018-151/2019 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Fizično varovanje«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROLINE VAROVANJE, družba za varovanje ljudi in premoženja, d.o.o., Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 18. 7. 2019, pod št. objave JN005117/2019-W01.

Naročnik je sprejel Odločitev o oddaji naročila z oznako JNMV/2019/2 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku SINTAL podjetje za varovanje, intervencije in storitve, d.o.o., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi navedel različne ponudbene cene, zaradi česar njegove ponudbe a) ni mogel ovrednotiti, ponudnik pa je pri merilu A dosegel 0 točk in b) ni mogel obravnavati kot »popolne« v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 16. 8. 2019 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN005117/2019-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3, z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 21. 8. 2019. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik v okviru enega od podmeril (podmerilo A) ni pravilno točkoval njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika, saj pri vlagatelju ni upošteval njegove (najnižje ponujene) ponudbene vrednosti iz obrazca Predračun, zaradi katere bi mu moral dodeliti vse točke, izbranemu ponudniku, ki je ponudil višjo ponudbeno vrednost kot vlagatelj, pa bi moral dodeliti manj točk. Naročnik je s tem kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe) in določbo četrtega odstavka 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da morajo ponudniki predložiti obrazec Predračun, v katerem morajo ponujati vse pozicije, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, kar je vlagatelj storil. Iz obrazca Predračun jasno izhaja skupna predvidena ponudbena vrednost za tri leta, in sicer 75.346,15 EUR brez DDV oziroma 91.922,30 EUR z DDV. Vlagatelj navaja, da obrazca Vzorec pogodbe ni bilo potrebno izpolnjevati, samo parafirati; da za primer kakršnekoli izpolnitve niso bile predvidene nobene sankcije ter da je naročnik izrecno predvidel vpis ponudbenih cen le v obrazec Predračun. V sled navedenega zatrjuje, da je edino pravilno upoštevati izpolnjen obrazec Predračun in da bi moral naročnik preverjati le tiste podatke, ki jih je zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav je vlagatelj v obrazec Vzorec pogodbe pomotoma navedel zneske, ki so drugačni od zneskov v obrazcu Predračun (in sicer 82.073,10 EUR brez DDV oziroma 100.129,18 EUR z DDV), to ne pomeni, da ponuja drugačne zneske od tistih, ki izhajajo iz obrazca Predračun, kot to prikazuje naročnik. Ker je obrazec Vzorec pogodbe le vzorec, v njem pomotoma navedeni zneski ne predstavljajo ponudbene cene niti vlagateljeve volje v zvezi s ponudbeno ceno in nimajo nobenega pravnega učinka, kar potrjuje tudi določba 6. člena vzorca pogodbe, v skladu s katero izvajalec ponuja storitve po cenah iz ponudbenega predračuna, ki je sestavni del pogodbe. Ponudbeni predračun predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhaja tako predmet naročila kot njegova cena. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-047/2016 in 018-195/2017. Ker torej pomotni zapis v vzorcu pogodbe ne more šteti kot ponudbena cena, so naročnikove navedbe o tem, da je vlagatelj v ponudbi navedel različne ponudbene cene, neresnične in zavajajoče. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba dopustna, odločitev o oddaji naročila pa nezakonita.

Čeprav naročnikova ravnanja v fazi pred oddajo ponudb ne morejo biti predmet tega zahtevka za revizijo, vlagatelj sklepno navaja, da ravnanja naročnika pri pripravi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in dejstvo, da je izbrani ponudnik tudi sedanji izvajalec storitev varovanja pri naročniku, kažejo na njegovo favoriziranje izbranega ponudnika, kar je nedopustno, neprimerno in nezakonito.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 26. 8. 2019 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Iz predložene spisovne dokumentacije naročnika izhaja, da je navedeni dopis izbrani ponudnik prejel dne 27. 8. 2019, a se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 2. 9. 2019 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi navedel različne predvidene pogodbene vrednosti, zaradi česar njegove ponudbe ni bilo mogoče ovrednotiti kot del merila, zato je vlagatelj v tem delu prejel 0 točk. Naročnik vlagatelja na dopolnitev ponudbe ni pozval, ker bi bilo poseganje v vanjo v nasprotju z določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj nista bila izpolnjena pogoja za dopustitev popravka ali dopolnitve ponudbe v spornem delu – ugotovljena mora biti očitna napaka, katere popravek ali dopolnitev ne pomeni, da je dejansko predlagana nova ponudba. Naročnik navaja, da ugotovljena napaka ni očitna, saj jo je mogoče ugotoviti šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le tega. Da dopolnitev ali popravka podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, ne bi dejansko pomenila predložitve nove ponudbe, pa bi moral biti pravilen podatek naročniku znan že ob ugotovitvi očitne napake. Če se naročnik s pravilnim podatkom in pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da z njenim popravkom ali dopolnitvijo ne bi bila dejansko predlagana nova ponudba (s tem v zvezi se naročnik smiselno sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-014/2017). Brez dodatnega pojasnjevanja s strani vlagatelja, naročnik ni mogel vedeti, katera vrednost, ki jo ponuja vlagatelj, je prava in kaj je vlagateljeva prava volja.

Dalje naročnik, ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-166/2014, navaja, da je celotna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno z vzorcem pogodbe, za ponudnike zavezujoča. Čeprav naročnik ni zahteval vpisa manjkajočih podatkov v vzorec pogodbe, je vlagatelj to vseeno storil. Z izpolnitvijo ponudbenih obrazcev je vlagatelj oblikoval in izrazil svojo voljo glede pogodbene cene, tako v ponudbenem predračunu kot tudi v vzorcu pogodbe. Ker naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel, da bo upošteval le ceno, navedeno v ponudbenem predračunu, vlagateljevega vpisa v vzorcu pogodbe ni mogoče prezreti, saj tudi ta predstavlja del vlagateljeve ponudbe, posledično pa ne more sam presoditi, katera vrednost izraža pravo voljo vlagatelja. Če bi naročnik »preprosto prezrl« navedbo različnih zneskov, bi izbor ponudbe vlagatelja lahko ustvarjal vtis, da se je naročnik z njim pogajal o ceni (vsebini pogodbe) in mu tako omogočil, da je po odpiranju ponudb pojasnil, katera cena je prava. Tako postopanje bi pomenilo kršitev več temeljnih načel javnega naročanja in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker v primeru zapisa različnih pogodbenih cen ni mogoče govoriti o računski napaki, naročnik ni mogel postopati niti v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Naročnik navaja tudi, da odsotnost zahtevane skrbnosti ponudnika glede bistvene sestavine ponudbe ter kasneje pogodbe, ne more iti v škodo naročniku in izbranemu ponudniku, ampak mora posledice lastnega ravnanja, tj. pomotnega vpisa napačne predvidene pogodbene vrednosti, nositi izključno vlagatelj.

V zaključku naročnik očitke vlagatelja o favoriziranju izbranega ponudnika označuje kot neupravičene in nedopustne, navedbe o tem, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila pripravljena skladno z ZJN-3 pa zavrača kot prepozne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 9. 2019 in dne 6. 9. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Naročnik je vlagatelju (ponudniku) dne 5. 9. 2019 vročil odločitev o zahtevku za revizijo, v kateri ga je poučil o možnosti opredelitve do navedb naročnika skladno z ZPVPJN. Državna revizijska komisija je odločitev o zahtevku za revizijo dne 19. 9. 2019 vročila še vlagateljevemu pooblaščencu, a opredelitve do navedb naročnika v tej odločitvi ni prejela.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je, poleg pogoja iz prve, druge, četrte in pete alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, izpolnjena tudi tretja alineja navedenega odstavka, tj. da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, je vlagateljev dokazni predlog z zaslišanjem direktorja vlagatelja v zvezi z dokazovanjem drugega elementa aktivne legitimacije (možnost nastanka škode), zavrnila kot nepotrebnega. V posledici ugotovljenega, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

V obravnavani zadevi je naročnik v zvezi s ponudbo vlagatelja ugotovil, da sta v njej (v obrazcu Predračun in obrazcu Vzorec pogodbe) vpisani dve različni ponudbeni ceni. Ker naročnik ni vedel, katera cena je prava, dopolnjevanje ali spreminjanje ponudbe v navedenem delu pa ni dovoljeno, je ponudbo v podmerilu A ocenil z 0 točkami in jo hkrati označil za »nepopolno«.

Vlagatelj ravnanjem naročnika nasprotuje in zatrjuje, da iz obrazca Predračun izhaja edina merodajna in pravilna ponudbena cena, ki bi jo naročnik moral upoštevati pri ocenjevanju ponudbe v okviru podmerila A in pri presoji dopustnosti njegove ponudbe.

ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Dalje ZJN-3 v drugi povedi prvega odstavka 67. člena določa, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ZJN-3, ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Po vpogledu v uvodni del dokumenta RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA STORITEV PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO JNMV/2019/2) Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila sestavlja 14 dokumentov, med drugim tudi »obrazec »Predračun«« in »vzorec pogodbe«. V točki 10. Ponudba, podtočki 10.1 Ponudbena dokumentacija je naročnik določil vsebino ponudbene dokumentacije, katere del je (med drugim) tudi »8. izpolnjen obrazec »Predračun«« ter »parafiran vzorec pogodbe«. Relevantno za predmetno zadevo, so bili ponudniki dolžni v obrazcu Predračun navesti predvideno ponudbeno vrednost za tri leta (četrta tabela), v obrazcu Vzorec pogodbe pa skupno okvirno predvideno pogodbeno vrednost za tri leta (6. člen v povezavi z 2. členom) – v obeh primerih torej predvideno vrednost izvajanja predmeta naročila za celotno obdobje sklenitve pogodbe.

Predvideno ponudbeno vrednost za tri leta, katere vpis je naročnik od ponudnikov zahteval pri izpolnitvi obrazca Predračun (»Ponudnik mora izpolniti vse postavke v Predračunu.«; podtočka 10.2.3 Obrazec »Predračun«), je naročnik določil tudi kot eno od podmeril v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V točki 9. MERILA (upoštevaje zadnjo spremembo navedene točke, ki je bila na portalu javnih naročil objavljena dne 1. 8. 2019 ob 14:37 in je, skladno s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3, postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je namreč določil:

»Merilo za oddajo javnega naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba, ki se izračuna na podlagi seštevka štirih posameznih meril, podrobneje opredeljenih v nadaljevanju. Pri izračunu se upoštevajo vrednosti z DDV. Število točk se izračuna po naslednji formuli:

M = A + B + C

Posamezne oznake v formuli pomenijo:
M = skupno doseženo število točk (maksimalno število točk je 100)
A = (najnižja ponujena cena / ponujena cena ponudnika) x 90
B = če ima ponudnik certifikat Družini prijazno podjetje dobi 3 točk, sicer 0
C = če ima ponudnik certifikat ISO 9001 dobi 7 točk, sicer 0

Obrazložitev vrednotenja postavk v formuli:

1. A največ 90 točk

Ponudbena cena je končna skupna ponudbena cena za predvideno količino z DDV v EUR, določena v obrazcu »Predračun« v zadnji tabeli kot Predvidena ponudbena vrednost za 3 leta z DDV.

A = (najnižja ponujena cena / ponujena cena ponudnika) x 90

2. B največ 3 točke […]

3.C največ 7 točk […]«.

Pogled v ponudbo vlagatelja pokaže, da je, skladno z navodili naročnika, v obrazcu Predračun z dne 8. 8. 2019 izpolnil vsa zahtevana polja, in v polji »Predvidena ponudbena vrednost za 3 leta brez DDV« in »Predvidena ponudbena vrednost za 3 leta z DDV« vpisal vrednost »75.346,15 EUR brez DDV« oziroma »91.922,30 EUR z DDV«. Obrazec Predračun je tudi podpisal in žigosal, na mestih, kjer je naročnik to zahteval. Tudi obrazec Vzorec pogodbe je vlagatelj parafiral, kot je zahteval naročnik. Dodatno, brez da bi naročnik to zahteval, je na zadnji strani obrazec podpisal in žigosal ter izpolnil manjkajoče podatke (zgolj) v drugem odstavku 6. člena omejenega obrazca - v polje »Skupna okvirna predvidena pogodbena vrednost« je vpisal »82.073,10« EUR brez DDV oziroma »100.129,18« EUR z DDV. Vpisa vrednosti v navedeni višini v omenjene obrazce ne zanika niti vlagatelj, ki v zahtevku za revizijo (stran 5) celo izrecno priznava, da je v obrazcu Vzorec pogodbe pomotoma navedel zneske, drugačne od zneskov v obrazcu Predračun, vendar pa meni, da zapis vrednosti v obrazcu Vzorec pogodbe iz več razlogov ni upošteven oziroma nima učinka.

Vlagatelj najprej meni, da zapis vrednosti v obrazcu Vzorec pogodbe nima učinka zato, ker je naročnik vpis ponudbenih cen predvidel le v obrazcu Predračun in ker obrazca Vzorec pogodbe ni bilo potrebno izpolnjevati. Četudi bi ga ponudniki izpolnili, vlagatelj zatrjuje, da naročnik za tak primer ni določil nobene sankcije. Zatrjuje tudi, da bi moral naročnik upoštevati in preverjati le tiste podatke, katerih vpis je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval.

Da je Državna revizijska komisija, kot zatrjuje vlagatelj, že večkrat zapisala, da ponudbeni predračun predstavlja jedro ponudbe, drži. Vendar pa tega stališča ni mogoče razumeti na način, za katerega si prizadeva vlagatelj, tj. da bi imel zaradi tega vpis podatkov v obrazec Predračun večji pomen (težo) kot vpis istih podatkov v katerega od drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v konkretnem primeru v obrazec Vzorec pogodbe; da bi bilo torej že (zgolj) zaradi navedenega potrebno upoštevati ponudbeno ceno, navedeno v obrazcu Predračun. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik kateremu od dokumentov (konkretno, obrazcu Predračun) dal večji pomen oziroma ga štel za bolj pomembnega, v primerjavi z drugimi dokumenti, pa tudi sicer gre ugotoviti, da je osnutek pogodbe z minimalno vsebino, poleg opisa predmeta naročila, obveznih pogojev in meril za izbiro ponudnika, nujni in sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kar izhaja že iz samega zakona) in ponudnike zavezuje enako (ob odsotnosti drugačnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), kot njeni drugi deli.

Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik res ni predvidel oziroma zahteval, da ponudniki v obrazec Vzorec pogodbe vpisujejo kakršnekoli podatke (ampak ga le parafirajo), vendar pa ne drži, da iz tega razloga morebitni vpisi vanj niso upoštevni. V kolikor namreč ponudnik določene podatke vpiše v katerikoli del ponudbene dokumentacije, četudi ti niso bili zahtevani, z vpisom nesporno postanejo del njegove ponudbe. Navedeno velja tudi v konkretnem primeru. Zgolj iz razloga, da je ponudnik storil več (navedel več podatkov), kot je bilo od njega zahtevano, ni mogoče sprejeti stališča, da bi moral naročnik navedbo teh več podatkov, spregledati.

Državna revizijska komisija ne more slediti niti vlagatelju v zatrjevanju, da vpisana vrednost ne predstavljala izjave volje v zvezi s ponudbeno ceno, saj je vlagatelj (samoiniciativno) izpolnil polje »Skupna okvirna predvidena pogodbena vrednost« v drugem odstavku 6. člena osnutka pogodbe, celoten osnutek parafiral, podpisal in žigosal, torej potrdil, da je z njegovo vsebino seznanjen in da se z njo strinja.

Ponudnikova dolžnost je, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika, da torej v njej navede vse podatke (in glede na zahteve predloži vse dokumente), na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Ker je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika (primerjaj npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-112/2018, št. 018-141/2018), je vsakemu posameznemu ponudniku v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila naloženo breme priprave dopustne ponudbe, kar pomeni, da sam nosi posledice neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve omenjene dolžnosti.

Glede na navedeno gre v konkretnem primeru ugotoviti, da je vlagatelj z vpisom sporne vrednosti (tudi) v obrazec Vzorec pogodbe tako povzročil, da sta v njegovi v ponudbeni dokumentaciji navedena dva različna zneska, ki predstavljata (isto) predvideno (ponudbeno oziroma pogodbeno) vrednost za celotno triletno obdobje izvajanja pogodbe. Vpisani podatek (vrednost) v obrazcu Vzorec pogodbe je zato naročnik ne le smel, pač pa moral upoštevati pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

Dejansko stanje, kjer ni razvidno, katero ponudbeno oziroma pogodbeno vrednost ponuja vlagatelj in posledično, katero od vrednosti mora naročnik upoštevati pri ocenjevanju ponudbe v okviru podmerila A, nedvomno predstavlja pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja, ki jo je potrebno presojati z vidika petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.

V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. V skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, sme izključno naročnik, ne glede na šesti odstavek istega člena, ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.

Izhajajoč iz navedenega in upoštevaje ugotovljeno pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi, morata biti za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe, bodisi v okviru skupne ponudbene vrednosti bodisi v okviru meril, kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, obenem pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba.

Očitnost napake je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali popravek podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Upoštevaje navedeno, Državna revizijska komisija sledi naročniku, ko navaja, da ugotovljena pomanjkljivost ni očitna, saj brez dodatnega pojasnjevanja s strani vlagatelja naročnik ni mogel vedeti, katera od obeh vpisanih vrednosti je prava in kaj je, s tem v zvezi, vlagateljeva prava volja.

Ker je torej v ponudbi vlagatelja pomanjkljivost, ki ni očitna, je potrebno, glede na prehodno navedene določbe 89. člena ZJN-3 ugotoviti, da v vlagateljevi ponudbi obstoji pomanjkljivost v tistem delu, ki ga, skladno s šestim odstavkom navedenega člena, ni dopustno dopolnjevati ali popravljati. Ker pomoten vpis spornih vrednosti na drugih mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je zahteval naročnik, ne pomeni računske napake (v zvezi s katero je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, npr. v zadevi št. 018-379/2012 in št. 018-036/2013, da pomeni napake pri osnovnih računskih operacijah), za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče uporabiti niti določbe sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Kot vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja že sam, zatrjevana ravnanja naročnika v fazi pred oddajo ponudb (pri pripravi zahtev) ne morejo biti predmet zahtevka za revizijo, kar izhaja iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN. Skladno z navedenim namreč vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ker je vlagateljevo ravnanje v nasprotju z navedeno določbo sankcionirano s prekluzijo, Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ni obravnavala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v zvezi s presojo dopustnosti njegove ponudbe, naročnik pa ni ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja, v posledici ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi, zavrnil kot nedopustno v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z zatrjevanim nezakonitim ravnanjem naročnika pri ocenjevanju ponudb v podmerilu A, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi mogla spremeniti odločitve Državne revizijske komisije v zvezi s pravilnostjo naročnikovega ravnanja pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe.

Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zato zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 9. 10. 2019



Predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Brezovec o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- SINTAL podjetje za varovanje, intervencije in storitve, d.o.o., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran