zdravstva Ljubljana, ki je lociran v prostorih Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana i Dispečerskem centru zdravstva Maribor,
- z izgradnjo novega Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana se bodo bistveno povečale tudi komunikacijske in varnostne potrebe tega centra, saj bo po novem sprejemal klice v sili in naročila za prevoze pacientov iz več kot polovice države, zaradi česar je treba vzpostaviti visoko razpoložljiv in zanesljiv telekomunikacijski sistem s povezavo treh obstoječih central (dve v Mariboru in ene v Ljubljani) z novo centralo, ki je predmet naročila male vrednosti,
- se je odločil za takšen način nadgradnje obstoječega delujočega telekomunikacijskega sistema, ker bi bila drugačna rešitev neracionalna oziroma negospodarna, saj bi povzročila nabavo štirih novih telefonskih central namesto ene in nastanek nepredvidenih stroškov izdelave CTI aplikacije in vmesnikov za integracijo z glavnim dispečerskim programom NMP3000Dispatch,
- je pogoj za vzpostavitev visoke razpoložljivosti dobava manjkajoče centrale, ki mora biti takšnega tipa, kot je določeno v tehničnih specifikacijah,
- je v sistem telefonskih komunikacij z vsemi integracijami vložil več kot 100.000 eurov, investicija v drug sistem telekomunikacij pa bi bila neracionalna,
- si vlagatelj za dobavo zahtevanega tipa telefonske centrale lahko pridobi partnerja,
- zavrača očitano »veliko« diskrecijo, saj je navedel zahteve, merilo pa je ponujena cena,
- vlagatelj zavaja, saj se v zvezi z zahtevo iz točke 3.1 tehničnih specifikacij sklicuje na spletno povezavo, na kateri naj bi bil izdelek, ki naj bi ga naročnik »preferiral«, vendar ta ne ustreza tehničnim specifikacijam,
- tehničnih specifikacij ni prilagodil določenemu izdelku, saj je znižal zahtevo za IPsecVPN prepustnost v dobri veri, da se razširi izbor mogočih izdelkov in s tem pridobi nižjo ceno,
- so navedbe tipa izdelka v tehničnih specifikacijah podane le zaradi predstavitve tehničnih zahtev in ne zahteva ponudbe za ta predmet, temveč je ta izdelek le primeren, ponudniki pa lahko ponudijo druge izdelke, ki so enakovredni označenemu izdelku,
- z odgovori, na katere se je skliceval vlagatelj, ni spremenil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč je dal le pojasnila.

Naročnik je kot prilogo dopisoma 4301-26/2019/6 z dne 24. 9. 2019 in 4301-26/2019/7 z dne 26. 9. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, še del dokumentacije pa 1. 10. 2019 po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev« št. 4301-26/2019/5 z dne 13. 9. 2019.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zvezi z oddajo naročila male vrednosti blaga (točka II.1.3 obvestila o javnem naročilu) pred potekom roka za predložitev ponudb, ki je bil na 2. 9. 2019, ko je vlagatelj po pošti priporočeno vložil zahtevek za revizijo, določen za 3. 9. 2019 do 12. ure (točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega 22. 8. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-K02), vložil zahtevek za revizijo in izpodbijal nekatere tehnične specifikacije in rok, v katerem bi smel naročniku na portalu javnih naročil zastaviti vprašanja. Naročnik, ki je zahtevek za revizijo prejel 3. 9. 2019, je z dokumentom »Odločitev« št. 4301-26/2019/5 z dne 13. 9. 2019 zavrnil vlagateljeve očitke. Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je naročnik 3. 9. 2019 (gl. točko VI.5 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega 3. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-K03) in torej na dan, ko je prejel zahtevek za revizijo, poslal v objavo podatke o spremenjenih datumih za predložitev ponudb (tj. 17. 9. 2019 do 12. ure), odpiranje ponudb (tj. 17. 9. 2019 ob 12.05) in sprejemanje vprašanj gospodarskih subjektov (tj. 10. 9. 2019 do 10. ure). Vsi spremenjeni roki so razvidni iz točke VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega 3. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-K03.

Naročnik je v točki 2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 3–4) opisal, kaj je »predmet javnega naročila«, pri čemer je v zadnjem odstavku točke 2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da »popolni obseg predmeta javnega naročila, vključno z vsemi relevantnimi tehničnimi podatki, zahtevami in pogoji, je podan v Posebnem delu dokumentacije«. Naročnik je v tisti del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z naslovom »Posebni del dokumentacije« vključil poglavje »Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila« (str. 39) in v samostojnem dokumentu oblikoval popis v obliki tabele, ki med drugim vsebuje stolpec »Opis«. Naročnik je v posameznih razdelkih tega stolpca določil, katere tehnične zahteve mora izpolnjevati predmet naročila male vrednosti. Naročnik je v zvezi s predmetom naročila male vrednosti podal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil, saj je odgovarjal na posamezna vprašanja, ti odgovori pa so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Javno naročilo blaga skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela. Javno naročilo storitev skladno s 5. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (tj. razen javnih naročil gradenj). Javna naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst različnih naročil (gradenj, storitev ali blaga), se skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-3 oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet določenega naročila.

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga in storitve (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila.

Tehnične specifikacije iz alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je tehnične specifikacije, kot je Državna revizijska komisija že predstavila, navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je glavni predmet naročila male vrednosti blago, je naročnik skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-3 dolžan to naročilo male vrednosti oddati v skladu z določbami ZJN-3, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil blaga. Naročnik je v objavi (točka II.1.3) tudi označil, da oddaja javno naročilo blaga.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3). Iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da tehnične specifikacije ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci le neupravičeno, kar omogoča tolmačenje, da smejo tehnične specifikacije upravičeno ovirati odpiranje javnih naročil konkurenci. Naročnik tako z določitvijo tehničnih specifikacij kljub omejevanju konkurence lahko ravna skladno z ZJN-3, če ima za to omejevanje objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Pri tem je treba upoštevati, da iz petega odstavka 68. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi imel kateri izmed načinov določanja tehničnih specifikacij prednost pred drugim, niti ne izhaja, da bi pri javnem naročanju blaga, kot je glavni predmet obravnavanega naročila male vrednosti, izključeval, da se natančneje določijo značilnosti delovanja in uporabe iskane individualne opreme.

Naročnik mora pri določanju tehničnih specifikacij upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Iz prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, in sicer če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo skladno s tretjo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Tudi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 za omejitev konkurence izhaja zahteva za upravičenost, ta pa se nanaša na predmet javnega naročila.

Izhajajoč iz predstavljenih pravnih podlag zato ni že samo po sebi v neskladju z ZJN-3, četudi bi se lahko potrdilo izhodišče, da naj bi bil le en gospodarski subjekt zmožen izpolniti naročnikove zahteve.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vsaka tehnična specifikacija, ki jo določi naročnik, vpliva na krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo javno naročilo, saj že po naravi stvari razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki jo lahko (s ponujenim predmetom) izpolnijo, in gospodarskimi subjekti, ki je ne morejo. Vendar ni namen ZJN-3, da bi preprečil vsakršno razlikovanje med gospodarskimi subjekti, temveč le tisto, ki ni skladno z njim (npr. arbitrarno razlikovanje). Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago, ne določajo pa, kaj naj nabavi in torej ne določajo, katero blago sme nabaviti. ZJN-3 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti mora imeti neko blago, ki ga naročnik nabavlja. Glede na ZJN-3 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-3 pa določa le pravila, ki jih mora naročnik upoštevati, ko nabavlja blago. Državna revizijska komisija k navedenemu še dodaja, da vlagatelj niti ni navedel, da bi naročnik določil tehnične specifikacije tako, da bi te različno zavezovale posamezne gospodarske subjekte. Iz tehničnih specifikacij je razvidno, da sporne tehnične specifikacije na enak način in v enakem obsegu zavezujejo vse gospodarske subjekte brez razlikovanja glede na njihov sedež, pravno organizacijsko obliko oziroma katero drugo lastnost.

Vlagatelj je navedel, da je naročnik nezakonito določil tehnične specifikacije za postavko 2.1 »Telefonska centrala« (ki je vključena pod naslov »Telefonija«), ki jo je naročnik opisal kot:
»1. Osnovne zahteve«
Siemens Unify Tel. centrala X8
Montaža v novem dispečerskem centru zdravstva LJ (DTS)
2. Mehanizmi za zagotavljanje razpoložljivosti sistema
o Konfiguracija ponujene opreme s postavitvijo v sistem visoke razpoložljivosti s tremi obstoječimi telefonskimi centralami Siemens Unify X8, dve v MB ena v LJ
o Konfiguracija sistema, da se v primeru odpovedi ene centrale, živi klici in klici na čakanju preusmerijo na drugo centralo.
o Konfiguracija sistema, da se v primeru prezasedenosti sistema na eni lokaciji klici preusmerijo na drugo lokacijo po obstoječi podatkovni povezavi (VPN) oz. če ta ni na razpolago po javnem omrežju.
3. Licence in možnosti
…«

Naročnik je v zvezi s telefonsko centralo na portalu javnih naročil
- na prošnjo:
»Prosim, da omogočite ogled obstoječe telefonske centrale na lokaciji Ljubljana (tiste, ki jo je potrebno preseliti na novo lokacijo).«
7. 8. 2019 ob 14.12 odgovoril:
»Ogled bo omogočen dne 13. 8. 2019 ob 9. uri na Zaloški 25. Kontaktna oseba je […]«,
- na pobudo:
»Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede opreme zapisal, da zahteva Siemens Unify Telefonsko centralo tipa X8.
Navedena zahteva je nezakonita, saj je v nasprotju z določilom šestega odstavka 68. člena ZJN-3. V izogib revizijskemu zahtevaku naj naročnik skladno s citiranim členom spremeni svojo zahtevo in dopusti ponudbo enakovredne opreme.«
22. 8. 2019 ob 15.36 odgovoril:
»Navedena zahteva po mnenju naročnik ni v nasprotju z določbo šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Zahteva je postavljena izključno iz razloga kompatibilnosti z obstoječe opreme (in zaradi sledenja postavitve v redundančni, visoko razpoložljiv sistem.«,
s čimer sta ta odgovora postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v postavki 2.1 določil proizvajalca telefonske centrale in tudi njen tip (oziroma model), s čimer je navedel določeno blago v smislu katerega izmed elementov iz prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da vlagatelj ni zatrjeval, da predmet naročila male vrednosti ne bi upravičeval, da se tehnične specifikacije smejo sklicevati na določenega proizvajalca in tip oziroma model telefonske centrale. Vlagatelj tudi ni izpodbijal, da se na dveh lokacijah (Ljubljana in Maribor) že nahajajo tri telefonske centrale Siemens Unify X8, in niti ni uveljavljal, da bi bilo neupravičeno, da mora biti četrta telefonska centrala kompatibilna z obstoječo opremo (gl. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 8. 2019 ob 15.36). Vlagatelj z navedbo, da »naročnik nikjer ni objavil elementov obstoječega sistema oziroma zadostne količine informacij, ki bi potencialnim ponudnikom omogočale preveritev naročnikove trditve, da gre za zahtevo zaradi kompatibilnosti z obstoječo opremo« (zahtevek za revizijo, str. 6) potrjuje te ugotovitve Državne revizijske komisije, saj iz te navedbe izhaja kvečjemu dvom o upravičenosti določitve sporne tehnične specifikacije, ne pa trditev o njeni neupravičeni določitvi. Vlagatelj pa le na podlagi lastnega dvoma ne more uspeti z zahtevkom za revizijo (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Iz te vlagateljeve navedbe, ki jo potrjuje tudi vlagateljeva navedba (zahtevek za revizijo, str. 7), da »naročnik ni podrobno specificiral zgoraj omenjene zahteve«, prej izhaja očitek o kršitvi določb ZJN-3, ki urejajo informiranje gospodarskih subjektov (in sicer tudi s tehničnimi specifikacijami), ne pa določitve tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je namen dodatnih informacij omogočiti ponudnikom seznanitev s podatki, ki so lahko pomembni za pripravo ponudbe, kar je mogoče razbrati iz pravil o podaljševanju roka za predložitev ponudb (gl. 74. člen ZJN-3), ne pa naročnikovemu upravičevanju določitve posameznih tehničnih specifikacij. Naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 8. 2019 ob 15.36, je z vidika omogočitve ponudnikom seznanitev s podatki, ki so lahko pomembni za pripravo ponudbe, mogoče razumeti le tako, da naročnik ni omogočil ponudbe druge telefonske centrale, kot tiste, ki jo je določil v postavki 2.1, pri čemer utemeljitev, zakaj se je tako odločil, je lahko relevantna v postopku pravnega varstva, ne pa za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija povzema, da že zaradi pomanjkanja vlagateljeve trditvene podlage, da ni podan element »upravičenost predmeta javnega naročila«, ni mogla ugotoviti kršitve prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, čeprav je naročnik določil tehnične specifikacije z navedbo proizvajalca in tipa (oziroma modela) telefonske centrale. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da na podlagi vlagateljevih navedb ni mogla ugotoviti niti kršitve druge in/ali tretje povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Vlagatelj namreč ni navedel, da bi naročnik lahko telefonsko centralo opisal drugače kot z navedbo proizvajalca in tipa (oziroma modela), niti ni uveljavljal, da bi moral naročnik izza navedbe proizvajalca in tipa (oziroma modela) telefonske centrale vključiti tudi besedilo »ali enakovredno«. Državna revizijska komisija zato na podlagi tistega, kar je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo, ni mogla ugotoviti, da je naročnik kršil ZJN-3, ko je določil 1. točko postavke 2.1.

Vlagateljeve navedbe, ki so povezane z 2. točko postavke 2.1 (zahtevek za revizijo, str. 7), se kljub vlagateljevemu sklicevanju na šesti odstavek 68. člena ZJN-3 (sicer v drugih delih zahtevka za revizijo) in oblikovanje tehničnih specifikacij po vsebini nanašajo na nezadostno informiranje gospodarskih subjektov s podatki, ki so v zvezi s tehničnimi specifikacijami lahko relevantni pri pripravi ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz treh alinej 2. točke postavke 2.1 razvidno, katere tri cilje mora zagotoviti ponudnik s konfiguracijo in naročnik pri tem ne omejuje, na kateri način naj jih doseže. Naročnik pa zaradi tega ne omejuje konkurence. Iz vlagateljevih navedb ni razvidno, v čem bi bila problematična različna interpretacija načina izvedbe, če bi bil z vsakim izmed možnih načinov izvedbe, ki jih vlagatelj sicer niti ni konkretiziral, dosežen cilj, ki ga zahteva naročnik pri vsaki izmed konfiguracij. Če pa bi bilo treba te vlagateljeve navedbe razumeti tako, da je pojme, ki jih je naročnik uporabil pri opisovanju ciljev, ki naj se zagotovijo s konfiguracijo, mogoče razumeti na več različnih načinov, zaradi česar bi moral naročnik podrobneje določiti vsebino teh pojmov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni z ničimer konkretiziral, da bi bilo te pojme mogoče razumeti različno oziroma v različnem obsegu. Vlagatelj tudi ni navedel, katere konkretne podatke bi moral naročnik še zagotoviti ponudnikom, da bi bilo mogoče pripraviti ponudbe ali da bi bile te medsebojno primerljive. Vlagatelj je sicer navedel, da »naročnik nikjer ni objavil elementov obstoječega sistema oziroma zadostne količine informacij«, vendar je to navedel v kontekstu ugotavljanja upravičenosti določitve tehnične specifikacije in Državna revizijska komisija je že ugotovila, da ta vlagateljeva navedba predstavlja kvečjemu dvom o upravičenosti določitve tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija zaradi pomanjkanja vlagateljeve trditvene podlage ni mogla ugotoviti, da je naročnik kršil ZJN-3 z načinom oblikovanja 2. točke postavke 2.1. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da je iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 7. 8. 2019 ob 14.12, razvidno, da je naročnik omogočil ogled obstoječe telefonske centrale v Ljubljani. S tem so ponudniki lahko pridobili informacije, ki so lahko relevantne za pripravo ponudbe.

Vlagatelj je nadalje navedel, da je naročnik nezakonito določil tehnične specifikacije za postavko 3.1 »Smart Board« (ki je vključena pod naslov »Periferna oprema«), ki jo je naročnik opisal kot:
»Diagonala interaktivnega zaslona vsaj 75° / 190,5 cm
Ločljivost interaktivnega zaslona 4K Ultra HD / 3840 × 2160
Tehnologija Multitouch ali boljša (vsaj 3 hkratni dotiki)
Pen ID - vsaj 2 osebe lahko hkrati in neodvisno drug od drugega pišejo po zaslonu z različnimi barvami
Kontrastno razmerje vsaj: 5000: 1
Vidni kot vsaj 178 °
Varčevanje z energijo ko ni prisotnih oseb
Odzivni čas največ 8 Murska Sobota
Vključeni kabli in Pisala (vsaj × 4), brisalka
ENERGY STAR® certifikat […]«

Državna revizijska komisija pri pregledu vprašanj, objavljenih na portalu javnih naročil, ni ugotovila, da bi bilo katero vprašanje zastavljeno v zvezi s postavko 3.1. Vprašanje, na katerega se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8) in je bil nanj na portalu javnih naročil 13. 8. 2019 ob 15.38 objavljen odgovor, se je nanašalo na postavki 1.2 in 1.3, s tem pa na mrežno in ne periferno opremo. Tudi iz vprašanja, na katerega se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8–9) in je bil nanj na portalu javnih naročil 22. 8. 2019 ob 15.05 objavljen odgovor, ni mogoče razbrati, da se nanaša na postavko 3.1. Slednje vprašanje se je nanašalo na stikala in požarni zid. Da glede postavke 3.1 na portalu javnih naročil ni bilo postavljenih vprašanj, podpira tudi 5. točka zahtevka za revizijo (str. 5), saj se vlagatelj pri utemeljevanju omejitev zahtevkov za revizijo (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN) sklicuje le na vprašanje, na katerega je bil objavljen odgovor na portalu javnih naročil 22. 8. 2019 ob 15.36. Državna revizijska komisija zaradi omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ne more obravnavati očitka o kršitvi ZJN-3 pri oblikovanju postavke 3.1. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da se je vlagatelj sicer skliceval na kršitev šestega odstavka 68. člena ZJN-3, vendar ni uspel niti navesti, v katerem delu naj bi se postavka 3.1 sklicevala na katerega izmed elementov iz prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Iz opisa postavke 3.1 tudi ne izhaja, da bi se naročnik skliceval na proizvajalca Clevertouch, niti ni razvidno, da bi se skliceval na določen model ali tip zaslona. Vlagatelj sicer tudi ni uspel navesti, katere zahteve bi bile »lastne« le domnevno favoriziranemu blagu. Tudi podatki s spletne strani, na katero se je skliceval vlagatelj, ne podpirajo vlagateljeve navedbe, da je naročnik »prepisal« tehnične specifikacije (zahtevek za revizijo, str. 7). Npr. že naročnikova zahteva »Tehnologija Multitouch ali boljša (vsaj 3 hkratni dotiki)« pokaže, da je ta bistveno nižja od tiste, ki je dosegljiva na tej spletni strani in jo je vlagatelj tudi izrecno navedel »Multi Touch: 20 točkovni«.

Vlagatelj je še navedel (zahtevek za revizijo, str. 9–10), da so bila na portalu javnih naročil 29. 8. 2019 objavljeni odgovori na vprašanja in da je naročnik z njimi bistveno spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar ni podaljšal roka za postavljanje vprašanj. Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je mogoče šteti, da je podana kršitev, ki jo je navedel vlagatelj, temveč je upoštevala, da je naročnik na dan, ko je prejel zahtevek za revizijo, poslal v objavo obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo nato še isti dan objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005516/2019-K03, z njim pa je sporočil tudi spremembo roka za postavljanje vprašanj. Državna revizijska komisija je zato štela, da je naročnik konkludentno ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na odpravo kršitve v zvezi z rokom za postavljanje vprašanj.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi odstavek 39. člena ZPVPJN ugotovila, da je naročnik deloma že sam ugodil zahtevku za revizijo (glede odprave kršitve v zvezi z rokom za postavljanje vprašanj), v preostalem delu pa ga je zavrnila.

Ker Državna revizijska komisija ni razveljavila niti dela postopka naročila male vrednosti, rok za postavljanje vprašanj, ki ga je naročnik spremenil, pa je že potekel med potekom postopka pravnega varstva, pri čemer vlagatelj ni uveljavljal nezakonitosti dolžine tako podaljšanega roka za postavljanje vprašanj, saj se ne nazadnje ni niti opredelil do naročnikov navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo (prim. prva poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN), lahko naročnik kljub ugotovitvi konkludentne ugoditve zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na odpravo kršitve v zvezi z rokom za postavljanje vprašanj, nadaljuje oddajo naročila male vrednosti. Državna revizijska komisija je zaradi sprejete odločitve o zahtevku za revizijo vseeno dala napotek v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če bi vlagatelj v celoti uspel z zahtevkom za revizijo, bi mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznala stroške takse v višini 2.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 780 eurov (1.300 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 951,60 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 13,80 eurov (23 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,84 eurov. Celoten znesek potrebnih stroškov bi tako znašal 2.968,44 eurov. Ker pa je treba zaključiti, da je vlagatelj dejansko uspel le tretjinsko, mu je naročnik dolžan povrniti stroške v višini 989,48 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih izdatkov nad priznanimi, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 989,48 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 22. 10. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran