018-118/2019 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža IP/Ethernet stikal« v sklopu 1 »IT IP/ETHERNET stikala«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SMART COM d.o.o., Brnčičeva ulica 45, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti »Dobava in montaža IP/Ethernet stikal« v sklopu 1 »IT IP/ETHERNET stikala«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila […]« z dne 19. 6. 2019.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.249,72 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 750,94 EUR.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3. 6. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 6. 6. 2019, pod št. objave JN003780/2019-W01.

Naročnik je dne 20. 6. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003780/2019-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji naročila […]« z dne 19. 6. 2019, iz katere izhaja, da se naročilo v obeh razpisanih sklopih odda ponudniku NIL d.o.o., Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 6. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 »IT IP/ETHERNET stikala« ni dopustna, ker ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik naj namreč samo z naborom ponujene opreme proizvajalca Cisco ne bi mogel izvesti integracije novih stikal/usmerjevalnikov z IP/MPLS usmerjevalniki X690, kakor je bilo zahtevano. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da je na obstoječih usmerjevalnikih X690 vzpostavljen mehanizem EAPS, nobeno od ponujenih stikal iz družine Cisco Catalyst 9500 pa ne podpira mehanizma EAPS, zato tudi ni možna zahtevana integracija ponujenih stikal z obstoječimi IP/MPLS usmerjevalniki X690, in sicer na ravni zagotavljanja visoke razpoložljivosti storitev, ki so uporabljene na IP/MPLS usmerjevalnikih X690. Za zagotovitev skladnosti v skladu z zahtevami bi moral izbrani ponudnik ponuditi dve dodatni stikali Extreme Networks, ki podpirata mehanizme EAPS in s tem omogočata zahtevano integracijo. Vlagatelj še navaja, da je med zahtevami naročnika sicer navedeno, da uporaba protokola RFC3619 (tj. mehanizem EAPS) ni pogoj in da se redundanca (ščitenje poti) lahko doseže z uporabo drugih protokolov, vendar pa se ta možnost navezuje le na del (določene segmente) IT IP/Ethernet omrežja naročnika, ki pa za zahtevano integracijo niso relevantni. Vlagatelj predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi in se izpodbijana odločitev spremeni na način, da se ponudba izbranega ponudnika prepozna za nedopustno in se kot edino dopustno ponudbo za sklop 1 določi ponudbo vlagatelja. Vlagatelj predlaga tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva v višini plačane takse.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 4. 7. 2019. Pojasnjuje, da lahko s ponujenim izborom opreme proizvajalca Cisco izvede integracije skladno z zahtevami naročnika; predvidena je takšna tehnična rešitev, da ves segment omrežja na lokacijah Uprava in DCV Glavni ostane z vidika storitev nespremenjen. Ponujena rešitev predvideva prestavitev obstoječih zank Kotnikova, DCV in Slovenska iz obstoječega usmerjevalnika Black Diamond 8806 na obstoječe stikalo X690. Na ta način naj bi se vse zanke zaključevale na način, kot ga opisuje vlagatelj, s čimer se zagotovi delovanje vseh potrebnih storitev. Na ta način naj bi se izvedla kompletna migracija vseh potrebnih storitev; vse EAPS zanke, ki so trenutno na obstoječem stikalu Black Diamond 8806, se bodo prestavile na obstoječe stikalo X690. Obroč strežniki se ne omenja, ker se topologija obroča strežniki razdira skladno z razpisom. Izbrani ponudnik še navaja, da ponuja L3 stikala, ki podpirajo IP/MPLS funkcionalnosti, te pa podpira tudi stikalo X690. Izbrani ponudnik zagotavlja, da mehanizma EAPS na segmentih novih stikal in obstoječih stikal X690 ne potrebuje več; namesto EAPS naj bi se uporabili drugi mehanizmi, prav tako pa izbrani ponudnik zagotavlja integracijo novih stikal Cisco z obstoječimi stikali X690 oz. funkcionalno celovito in delujoče omrežje.

Naročnik je s sklepom z dne 16. 7. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo. Pritrjuje navedbam izbranega ponudnika (ki jih tudi povzema) in meni, da glede ustreznosti izbrane ponudbe ni mogel priti do drugačnega zaključka, kot ga je napravil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 16. 7. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 23. 7. 2019. Natančneje pojasnjuje svoje predhodne trditve in pripominja, da je naročnik pri zatrjevanju, da mehanizem EAPS med stikalom X690 in novim stikalom ni več potreben, zamolčal en segment omrežja (»CORE«), ki pa naj bi bil bistven z vidika zahteve po integraciji, poleg tega pa naj bi bile vse storitve VPLS v tem obroču neločljivo povezane na EAPS, saj obstaja specifična komanda, ki je vpisana na stikalih X690, zato ga ni mogoče enostavno ukiniti in biti pri tem ustrezen z vidika integracije in nespremenjenih storitev na lokacijah Uprava in DCV Glavni. Vlagatelj meni, da se naročnik do izpolnjevanja tehničnih zahtev na lokacijah Uprava in DCV Glavni sploh ni opredelil, iz česar sklepa, da pritrjuje njegovim navedbam iz zahtevka za revizijo. V nadaljevanju vlagatelj podrobneje pojasnjuje obstoječo sestavo naročnikovega omrežja in zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ob čemer kot pavšalne označuje navedbe naročnika, da se bo namesto EAPS uporabil drug zaščitni mehanizem – slednja navedba naj bi bila tudi napačna, saj naj bi usmerjevalniki X690 za prehod storitev VPLS v obroču v visoko razpoložljivem načinu zahtevali mehanizem EAPS.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je sledila predlogu vlagatelja in s sklepom št. 018-118/2019-4 z dne 1. 8. 2019 na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila mag. A. B. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja v višini 1.200,00 EUR. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 25. 9. 2019 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku v izjasnitev.

Do pridobljenega mnenja sta se opredelila naročnik (z vlogo z dne 1. 10. 2019) in vlagatelj (z vlogo z dne 2. 10. 2019).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v obravnavanem primeru sporno, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 pravilno obravnaval kot dopustno.

Vlagateljeve revizijske navedbe o (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik je tehnične specifikacije predmeta naročila določil v poglavju »3 TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer naj bi bila ponujena rešitev izbranega ponudnika po navedbah vlagatelja sporna zlasti zaradi neizpolnjevanja zahtev iz točke »3.6.1 IP/Ethernet stikala za IT omrežje«: Ves segment omrežja na lokacijah Uprava in DCV Glavni ostane z vidika storitev nespremenjen. Na teh dveh usmerjevalnikih se zaključuje procesno omrežje in IP/MPLS omrežje (10G povezava z obstoječima stikaloma Extreme Networks X690). Ponudnik mora zagotoviti integracijo novih stikal/usmerjevalnikov z IP/MPLP usmerjevalniki X690.«

Za presojo vlagateljevih očitkov o neustreznosti ponujene rešitve zaradi nepodprtega protokola EAPS je (tudi upoštevaje pridobljeno strokovno mnenje) v obravnavani zadevi relevantna še naslednja vsebina poglavja »3 TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
- »Zagotoviti je potrebno integracijo vseh stikal z obstoječim IP/Ethernet omrežjem Elektro Ljubljana na ravni že vzpostavljenih storitev in mehanizmov. Dve stikali bosta nadomeščali obstoječi napravi BlackDaimond 8810, dve stikali bosta nameščeni v data centru in se bosta povezovali na vsako po dve stikali Extreme Networks X590-24x.« (točka »3.6.2.1 IP/Ethernet stikala za IT omrežje« v poglavju »3 TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI«);
- »Pojasnilo: Na sliki 1 v prikazanih segmentih DCV, Procesno, Slovenska, Kotnikova, Strežniki je trenutno uporabljen protokol RFC 3619. Ponudnik mora zagotoviti integracijo novih stikal na način, da bo omrežje delovalo, kot je zahtevano v razpisu. Naročnik zahteva, da je omrežje na koncu popolnoma delujoče in funkcionalno za vse trenutno obstoječe storitve. Uporaba protokola RFC3619 ni pogoj. Redundanca (ščitenje poti) se lahko doseže z uporabo drugih protokolov.« (točka »3.6.2.1 IP/Ethernet stikala za IT omrežje« v poglavju »3 TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI«).

V točki »1.1 Predmet javnega razpisa« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik med drugim navedel, da »[…] bo oddal naročilo ponudniku, ki bo izpolnjeval razpisne pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevajoč merilo ekonomsko najugodnejša ponudba«, v točki »1.31 Izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila« pa še: »V postopku oddaje javnega naročila bo naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, izločil ponudbe, ki niso dopustne. […]«.

Ker je Državna revizijska komisija (kot je že pojasnila) ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali ponujeno blago izpolnjuje izpostavljene zahteve naročnika (tj. z vidika izpolnjevanja EAPS oz. drugih protokolov). Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljeno vprašanje in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, zato ugotovitvam strokovnjaka v celoti sledi, kot bo v nadaljevanju podrobneje pojasnjeno.

Strokovnjak najprej pojasnjuje, da RFC 3619 opisuje kontrolni mehanizem/protokol »Ethernet Automatic Protection Switching« (EAPS), ki ga uporablja proizvajalec Extreme Networks in je bil leta 2003 objavljen kot priporočilo pri organizaciji IETF. Naveden mehanizem v primeru izpada primarne povezave v zelo kratkem času poskrbi za preklop na rezervno povezavo; značilnost tega mehanizma so neodvisne logične povezave v topologiji obroča in zelo hitri preklopni časi (pribl. 50 ms), ki ob zaznavi izpada povezave znotraj posameznega obroča že na 2. OSI sloju (ni odvisna zgolj od signalizacije v primeru izpada fizične povezave – 1. OSI sloj) poskrbi za preklop in hitro konvergenco povezav skoraj brez izgube podatkovnih paketov (razen tistih, ki so že bili »na žici« v času prekinitve). Mehanizem predstavlja tudi izboljšavo starejšega mehanizma, znanega pod imenom »Spanning Tree« (IEEE 802.ID).

Strokovnjak v nadaljevanju ugotavlja, da rešitev izbranega ponudnika predvideva spremembo v L2 sloju arhitekture omrežja in premešča krmiljenje lokalnih obročev oziroma EAPS zank na hierarhično nižja stikala, ob čemer meni, da je takšna rešitev pogojno skladna z zahtevo, v kolikor je za naročnika sprejemljiva predlagana sprememba topologije obročev in posledično sprememba na obstoječi opremi. Ker se spor med strankama ne nanaša neposredno na ustreznost ponujene rešitve z vidika spremembe arhitekture omrežja in ker vlagatelj predstavljenim ugotovitvam strokovnjaka v tem delu niti ne nasprotuje, se Državna revizijska komisija posebej ne opredeljuje do vprašanja ustreznosti ponujenega zaradi sprememb, ki jih ugotavlja strokovnjak.

Naslednja ugotovitev naročnika se nanaša na zahtevo, skladno s katero »[v]es segment omrežja na lokacijah Uprava in DCV Glavni ostane z vidika storitev nespremenjen« (tj. iz vsebine točke 3.6.1), pri čemer ugotavlja, da opisana rešitev izbranega ponudnika ne spreminja (IP) segmentacije omrežja in posledično ne zahteva sprememb v poslovnih storitvah naročnika. Navedeni ugotovitvi stranki ne nasprotujeta, Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da mnenje strokovnjaka v tem delu omogoča zgolj zaključek o ustreznosti ponujene rešitve iz vidika storitev, kot to izhaja zahteve iz točke 3.6.1, ne pa tudi iz vidika integracije na ravni že vzpostavljenih (storitev in) mehanizmov, na kar se nanaša zahteva iz točke 3.6.2.1.

Strokovnjak nadalje izpostavlja, da naj bi se zgoraj citirani zahtevi naročnika iz točke 3.6.2.1 dokumenta »3 TEHNIČNI RAZPISNI POGOJI« izključevali, čemur pa nasprotujeta tako vlagatelj kot naročnik. V zvezi s to ugotovitvijo strokovnjaka je potrebno ugotoviti, da je v tem delu podal mnenje glede pravnih vprašanj, kar pa sodi v izključno pristojnost Državne revizijske komisije in ne more biti predmet strokovnega mnenja (prim. 243. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato strokovnega mnenja v delu, v katerem strokovnjak predstavlja svoje stališče glede pravnih vprašanj, pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni upoštevala, ampak je mnenje upoštevala v delih, v katerih strokovnjak predstavlja svoja stališča glede dejanskih (strokovnih) vprašanj. Ne glede na to pa je mogoče soglašati z vlagateljem in naročnikom v tem, da izpostavljen del zahtev ni v medsebojnem neskladju, saj iz vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu izhaja zahteva po integracij stikal na ravni že vzpostavljenih storitev in mehanizmov, pri čemer protokol RFC 3619 (EAPS) predstavlja izjemo, saj naročnik dopušča uporabo drugega protokola za dosego zapisanega namena. Ker je iz preostalega dela strokovnega mnenja razvidno, da se je strokovnjak ukvarjal z dejanskim vprašanjem, ali ponujena rešitev zagotavlja zahtevan način oz. obseg integracije (bodisi s protokolom EAPS bodisi z morebitnim drugim protokolom), pa je potrebno ugotoviti, da strokovnjakov zapis o izključujočih zahtevah ni vplival na to, da mnenje o dejanskem vprašanju ne bi bilo zadostno.

Iz ugotovitev strokovnjaka v zvezi z izpolnjevanjem zahteve naročnika po tem, da mora ponudnik zagotoviti integracijo novih stikal stikal/usmerjevalnikov z IP/MPLS usmerjevalniki X690, tako izhaja, da ponujena oprema in rešitev izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami naročnika. Strokovnjak namreč navaja, da je v pojasnilu izbrane ponudbe navedena opustitev redundančnega mehanizma EAPS (RFC 6319) med ponujenim IP/MPLS L3 stikalom in vrhnjim stikalom X690, saj ponujena oprema izbranega ponudnika mehanizma EAPS ne podpira. Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da med strankama ni sporno, da je trenutno v spornem delu omrežja že uporabljen protokol EAPS, prav tako pa tudi ne to, da sporna ponujena oprema izbranega ponudnika tega protokola ne podpira.

Kot že pojasnjeno pa je iz zahtev naročnika razbrati, da je v delu, ki se nanaša na (trenutno) uporabljen protokol EAPS, dopustna uporaba drugega protokola. S tem v zvezi strokovnjak nadalje ugotavlja, da v izbrani ponudbi in pojasnilih ni navedena specifikacija ali opis nadomestnega enakovrednega mehanizma. Strokovnjak pojasnjuje, da je morebitna izraba redundančnih mehanizmov, ki obstajajo kot del MPLS protokola, morda splošno sprejemljiva, vendar v zahtevani arhitekturi (na relaciji ponujenega L3 stikala C9600 in X690) ni ekvivalentno nadomestilo mehanizma EAPS; uporaba MPLS mehanizmov je bolj pogosta in primerna na povezavah WAN – zagotavlja konvergenco nekaj sekund do ene minute, nazivni časi EAPS pa omogočajo preklopne čase pribl. 50 ms in konvergenco poti znotraj ene sekunde. Strokovnjak še navaja, da je na primerih, ko zaključujeta povezavo dve (sosednji) stikali različnih proizvajalcev (EN X690 in Cisco C9600), potrebno preveriti združljivost mehanizmov in uporabljenih protokolov. Različni proizvajalci pogosto različno implementirajo protokole. Povezovanje (različno imenskih) redundančnih mehanizmov med različnimi proizvajalci je pogosto neuspešno, v izbrani ponudbi pa niso navedeni testi, nastavitve ali druga dokazila, da bi takšna rešitev omogočala delovanje sistema skladno z zahtevami.

Naročnik tem ugotovitvam strokovnjaka nasprotuje, pri čemur zgolj pavšalno navaja, da ponujena stikala omogočajo »druge podobne mehanizme, ki omogočajo preklopne čase v rangu nekaj 100ms in konvergenco poti manjšo od 1 sekunde«, vendar pri tem niti ne navaja, kateri ti mehanizmi so, niti za svoje trditve ne ponuja dokaza (npr. sklica na ponudbeno dokumentacijo izbrane ponudbe). Glede na navedeno Državna revizijska komisija sledi prepričljivim ugotovitvam strokovnjaka o tem, da iz ponudbene dokumentacije ni mogoče razbrati, kakšen drug (ustrezen) mehanizem omogočajo oz. podpirajo ponujene naprave, čemur naročnik niti ne oporeka; naročnik zgolj izpostavlja, da od ponudnikov ni zahteval, da (v vsebini predloženih ponudb) pojasnijo način zagotavljanja povezljivosti dveh različnih proizvajalcev ter način zagotavljanja nadomestne funkcionalnosti EAPS. Državna revizijska komisija z navedenim pomislekom naročnika ne more soglašati. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v točki »3.3.1 DOKUMENTACIJA OB PONUDBI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, katero dokumentacijo mora ponudnik predložiti ob (v) ponudbi, med drugim tudi:
»[…]
• podrobno tehnično rešitev;
• osnovni tehnični opis opreme v slovenščini (Tehnična razpisna dokumentacija, poglavje 3.6 – Posebne tehnične zahteve);
• izpolnjene tabele ustreznosti opreme (Posebne tehnične zahteve, poglavje 3.6.6 – Tabele ustreznosti opreme in 3.7.6 – Tabele ustreznosti opreme);
• tehnični podatki o ponujeni opremi (v angleščini ali slovenščini);
• specifikacije opreme in storitev (Priloga A1 in A2);
• […].«

V točki »3.6.6 ZAHTEVE USTREZNOSTI OPREME« je bilo zahtevano še:
»Ponudnik mora ponuditi opremo skladno s pogoji iz tabel ustreznosti opreme. Ustrezna oprema je tista, ki v celoti izpolnjuje zahteve navedene v tabelah ustreznosti.
[…]
Vse zahteve iz tabel ustreznosti morajo biti dokazljive in jih naročnik lahko preveri (poišče) v ponudbi (v priloženi tehnični dokumentaciji ali prospektih ponujene opreme v ponudbi).
[…]
Ponudba za opremo, ki teh zahtev ne izpolnjuje v celoti, bo izločena kot tehnično nepopolna in nedopustna.«

Ob upoštevanju, da tabele ustreznosti opreme, na katere se nanaša zgoraj citirana vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vsebujejo tudi sporno zahtevo glede integracije (v tabeli pod razdelkom »Funkcionalne lastnosti«: »Zagotoviti je potrebno integracijo stikal z obstoječim IP/Ethernet omrežjem Elektro Ljubljana na ravni že vzpostavljenih storitev in mehanizmov«), tako ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da od ponudnikov niso bila zahtevana dokazila, ki se nanašajo na EAPS oz. na nadomestne funkcionalnosti EAPS. Ker torej v obravnavanem primeru niti ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika takih dokazil ni vsebovala, je v tem oziru, sledeč ugotovitvam strokovnjaka, potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami naročnika ni izkazal izpolnjevanja zahteve naročnika.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik na osnovi podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika, ni imel podlage za presojo oziroma zaključek o tem, da je ta ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik posledično ni imel podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku (prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z določili dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila). Državna revizijska komisija je zato, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti »Dobava in montaža IP/Ethernet stikal« v sklopu 1 »IT IP/ETHERNET stikala«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila […]« z dne 19. 6. 2019.

V zvezi s predlogom vlagatelja, da se v postopku pravnega varstva odloči o dopustnosti posameznih ponudb oz. o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, Državna revizijska komisija pripominja, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila. To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje naročnika, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 1.249,72 EUR. Vlagatelj drugih stroškov ni opredeljeno navedel niti v zahtevku za revizijo niti v kateri od kasnejših vlog.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 1.249,72 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 1.249,72 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


S sklepom št. 018-118/2019-4 z dne 1. 8. 2019 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška 1.200,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 449,06 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 750,94 EUR se zato vrne vlagatelju na transakcijski račun.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 22. 10. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SMART COM d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče,
- ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- NIL d.o.o., Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu,
- finančna služba, tu.

Natisni stran