018-117/2019 Sodo d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja kabelske kanalizacije za dva sistema KB 110kV med RTP PCL in RTP TETOL«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ELTIMA d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor in ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 1. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2019, pod št. objave JN000173/2019-E01.

Naročnik je dne 14. 6. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000173/2019-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, iz katere izhaja, da je bila kot ekonomsko najugodnejša izbrana ponudba ponudnika KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Uveljavljal je kršitev pravice do vpogleda v vsebino prvotne ponudbe izbranega ponudnika, pozivov naročnika na dopolnitev ponudbe in vseh dopolnitev ponudb, s čimer naj bi naročnik prikrival pomanjkljivosti izbrane ponudbe. Državno revizijsko komisijo je prosil, naj mu omogoči dodaten vpogled oz. naj sama vpogleda in preveri določene dokumente. Vlagatelj je v nadaljevanju še zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, v zvezi s čimer je navajal, da:
- je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval tehnične specifikacije;
- izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil vseh strani tehničnih tabel VN 110 kV kabla, potrjenih s strani proizvajalca ali zakonitega zastopnika v Republiki Sloveniji;
- je izbrani ponudnik v svojo ponudbo nedopustno vključil podizvajalce;
- je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nedopustno dopolnjeval referenčne pogoje;
- je izbrani ponudnik v svojo ponudbo priložil najmanj eno neustrezno referenčno listo proizvajalca bodisi VN kabla bodisi VN spojk.
Vlagatelj je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 7. 2019. Navedbe o kršitvi pravice do vpogleda je označil za neutemeljene, opredelil pa se je tudi do vseh preostalih navedb naročnika o (ne)dopustnosti njegove ponudbe.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 7. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo. Poudaril je, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ravnal v skladu z veljavnimi predpisi in prakso Državne revizijske komisije, ter kot neutemeljene zavrnil vse preostale vlagateljeve navedbe (očitke).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15. 7. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 18. 7. 2019. Vztrajal je pri predhodnih navedbah in predlogu, naj se mu omogoči vpogled v določene dele ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-117/2019-6 z dne 9. 8. 2019 odločila o vlagateljevih navedbah glede kršitve pravice do vpogleda v določene dele ponudbe oz. druge dokumentacije in ob upoštevanju ter v mejah teh navedb naročniku naložila, da vlagatelju omogoči vpogled v specifikacije ponujenega blaga ter v vsebino pozivov na dopolnitev in pojasnilo ponudbe z dne 17. 4. 2019 in 29. 5. 2019. Vlagatelju je dala možnost, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda svoj zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu, naročnika pa obvestila, da se o dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo lahko izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Po dne 21. 8. 2019 opravljenem (ponovnem) vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 28. 8. 2019 pravočasno dopolnil svoj zahtevek za revizijo. V njem navaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, dodatno utemeljuje očitane kršitve in zatrjuje še nekatere nove. Izpostavlja, da je naročnik tudi pri ponovljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kršil njegovo pravico do vpogleda in ni ravnal v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 9. 2019 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Do navedb vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo se je opredelil z vlogo z dne 2. 9. 2019. Navedbe vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljene.

Izbrani ponudnik se je o dopolnitvi zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 5. 9. 2019.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


I.

Tudi po izvedenem ponovnem vpogledu vlagatelj zatrjuje kršitve pravice do vpogleda, saj naj bi naročnik kršil jasna in nedvoumna navodila Državne revizijske komisije glede izvedbe dodatnega vpogleda iz sklepa št. 018-117/2019-6 s tem, ko ni omogočil vpogleda v dopolnitve ponudbe, vezane na tehnično tabelo, v tipske teste za kabel, v tehnične specifikacije kompleta za spajanje optičnih vlaken, v izračun prenosne zmogljivosti ponujenega 110 kV kabla ter v nekatere dele obeh pozivov na dopolnitev ponudbe.

V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da naročnik pri ponovljenem vpogledu ni ravnal skladno z navodili Državne revizijske komisije iz sklepa 018-117/2019-6; z navedenim sklepom se je Državna revizijska komisija opredelila do kršitev naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika oz. v oba poziva naročnika izbranemu ponudniku, ki jih je vlagatelj konkretizirano navajal v zahtevku za revizijo. Upoštevaje navedeno je mogoče ugotoviti, da je naročnik sledil odločitvi Državne revizijske komisije s tem, ko je vlagatelju omogočil vpogled v dokument »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV« (s čimer je bil vlagatelj seznanjen z nazivi proizvajalcev in tipov ponujenega blaga ter ponudbenimi vrednostmi oz. karakteristikami ponujene opreme) ter v oba poziva naročnika (z dne 17. 4. 2019 in 29. 5. 2019) v delu, ki ne predstavlja poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali tajnih podatkov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni konkretizirano navajal kršitve pravice do vpogleda v druge dokumente, ki bi predstavljali tak del ponudbe, v katerega bi mu moral biti omogočen vpogled, zato se tedanji sklep Državne revizijske komisije na te dokumente ne nanaša, posledično pa naročniku ni mogoče očitati, da naj ne bi ravnal v skladu z navodili Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

Razen v delu, ki se nanaša na oba poziva naročnika na dopolnitev ponudbe ter v zatrjevano dopolnjevanje dokumenta »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV« (kar bo obravnavano v nadaljevanju) vlagatelj z navedbami o kršitvi pravice do vpogleda zahtevka za revizijo ni dopolnil ali spremenil z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo (prim. peti odstavek 31. člena ZPVPJN), pač pa s kršitvami oz. dejstvi, ki bi jih lahko uveljavljal že v prvotnem zahtevku za revizijo (vlagatelj je bil namreč z obstojem teh dokumentov seznanjen že na prvotno izvedenem vpogledu, kot to izhaja tudi iz zapisnika z dne 19. 6. 2019). Državna revizijska komisija se posledično do teh, v dopolnitvi zahtevka za revizijo, zatrjevanih kršitev v zvezi z (dodatnim) vpogledom ne opredeljuje posebej, saj je vlagatelj z njimi prepozen.

Ne glede na morebitno utemeljenost vlagateljeve navedbe o tem, da mu naročnik v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije ni omogočil (ustreznega) vpogleda v oba naročnikova poziva na dopolnitev ponudbe, pa je Državna revizijska komisija v oba navedena poziva in s tem povezane ostale dokumente (tj. samo ponudbo ter oba odgovora vlagatelja) vpogledala sama, ob upoštevanju oz. presoji s tem povezanih (konretiziranih) navedb morebitnih kršitev, kot jih je s tem v zvezi mogoče razbrati iz navedb vlagatelja.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ni izkazana zatrjevana kršitev v zvezi z onemogočanjem vpogleda v dopolnitve dokumenta »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV«, saj dopolnitve tega dela ponudbe ne obstajajo. Izbrani ponudnik tega dokumenta ni dopolnjeval ali spreminjal oz. ni predložil drugačnega dokumenta, kot je bil vsebovan že v ponudbi – po pozivu naročnika z dne 17. 4. 2019 je izbrani ponudnik zgolj pojasnjeval pomen posameznih vpisov (»n.a.«, »copper« in »yes«), ni pa teh vpisov spreminjal. Vlagatelj je bil torej na ponovnem vpogledu v ponudbo seznanjen z edino obstoječo in popolno vsebino spornega dokumenta.



II.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno obravnaval kot dopustno. V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.

Naročnik je kot enega od pogojev za priznanje sposobnosti določil (točka I. v dokumentu »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«), da je gospodarski subjekt »[v] zadnjih štirih letih (2015, 2016, 2017 in 2018) uspešno dobavil in položil vsaj 6000 m, 110kV kabla izdelanega v EU ali višjega napetostnega nivoja z XLPE izolacijo z vgrajeno optiko (sistemom za nadzor kabla) na skupni kabelski trasi minimalno 2000 metrov in dobavil in izdelal vsaj 9 kosov kabelskih spojk 110 kV izdelanih v EU ali višjega napetostnega nivoja z vgrajeno optiko (sistemom za nadzor kabla). Reference lahko dokazuje za dobavo kabla in kabelskih spojk in dolžine trase za več objektov skupaj, pod pogojem, da je skupna dolžina kabla in skupna količine kabelskih spojk dosega zgoraj navedene količine. Dolžina trase polaganja pa mora biti minimalno 500 metrov na enem objektu. Reference morajo biti potrjene s strani končnega kupca. Za reference, ki jih je končni kupec potrdil ponudniku mora obstajati pravni posel (podpisna pogodba, naročilnica in dobavnica), ki jo je ponudnik dolžan pokazati na zahtevo naročnika.
Reference bomo priznali samo tiste, ki so potrjene od drugih pravnih oseb. Izvajalec ne more sam sebi potrditi reference
Za popolno se šteje samo tista referenca za katero velja, da je objekt kjer je predmetni kabelski sistem vgrajen zaključen in v funkcionalnem obratovanju.
Dokazilo: izpolnjen Obrazec št. 6 in Obrazec št. 6a)«

Vlagatelj tako izpostavlja vprašanje, ali se priglašene reference za dobavo kabla in spojk glasijo na subjekt, ki bo predmetna dela tudi izvedel, ter zatrjuje, da je »[…] popolnoma jasno, da iz obrazca št. 6 ni razvidno, da naj bi zahtevane reference posedoval tisti gospodarski subjekt, ki je dal referenčno potrdilo«, izbrani ponudnik pa naj bi po pozivu naročnika z dne 17. 4. 2019 nedopustno spreminjal ponudbo, bodisi z zamenjavo referenc ali pa izvajalca dobave in polaganja kabla in montaže spojk. Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da za vprašanje, na koga se glasi referenca za dobavo kabla in spojk, ni bistven poziv naročnika, ampak vsebina vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz več delov ponudbe izbranega ponudnika (npr. iz dokumenta »PODATKI O PODIZVAJALCIH IN SOGLASJE ZA NEPOSREDNA PLAČILA« ter iz izpolnjenega vzorca pogodbe) izhaja, da bo dobavo in montažo 110 kV kabelskega sistema izvedel subjekt Kodar Elektromontaža d.o.o., Beograd (ki v ponudbi nastopa kot podizvajalec), ob čemer je potrebno zaključiti, da se obravnavana referenca glasi na subjekt, ki bo ta dela tudi izvedel. Nič drugače ne izhaja niti iz odgovora izbranega ponudnika na poziv naročnika z dne 17. 4. 2019 – naročnik je namreč v tem pozivu povpraševal zgolj po poreklu kabla in spojk iz referenčnega posla, ob ugotovitvi, da je dobavo in montažo opravilo podjetje iz Republike Srbije. Prav tako ni mogoče pritrditi vlagateljevim sumom o tem, da priglašena referenca ni potrjena s strani končnega kupca (elektrodistribucijskega podjetja), ampak s strani nosilca posla s končnim kupcem.


III.

Naročnik je kot pogoj za priznanje sposobnosti določil (točka II. v dokumentu »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«), da mora imeti gospodarski subjekt »[v] zadnji štirih letih (2015, 2016, 2017 in 2018) pozitivno potrjene reference iz področja gradnje energetske infrastrukture v EU:
• Podvrtavanje pod cesto po tehnologiji HDD, sočelno varjenje cevi in odstranitev notranje žmule karakteristike cevi (minimalna kakovost: polietilen SDR 11; PE 100; pn 16;), vrtina fi minimalno 60 cm, s potrebno uporabo vode, bentonita, s transportom vrtalne garniture v skupni dolžini podvrtavanja minimalno 1000 m in z minimalno enim podvrtavanjem pod cesto ali železnico;
• Podvrtavanje s tehnologijo mikrotuneliranja, vrtina fi minimalno 60 cm, "tunelska" cev mora biti armirana minimalno BC DN 700/860, s transportom vrtalne garniture v skupni dolžini vseh vrtin podvrtavanja na enem objektu vsaj 100m in z minimalno enim podvrtavanjem pod cesto ali železnico.
Reference bomo priznali samo tiste, ki so potrjene od drugih pravnih oseb. Izvajalec ne more sam sebi potrditi reference.
Dokazilo: izpolnjen Obrazec št. 7 in Obrazec št. 7a«.

Vlagatelj tudi s tem v zvezi kot problematično izpostavlja, da te reference v ponudbi izbranega ponudnika niso potrjene s strani končnih kupcev. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da (za razliko od zgoraj obravnavanih zahtevanih referenc za dobavo kabla in spojk) za te reference ni bilo zahtevano, da jih morajo potrditi končni kupci, pač pa druge pravne osebe (npr. pravna osebo, ki je imela pogodbo s končnim kupcem oz. investitorjem del), čemur pa je v primeru ponudbe izbranega ponudnika zadoščeno.

Vlagatelj zatrjuje, da naj bi izbrani ponudnik v svoji ponudbi nedopustno dopolnjeval reference za podvrtavanje. Očitek vlagatelja se nanaša obrazec št. 7 »SKUPEN SEZNAM REFERENC IZVAJALCA ZA GRADBENA DELA PODVRTANJE IN MIKROTUNELIRANJE« (1 stran), kjer so za priglašenega podizvajalca VILKOGRAD, nizke gradnje, d.o.o., navedena referenčna dela za podvrtavanje pod cesto po tehnologiji HDD za tri različne naročnike v skupni dolžini vrtin 639 metrov; v ponudbi izbranega ponudnika so bila poleg tega seznama referenc hkrati predložena na obrazcih št. 7a »REFERENČN[A] POTRDIL[A] NAROČNIKA IZVAJALCU ZA GRADBENA DELA PODVRTAVANJE IN MIKROTUNELIRANJE«, na katerih ti trije referenčni naročniki potrjujejo skupno za 1.034 metrov vrtin. Naročnik je s tem v zvezi izbranega ponudnika s pozivom z dne 29. 5. 2019 pozval na razjasnitev razlike oz. na predložitev dopolnjenega seznama referenčnih poslov na obrazcu št. 7. Izbrani ponudnik je v odgovor pojasnil, da v ponudbi pomotoma ni predložil drugega dela obrazca št. 7 s seznamom referenc, kjer je naveden še drugi del referenčnih del za enega od referenčnih naročnikov, izvedenih v okviru istega referenčnega posla; izbrani ponudnik je hkrati predložil tudi kompleten seznam na obrazcu št. 7 (2 strani).

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ugotoviti je sicer mogoče, da je bila s strani izbranega ponudnika predložena ponudbena dokumentacija nepopolna, saj seznam referenc ni vseboval navedbe vseh posameznih dolžin vrtin, katerih izvedba je izhajala iz preostale vsebine ponudbe, kjer so bile te dolžine navedene na predloženih referenčnih potrdilih. Ne glede na to, da bi naročnik lahko te informacije preveril sam (npr. s preveritvijo pri kontaktni osebi referenčnega naročnika, navedeni na referenčnih potrdilih), pa ni mogoče ugotoviti, da se je naročnikov poziv na pojasnilo oz. na dopolnitev ponudbe nanašal na tak element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, ne bi bilo mogoče objektivno preveriti; obstoj vseh referenčnih poslov z vsemi navedbami dolžin vrtin (v ustrezni dolžini glede na pogoj za priznanje sposobnosti) je razviden že iz prvotno oddane ponudbe. Niti iz navedb vlagatelja niti iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi bilo ravnanje naročnika neskladno z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Posledično tako ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik s pozivom z dne 29. 5. 2019 ravnal v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3. Prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 s tem, ko je pojasnil razlog za manjkajoče navedbe v seznamu referenc in predložil kompleten seznam referenc (vključujoč vse navedbe referenc, za katere je že v ponudbi predložil celo referenčna potrdila), saj se ta dopolnitev ponudbe ni nanašala na enega od elementov ponudbe, v katerega ni dopustno posegati.


IV.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da naj bi bilo »[…] popolnoma jasno, da iz obrazca št. 8 ni razvidno, da naj bi zahtevane reference posedoval tisti gospodarski subjekt, ki je dal referenčno potrdilo«, izbrani ponudnik pa naj bi po pozivu naročnika z dne 29. 5. 2019 nedopustno spreminjal ponudbo, bodisi z zamenjavo referenc bodisi z zamenjavo izvajalca kabelskih izkopov.

Naročnik je kot pogoj za priznanje sposobnosti določil (točka III. v dokumentu »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«) tudi , da mora gospodarski subjekt »[v] zadnji štirih letih (2015, 2016, 2017 in 2018) imeti pozitivno potrjene reference iz področja gradnje elektroenergetske infrastrukture v EU:
• izkopi in zasutje na kabelski trasi za 110kV kabel v dolžini 700m
• izdelava 2. kom kabelskih jaškov
Reference bomo priznali samo tiste, ki so potrjene od drugih pravnih oseb. Izvajalec ne more sam sebi potrditi reference.
Dokazilo: izpolnjen Obrazec št. 8 in Obrazec št. 8a«

Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil na obrazcu št. 8 »SEZNAM REFERENC IZVAJALCA GRADBENIH DEL«, v katerem so navedena referenčna dela za izvajalca gradbenih del Kodar Energomontaža d.o.o., Beograd, ponudbi pa je za ta dela predloženo na obrazcu št. 8a »REFRENČNO POTRDILO IZVAJALCA GRADBENIH DEL«, kjer referenčni naročnik potrjuje, da je prej navedeni izvajalec gradbenih del uspešno opravil ta dela. V kolikor gre očitke vlagatelja v tem delu razumeti na način, da so v medsebojnem neskladju navedbe na seznamu referenc in v referenčnem potrdilu, temu ni mogoče pritrditi: oba dokumenta se namreč nanašata na istega izvajalca gradbenih del, družbo Kodar Energomontaža d.o.o., Beograd. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da naj bi izbrani ponudnik v tem delu spreminjal ponudbo: izbrani ponudnik je namreč v odgovor naročniku na poziv z dne 29. 5. 2019 zgolj pojasnil, da podizvajalec Kodar Energomontaža d.o.o. prevzema v okviru montaže kabelskega sistema tudi pretežni del gradbenih del kot del, potrebnih za montažo kabelskega sistema, podizvajalec VILKOGRAD, nizke gradnje, d.o.o., pa tista gradbena dela, ki se nanašajo na podvrtavanje. Državna revizijska komisija pristavlja, da je oboje razvidno že iz same vsebine prvotno oddane ponudbe, v okviru podatkov, ki jih je naročnik zahteval od ponudnikov.


V.

Vlagatelj kot problematičen izpostavlja način izpolnitve dokumenta »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV«, kjer naj bi izbrani ponudnik za posamezne ponudbene vrednosti (v pozicijah 38, 58, 59, 62, 63, 65, 66, 69, 73 v tabeli »9.1 110 kV KABEL«, podobno pa v tabeli »9.2 KABELSKA SPOJKA«) namesto zahtevane numerične vrednosti vpisal »n.a.« – meni, da bi moral izbrani ponudnik pravočasno predlagati naročniku, naj se navedene postavke črta iz tabel, ali pa podati predlog, da je lahko tabela v teh delih brez vrednosti, v kolikor je bil mnenja, da ta podatek ni potreben. Jasno naj bi bilo, da so vrednosti v tehnični stroki ovrednotene zgolj numerično.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne more pritrditi v tem, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi spornih vpisov neskladna z zahtevami naročnika: kot pravilno opozarja naročnik, za nobeno od pozicij v navedenih dveh tabelah, kjer je izbrani ponudnik kot ponudbeno vrednost vpisal »n.a« (»not applicable« oz. ni uporabljivo ali »not available« oz. ni na voljo) ni bila opredeljena zahtevana vrednost ali zahtevan način podaje podatka; tudi iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, kakšne naj bi ustrezne zahtevane vrednosti bile. Vlagatelj (zgolj) za postavko 65 tabele »9.1 110 kV KABEL« zatrjuje, da naj bi naročnik kot zahtevano lastnost opredelil numerično izraženo enoto in zahteval vrednost, manjšo od te numerično izražene enote, vendar temu ni mogoče slediti: naročnik je namreč kot zahtevano vrednost navedel zgolj »<« (manjše kot), kar pa ne omogoča ugotovitve, kakšna bi naj bila ustrezna ponujena vrednost. Upoštevaje vse navedeno tako po oceni Državne revizijske komisije ponudba izbranega ponudnika iz razloga navedbe spornih podatkov na način, kot so bili ti podani, ni mogoče označiti kot nedopustne (prim. tudi s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-012/2015-23).


VI.

Sklicujoč se na vpis v poz. 11 (»Material spojke vodnika«) tabele »9.2 KABELSKA SPOJKA« vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik navaja kabelsko spojko iz aluminija, kar pa naj ne bi bilo skladno z zahtevami naročnika iz točke »7.2 KABELSKA SPOJKA« dokumenta s tehničnimi zahtevami: »Kabelske spojke morajo biti izdelane za enožilne XLPE kable, njihova konstrukcija mora v celoti ustrezati konstrukciji dobavljenih kablov. Kabelske spojke morajo biti v čim večji meri izdelane tovarni (predfabricirana izvedba). Spojke morajo zdržati vse predvidene mehanske, termične in električne obremenitve, do katerih lahko pride na mestu vgradnje. Konstruirana mora biti tako, da bo preprečen kakršen koli vdor vode v kabel oziroma razširjanje vlage vzdolž notranjosti kabla. Glavna izolacija vodnika mora biti izvedena iz trdnega materiala, spojke s tekočim ali plinastim izolacijskim medijem niso dovoljene.«

Med strankama ni sporno, da naročnik s tehničnimi specifikacijami zahteva kabel z bakrenim vodnikom ter da se ponudba izbranega ponudnika na tak kabel tudi nanaša. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v tabeli »9.2 KABELSKA SPOJKA« pod poz. 11 ni določil zahteve v zvezi z določenim materialom spojke, takšna zahteva pa ni razvidna niti iz katerega od preostalih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj sicer še navaja, da je material spojke aluminij v nasprotju z mnenjem elektro stroke, saj naj direktno spajanje aluminija (spojka) in bakra (kabel) ne bi bilo možno zaradi korozije, pri čemer se sklicuje na strokovni članek »Analiza uporabe določenih konstrukcij trižilnih kablov za zagotavljanje korozijske odpornosti z vidika uporabe standardizacije« ter potrditev ključnega avtorja, da navedbe v članku veljajo tudi za VN kable (oboje priloga dopolnitve zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni citiral strokovnega članka, na katerega se sklicuje in ki ga je priložil k dopolnitvi zahtevka za revizijo, kljub temu, da naj bi navedbe v tem delu dopolnitve zahtevka za revizijo predstavljale citat iz tega članka (le posamezni deli obeh citatov namreč predstavljajo navedbe iz strokovnega članka). Ne glede na to pa tudi upoštevaje vsebino citata (v bistvu navedb vlagatelja) še ni mogoč zaključek, da ponujena rešitev ni ustrezna z vidika razlike v materialih spojke in vodnika kabla: besedilo namreč opozarja zgolj na posebno pozornost, ki je potrebna pri stikih (različnih) kovinskih materialov, zlasti električnega stika aluminija in njegovih zlitin z bakrom in njegovimi zlitinami. Ker tudi upoštevaje navedeno ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj dokazal svojo navedbo o neustreznosti ponujene rešitve, Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da je naročnik kršil določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu obravnaval kot tako, ki ustreza njegovim zahtevam.


VII.

Vlagatelj v zvezi s tabelo »9.1 110 kV KABEL« še dodaja, da je izbranemu ponudniku proizvajalec VN kabla potrdil zgolj zadnjo stran tehnične tabele, ostalih pač ne, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo naročnik iz prve alineje točke »VII. Ostale zahteve« dokumenta »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«: »Vse tabele, ki jih mora izpolniti gospodarski subjekt morajo biti potrjene in podpisane s strani proizvajalca ali zakonitega zastopnika v Republiki Sloveniji. V nasprotnem primeru se šteje ponudba nepopolna in bo izločena.«

Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da tabela »9.1 110 kV KABEL« obsega 89 postavk oz. vrstic in se razteza na petih straneh; izpolnjena tabela v ponudbi izbranega ponudnika je s strani proizvajalca (nesporno) potrjena na zadnji strani. Ob upoštevanju vsebine naročnikovih zahtev ni podlage za ugotovitev, da bi morali ponudniki predložiti tak sporni dokument »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV«, kjer bi bili potrjeni ne le obe tabeli, pač pa posebej še vsaka stran, preko katerih se ti dve tabeli raztezata. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami in ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni kot nepopolne izločil.


VIII.

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje obrazec ESPD, na katerem je na vprašanje »Ali gospodarski subjekt sodeluje pri postopku oddaje javnega naročila skupaj z drugimi subjekti?« izbrani ponudnik jasno in nedvoumno navedel odgovor »NE«, prav tako pa v istem ESPD na vprašanje »Ali namerava gospodarski subjekt oddati del javnega naročila v podizvajanje tretjim osebam (v skladu s 94. členom ZJN-3 in če ne uporablja njegovih zmogljivosti v skladu z 81. členom ZJN-3)?« jasno in nedvoumno navedel odgovor »NE«. Vlagatelj dodaja, da je iz ESPD izbranega ponudnika sicer razvidno, da naj bi se pri izvedbi javnega naročila skliceval na kapacitete drugega gospodarskega subjekta, vendar pa je v ESPD navedel, da ne sodeluje z drugimi subjekti in posledično naj bi to pomenilo, da ni navedel nikogar, na katerega kapacitete bi se skliceval. S tem v zvezi vlagatelj problematizira še poziva naročnika na dopolnitev ponudbe z dne 17. 4. 2019 in 29. 5. 2019, s katerima naj bi naročnik izbranega ponudnika v nasprotju z lastnimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 pozival na dopolnitev priglašenih podizvajalcev oz. na spremembo ESPD; vlagatelj zato meni, da sta bila obrazca ESPD za družbi Vilkograd nizke gradnje d.o.o. in Kodar Elektromontaža d.o.o. predloženo naknadno in ne že v prvotni ponudbi, torej na nedopusten način.

Pregled odstopljene dokumentacije potrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tri obrazce ESPD (enega za izbranega ponudnika ter dva za podizvajalca), prav tako je v izpolnjen vzorec pogodbe navedel, da nastopa z dvema podizvajalcema, na ta dva podizvajalca pa so vezane tudi nekatere reference, kar je bilo v tem sklepu že obravnavano, ponudba pa vsebuje tudi nekatera druga dokazila, vezana na ta dva podizvajalca. Na obstoj vsega navedenega v prvotno oddani ponudbi (pred morebitnim dopolnjevanjem ponudbe) kaže navsezadnje tudi vsebina poziva naročnika izbranemu ponudniku z dne 17. 4. 2019, v kateri naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik priglasil dva podizvajalca, poziv pa se med drugim nanaša na reference enega od teh dveh podizvajalcev.

Državna revizijska komisija pri presoji očitkov v zvezi z nedopustnim načinom vključitve podizvajalcev ugotavlja, da navedbe vlagatelja temeljijo na napačnem razumevanju načina izpolnjevanja obrazca ESPD, na kar (sklicujoč se na »Navodila za uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD«, dostopna na spletni strani https://www.enarocanje.si/_ESPD/) opozarja tudi naročnik v vlogi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo.

Pravilna je ugotovitev vlagatelja, da je izbrani ponudnik v lastnem ESPD (del II, oddelek »A: Informacije o gospodarskem subjektu«) navedel, da ne sodeluje z drugimi subjekti; Državna revizijska komisija poudarja, da je način izpolnitve ESPD v tem delu pravilen, saj izbrani ponudnik ni oddal skupne (partnerske) ponudbe, na kar se nanaša vpis v obrazcu. Posledično na podlagi izpolnitve obrazca v tem delu ni mogoče sklepati o podizvajalcih – navedba »NE« v tem delu ne pomeni, da izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalci.

Prav tako je pravilna ugotovitev vlagatelja, da je izbrani ponudnik v lastnem ESPD (del II, oddelek »D: Informacije o podizvajalcih, katerih zmogljivosti gospodarski subjekt ne uporablja«) navedel, da ne namerava oddati javnega naročila v podizvajanje tretjim osebam, katerih zmogljivosti ne uporablja; Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da tudi ta vpis ne pomeni, da izbrani ponudnik sploh ne nastopa s podizvajalci; vpis namreč pomeni le to, da izbrani ponudnik ne nastopa s takimi podizvajalci, na katerih zmogljivosti se ne sklicuje za izpolnitev pogojev za sodelovanje. Kot izhaja iz drugih delov ESPD oz. ponudbe, izbrani ponudnik s takimi podizvajalci ne nastopa. Izbrani ponudnik namreč v obravnavanem primeru nastopa z dvema podizvajalcema, na zmogljivosti katerih se sklicuje za to, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje (npr. v zvezi z že obravnavanimi zahtevanimi referencami), skladno s tem pa je v ESPD (del II, oddelek »C: Informacije o uporabi zmogljivosti drugih subjektov (81. člen ZJN-3)«) pravilno označil, da uporablja zmogljivosti drugih subjektov, da bi izpolnil pogoje za sodelovanje.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ustrezno izpolnjene obrazce ESPD, na kar ne more vplivati kasnejše ravnanje naročnika, ko je izbranega ponudnika s pozivom z dne 29. 5. 2019 pozval, naj spremeni (popravi) navedbe v lastnem ESPD tako, da bo iz izpolnjenega obrazca »izhajalo, da nastopa s podizvajalci«; s tem v zvezi je potrebno poudariti, da je izbrani ponudnik v odgovor na ta del poziva naročniku pojasnil, da je njegov ESPD obrazec že ustrezno izpolnjen (s čimer soglaša tudi Državna revizijska komisija, kot že pojasnjeno zgoraj), zato posledično drugačnega obrazca ni predložil. Z očitki vlagatelja o spremembah ponudbe v delu, ki se nanaša na podizvajalce (v smislu priglasitve novega podizvajalca ali zamenjave obstoječega), posledično ni mogoče soglašati ali ugotoviti s tem povezanih kršitev naročnika zaradi obravnave take ponudbe kot dopustne.


IX.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo končno izpostavlja še, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil neustrezno referenčno listo proizvajalca VN spojk. Navedba vlagatelja se nanašajo na zahtevo iz točke VI. dokumenta »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«:
»Proizvajalec ponujenih 110 kV spojk je moral v zadnjih štirih letih (2015, 2016, 2017 in 2018) izdelati najmanj 100 kosov 110 kV spojk napetosti 110 kV ali več, za kupce v območju EU.
Dokazilo: Referenčna lista potrjena s strani proizvajalca iz katere mora biti razvidno: tip, napetost 110 kV ali več, leto dobave, država, kupec, količina.«

Ponudba izbranega ponudnika vsebuje izjavo proizvajalca ponujenih kabelskih spojk, v kateri proizvajalec potrjuje, da je v zadnjih štirih letih izdelal in dobavil več kot 100 kosov spojk za napetostni nivo 110 kV ali več letno, za kupce v EU. Hkrati proizvajalec sklicujoč se na Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES) pojasnjuje, da je dolžan varovati osebne podatke, zato tretjim osebam ne more razkrivati podatkov o imenu strank, državi dobave ali detajlov iz referenčne liste.

Vlagatelj meni, da takšna izjava ne ustreza zgoraj citirani zahtevi naročnika, zato bi moral naročnik ponudbo nemudoma izločiti kot nedopustno. Ne glede na to, da zahteva naročnika v predstavljeni vsebini niti ne predstavlja pogoja za sodelovanje v smislu 76. člena ZJN-3, zahtevano dokazilo pa ne dokazila za sodelovanje v smislu 77. člena ZJN-3, pa Državna revizijska komisija soglaša z naročnikom v tem, da iz predloženega dokazila izhaja vsebinska potrditev proizvajalca o tem, da je zahteva izpolnjena – da je torej proizvajalec za kupce v EU v zadnjih štirih letih izdelal zadostno količino spojk. Vlagatelj niti ne zatrjuje neresničnosti take navedbe, zato zgolj ob trditvi, da zahtevano dokazilo ne vsebuje podatkov o strankah proizvajalca (kot subjekta, ki v ponudbi niti ne nastopa kot ponudnik, partner, podizvajalec…) ni mogoče najti podlage za to, da bi bilo naročniku mogoče očitati nezakonito ravnanje, ker ponudbe ni zavrnil kot nedopustne.

Ker vlagatelj v okviru postopka pravnega varstva ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 7. 10. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana,
– SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor,
– ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
– KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran