018-144/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup enega reševalnega vozila modularne izvedbe in enega avtomobila za medklinične prevoze«, v sklopu 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Medicop, d.o.o., Obrtna ulica 43, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 9. 2019

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup enega reševalnega vozila modularne izvedbe in enega avtomobila za medklinične prevoze«, v sklopu 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.887,15 EUR EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 10. 4. 2019, pod številko objave JN002169/2019-B01 (popravki objavljeni dne 19. 4. 2019, 28. 5. 2019 ter dne 29. 5. 2019), ter v Uradnem listu EU dne 11. 4. 2019, pod številko objave 2019/S 072-169889. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer sklop 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo« ter sklop 2: »Vozilo za medklinične prevoze pacientov, osebja in opreme«.

Dne 25. 7. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1 odda ponudniku Meditra, d.o.o., Stegne 12c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta dalje izhaja, da vlagateljeva ponudba za omenjeni sklop, s ponudbeno vrednostjo 232.776,12 EUR, presega zagotovljena finančna sredstva naročnika, ki znašajo 232.500,00 EUR. Iz dokumenta izhaja še, da vlagatelj izpolnjuje vse strokovne zahteve, ki jih je postavil naročnik, vlagateljeva ponudba pa je navedena tudi med ponudbami, ki jih je naročnik pravno formalno pregledal (pred navedbo ponudb je podan zapis, da je naročnik pravno formalno pregledal zgolj ponudbe, ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne).

Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 8. 2019 (poslano priporočeno po pošti dne 2. 8. 2019) vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila. V zahtevku zatrjuje, da je naročnik pri sprejemanju odločitve kršil načelo transparentnosti postopka iz 6. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), načelo enake obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 in določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je v obvestilu o predmetnem javnem naročilu navedel ocenjeno vrednost javnega naročila za oba sklopa, in sicer v skupni višini 244.672,14 EUR, navedel pa je tudi, da cena ni edino merilo za oddajo predmetnega javnega naročila in da so ta navedena v razpisni dokumentaciji. Merila so tako navedena v Dodatku k navodilom ponudnikom. Naročnik v obvestilu ni navedel ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih niti ni navedel višine zagotovljenih sredstev. Višine zagotovljenih sredstev naročnik ni pojasnil niti v odločitvi o oddaji naročila, pač pa sta iz te razvidna zgolj zneska ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih, ki ju je naročnik nato uporabil kot višino zagotovljenih sredstev. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, hkrati pa, da je opravil pravno formalni pregled zgolj tistih ponudb, ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne. Med slednjimi je navedena tudi vlagateljeva ponudba za 1. sklop javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju povzema postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter izpostavlja, da naročnik njegove ponudbe ni obravnaval oziroma ocenil v okviru meril, čeprav jo je opredelil kot dopustno. Že iz navedenega razloga je podana kršitev navedenih določb ZJN-3. V kolikor bi naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil, bi bila ta glede na merila najugodnejša (vlagatelj bi zbral 98,87 točk, izbrani ponudnik pa 97,5 točk). Vlagatelj dodaja še, da njegova ponudba, skupaj s ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2, ne presega skupne ocenjene vrednosti – ponudbena cena izbranega ponudnika za 2. sklop namreč znaša 65.700,00 EUR z DDV, vlagateljeva za 1. sklop 232.776,12 EUR z DDV, obe ponudbeni ceni skupaj pa tako 298.476,14 EUR z DDV, kar je v okviru ocenjene vrednosti javnega naročila, ki znaša 298.500,01 EUR z DDV. Nezakonito je ravnanje naročnika, ki je ponudbo vlagatelja najprej označil za dopustno, nato pa je ni ocenil glede na merila (ker naj bi presegala zagotovljena sredstva) in je ni izbral, temveč je javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba glede na merila ni bila najugodnejša. Naročnik je zlorabil institut zagotovljenih sredstev, da je lahko arbitrarno in s kršitvijo predpisov izbral ponudnika, ki ga je, kljub slabši ponudbi po uporabi meril, želel izbrati v nasprotju z javnim interesom in optimiziranjem porabe javnih sredstev. Naročnik ni nikjer navedel višine zagotovljenih sredstev, nasprotno – tudi glede navajanja ocenjene vrednosti je pojasnil, da je to navedel, ker mu to omogoča obrazec, ne pa kot omejitev zagotovljenih sredstev. Tudi glede na razliko v ponudbenih cenah obeh ponudnikov (1.626,62 EUR) je očitno, da pri izključitvi vlagateljeve ponudbe ni šlo za ravnanje v skladu s predpisi temveč za hudo kršitev predpisov z namenom oddaje naročila manj ugodnemu ponudniku. Vlagatelj izpostavlja, da ni povsem jasno, ali naročnik razlikuje med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi – pri teh gre namreč za povsem različna instituta, kar izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Naročnik višine zagotovljenih sredstev v odločitvi o oddaji naročila z ničemer ne utemelji, ravno tako ne utemelji preseganja teh v zvezi z vlagateljevo ponudbo za 1. sklop. Tudi če bi izhajali iz predpostavke, da je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti, pa ni nobene podlage za arbitrarno razdelitev le-te po sklopih, kot jo je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi. Razdelitev naročila po sklopih ni bila objavljena v obvestilu o javnem naročilu, skupna ocenjena vrednost pa ob upoštevanju ponudbene cene izbranega ponudnika za sklop 1 in vlagateljeve ponudbe za sklop 2 ne bi bila presežena. Naročnik je kršil določila ZJN-3, in sicer je deloval netransparentno in je posledično neenakopravno obravnaval ponudnike s tem, ko je v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila arbitrarno razdelil objavljeno skupno ocenjeno vrednost po sklopih in to določil kot višino zagotovljenih sredstev, pri čemer slednje ni ne pojasnil ne utemeljil, nadalje pa je s tem, ko ni ocenil vlagateljeve dopustne ponudbe za 1. sklop z vidika meril za izbor in tako izbral ponudnika za sklop 1, katerega ponudba ni bila najugodnejša glede merila za izbor, kršil določila prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga v predmetnem postopku zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., iz Ljubljane, se je z vlogo, poslano dne 12. 8. 2019, izjasnil o navedbah vlagatelja v revizijskem zahtevku. Vlagatelj predlaga, da se vlagateljev revizijski zahtevek zavrne, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov, nastalih z izjasnitvijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, z dne 13. 8. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi odločitve naročnik najprej izpostavlja, da navedb, ki se nanašajo na 2. sklop javnega naročila, ne obravnava, saj so za predrevizijski oz. revizijski postopek irelevantne. Glede javne objave ocenjene vrednosti naročnik pojasnjuje, da podatek o tej služi zgolj pravilni izbiri postopka. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, ki je pravilen postopek. Vsebinske povezave med skupno ocenjeno vrednostjo, ocenjeno vrednostjo po sklopih in zagotovljenimi finančnimi sredstvi naročnika, ki jih izpostavlja vlagatelj, so zato brez podlage v ZJN-3 in brezpredmetne. To velja tudi za odgovor, ki ga je naročnik podal prek Portala javnih naročil in ki se nanaša le na ocenjeno vrednost. Naročnik izpostavlja, da ni dolžan javno objaviti zagotovljenih sredstev, je pa dolžan dokumentirati skupno ocenjeno vrednost naročila, kar je tudi storil. Naročnik dalje pojasnjuje, da je iz Sklepa o začetku postopka, z dne 3. 4. 2019, jasno razvidna ocenjena vrednost javnega naročila (točka 3 sklepa), in sicer tako skupna vrednost (298.500,00 z DDV) kot vrednost po sklopih (sklop 1: 232.250,00 EUR z DDV, sklop 2: 66.250,00 EUR z DDV). Naročnik pa je v omenjenem dokumentu (točka 4 sklepa) definiral tudi vir sredstev/zagotovljena finančna sredstva, in sicer »106 – NMP 198.500,00 EUR z DDV« ter »102 – ZDRUŽENA SREDSTVA«. Iz primerjave omenjenega sklepa in odločitve o oddaji naročila pa je tudi jasno in nedvoumno razvidno, da točka 3 sklepa v delu, kjer je naročnik določil ocenjeno vrednost za sklopa 1 in 2, po vsebini predstavlja tudi zagotovljena sredstva za omenjena sklopa. Vrednosti iz 3. točke sklepa in vrednosti, navedene v odločitvi o oddaji naročila, so namreč identične, razmerje med ocenjeno vrednostjo sklopov in navedeno višino zagotovljenih sredstev po sklopih pa enako. Naročnik izpostavlja, da Sklepa o začetku postopka od sprejema dalje ni spreminjal, tako pa je skupno ocenjeno vrednost, ocenjeno vrednost po sklopih ter zagotovljena finančna sredstva jasno in nedvoumno definiral. Naročnik zavrača revizijske navedbe o arbitrarnem spreminjanju teh vrednosti. Naročnik dodaja še, da je imel vlagatelj možnost vpogleda v spisovno dokumentacijo naročnika, ob čemer bi se lahko seznanil tudi z vsebino Sklepa o začetku postopka. Naročnik ponavlja ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za 1. sklop javnega naročila, pri čemer so ta sredstva enaka ocenjeni vrednosti za omenjeni sklop, posledično pa je vlagateljeva ponudba nedopustna. Ker nedopustne ponudbe v nobenem primeru ne bi mogel izbrati, naročnik vlagateljeve ponudbe tudi ni ocenjeval po merilih.

Vlagatelj se je z vlogo z dne opredelil do navedb naročnika v odločitvi o revizijskem zahtevku. V vlogi izpostavlja, da se naročnik ni opredelil do navedb, ki se nanašajo na kontradiktorne ugotovitve glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe v izpodbijani odločitvi. Vlagatelj dalje ponavlja svoje stališče glede višine ocenjene vrednosti ter zagotovljenih sredstev, izpostavlja pa tudi, da naročnik ob začetku postopka ni imel ločeno določeno, kakšna sredstva so bila zagotovljena za posamezni sklop javnega naročila. Iz zapisov o zagotovljenih sredstvih v Sklepu o začetku postopka namreč nikakor ni mogoče razbrati, kateri del domnevno skupno zagotovljenih sredstev iz katere postavke bi bil namenjen za kateri sklop javnega naročila. Upoštevaje, da gre pri posameznem sklopu javnega naročila za samostojno enoto, v zvezi s katero se samostojno presoja izpolnjevanje zahtev glede dopustnosti ponudbe, bi naročnik za zagotavljanje načela transparentnosti moral imeti določen znesek zagotovljenih sredstev za posamezen sklop, ne pa zgolj skupnega zbirnega zneska, ki ga je mogoče poljubno razporediti na sklope. To je v nasprotju s 6. členom ZJN-3, saj ni omogočalo izbire ponudnika na pregleden način in po predpisanem postopku, temveč je omogočalo povsem arbitrarno določanje domnevno zagotovljenih sredstev. Iz naročnikovih navedb izhaja tudi, da ta ne loči med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi (v odločitvi o zahtevku za revizijo ju namreč enači), iz česar očitno izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno na podlagi ocenjene vrednosti za 1. sklop in ne na podlagi zagotovljenih sredstev za ta sklop. Vlagatelj ponavlja še, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel pravne podlage za navedbo zagotovljenih sredstev, te ni z ničemer obrazložil, ravno tako pa se ni skliceval na Sklep o začetku postopka. Slednje dejstvo ter naročnikovo izogibanje odgovoru glede izbranega izvajalca omogoča sklepanje, da naročnik Sklepa o začetku postopka ni sprejel ob začetku postopka oddaje javnega naročila, temveč tekom postopka, z namenom oddati javno naročilo izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je dne 27. 8. 2019 naročnika pozvala k »posredovanju ustrezne finančne oziroma druge dokumentacije, ki bo izkazovala višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, in sicer po sklopih javnega naročila«. Dne 3. 9. 2019 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo, kateri ta prilaga elektronsko poštno sporočilo, ki je bilo dne 11. 2. 2019 poslano »takratni predsednici razpisne komisije« s strani »strokovnega člana razpisne komisije«. Iz vsebine elektronskega poštnega sporočila izhaja naslednji zapis: »Vrednost celotnega naročila je ocenjena na 298.500,00 €; za sklop 1 se nameni 232.250,00 EUR, za sklop 2 pa 66.250,00 EUR.«. Ker upoštevanje navedenega dokumenta ni vplivalo na vlagateljev položaj in uspeh v postopku, ga Državna revizijska komisija slednjemu ni posredovala v opredelitev.


Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o tem, da vlagateljeva ponudba za 1. sklop predmetnega javnega naročila presega zagotovljena sredstva, neutemeljena. Naročnik navedenemu nasprotuje.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz predstavljenih določil ZJN-3 torej izhaja, da je ponudba, katere cena presega zagotovljena sredstva, nedopustna, naročnik pa jo je upravičen in dolžan zavrniti. Ob zapisanem pa je potrebno razlikovanje med zagotovljenimi sredstvi in ocenjeno vrednostjo javnega naročila, saj gre pri omenjenih pojmih za dva različna instituta. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, ravno tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Je pa v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot že navedeno, podana definicija dopustne ponudbe, skladno s katero je lahko kot dopustna opredeljena zgolj takšna ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Z vpogledom v izpodbijano odločitev gre ugotoviti, da je ta, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, kontradiktorna. Iz nje namreč po eni strani izhaja (razdelek B Komercialni pregled ponudb), da vlagateljeva »Ponudba za sklop 1 presega zagotovljena finančnih sredstev naročnika, ki znašajo 232.250,00 EUR z DDV«. Vendar pa po drugi strani iz odločitve izhaja tudi, da je naročnik opravil »pravno formalni pregled« vlagateljeve ponudbe, pri čemer naj bi opravil tak pregled zgolj tistih ponudb, »ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne« (razdelek D Pravno formalni pregled ponudb), nikjer v izpodbijani odločitvi pa naročnik ni niti navedel, da je vlagateljeva ponudba nedopustna in da jo je zavrnil. Na navedeno je tako mogoče zgolj sklepati na podlagi dejstva, da naročnik vlagateljeve ponudbe, kot je ravno tako razvidno iz izpodbijane odločitve, ni vrednotil po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Tako oblikovana odločitev ni skladna z zahtevami tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj iz nje ne izhajajo jasno razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (oziroma ne izhaja jasno niti, da je bila vlagateljeva ponudba dejansko zavrnjena). S tem povezane revizijske navedbe so utemeljene, že navedena ugotovitev pa narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve.
Ne glede na navedeno, je Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom obravnavala tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo ugotovitev, da ponudbena cena iz vlagateljeve ponudbe presega zagotovljena sredstva.
Državna revizijska komisija z vpogledom v Sklep o začetku postopka, z dne 3. 4. 2019, ugotavlja, da je naročnik v njem navedel ocenjeno vrednost javnega naročila, in sicer tako skupno ocenjeno vrednost, kot ocenjeno vrednost za vsakega od sklopov (točka 3 sklepa). Naročnik je v omenjenem dokumentu (točka 4 sklepa) ravno tako definiral tudi »vir sredstev«, ob čemer je navedel:

»106 – NMP 198.500,00 EUR z DDV
102 – ZDRUŽENA SREDSTVA 100.000,00 EUR z DDV«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Sklepa o začetku postopka višina zagotovljenih sredstev za (zgolj) 1. sklop predmetnega javnega naročila ne izhaja. V dokumentu je sicer naveden »vir sredstev«, kar bi lahko predstavljalo zagotovljena sredstva, vendar pa tam podana sredstva niso prikazana ločeno za vsakega od sklopov javnega naročila.

Z vpogledom v obvestilo o naročilu, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 4. 2019, pod številko objave JN002169/2019-B01, gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku II.1.5 navedel, da znaša ocenjena skupna vrednost javnega naročila brez DDV 244.672,14 EUR. Na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, »Zanima nas, ali ste se že odločili za izvajalca dobave dveh reševalnih vozi, ker imate že določeno natančno vrednost naročila. (244.672,14 Eur«, je naročnik s tem v zvezi dne 12. 4. 2019 podal naslednji odgovor: »Ker na Portalu javnih naročil obstaja možnost izbire se je naročnik v tem primeru odločil in objavil ocenjeno vrednost.«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru obvestila o javnem naročilu oziroma odgovorov, podanih prek Portala javnih naročil, ni navedel višine zagotovljenih sredstev za 1. sklop predmetnega javnega naročila.

Kot slednje Državna revizijska komisija izpostavlja, da je dne 27. 8. 2019 naročnika pozvala k »posredovanju ustrezne finančne oziroma druge dokumentacije, ki bo izkazovala višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, in sicer po sklopih javnega naročila«. Iz elektronskega poštnega sporočila z dne 11. 2. 2019, kot edine dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji na njen poziv posredoval naročnik, ponovno izhaja zgolj potrditev ocenjene vrednosti javnega naročila, ne pa višine zagotovljenih sredstev. Navedeno jasno izhaja že iz zapisa »vrednost celotnega naročila je ocenjena na…«, tudi zapisa v nadaljevanju istega stavka (»za sklop 1 se nameni…«) pa ni mogoče prepričljivo upoštevati kot navedbo zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila. Elektronskega sporočila, domnevno izmenjanega med dvema članoma strokovne komisije naročnika, tudi sicer ni mogoče šteti za finančno oziroma drugo dokumentacijo, ki bi nedvoumno potrjevala višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki izpostavlja, da je v primeru razdelitve javnega naročila na sklope vsak sklop samostojna celota, kar velja tudi z vidika preverjanja dopustnosti ponudb, prejetih za posamezen sklop. Naročnik lahko ponudbo za posamezen sklop tako zavrne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zgolj v kolikor ta presega sredstva, ki so bila predvidena prav za ta sklop. Višina slednjih mora biti izkazana na jasen, nedvoumen ter objektivno preverljiv način, ki onemogoča morebitne špekulacije oziroma spreminjanje višine zagotovljenih sredstev po poteku roka za predložitev ponudb (z namenom izločanja posameznih ponudb iz postopka).
Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da je imel naročnik za 1. sklop predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva v višini 232.250,00 EUR, kot to sicer zatrjuje. Podatek o zagotovljenih sredstvih v tej višini ne izhaja niti iz Sklepa o začetku postopka, obvestila o javnem naročilu ali druge postopkovne dokumentacije niti iz elektronskega poštnega sporočila, ki ga je naročnik na poziv k odstopu relevantne dokumentacije posredoval Državni revizijski komisiji. Četudi naročnik v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku izpostavlja, da so »vsebinske povezave med (skupno) ocenjeno vrednostjo, ocenjeno vrednostjo po sklopih in zagotovljenimi (finančnimi) sredstvi naročnika za predmetno javno naročilo, ki jih izpostavlja vlagatelj v Zahtevku za revizijo, neutemeljene in nimajo podlage v ZJN-3 ter so zaradi navedenega posledično brezpredmetne in irelevantne«, gre ugotoviti, da zatrjevano višino zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila dejansko izpeljuje zgolj na primerjavi prav teh podatkov, tj. ocenjene vrednosti javnega naročila za vsakega od sklopov, skupne ocenjene vrednosti in skupne višine zagotovljenih sredstev (ki naj bi izhajala iz podatka »vir sredstev«).
Z opisanim pristopom naročnik ne uspe na jasen, nedvoumen ter objektivno preverljiv način izkazati višine zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila, posledično pa naročnik ne uspe utemeljiti niti svojega stališča o tem, da vlagateljeva ponudba za omenjeni sklop presega zagotovljena sredstva.

Ravnanje naročnika, ki je zavrnil vlagateljevo ponudbo, katere nedopustnosti ni uspel izkazati, predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZPVPJN. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji 1. sklopa predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Skladno z določili drugega odstavka 71. člena ZPVPJN ta namreč znaša dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.

Namesto takse v višini 4.622,99 EUR (2% od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika za 1. sklop javnega naročila) je vlagatelj plačal takso v višini 4.655,52 EUR (2 % od vrednosti njegove ponudbe za isti sklop), s čemer je zakonsko predpisano takso preplačal za 32,53 EUR.

Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v višini 32,53 EUR vlagatelju.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek takse za revizijski zahtevek v višini 4.622,99 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.244,40 EUR (1.700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija odmerila ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT ter 22% DDV,
- materialne stroške v višini 19,76 EUR (27 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nagrade za obrazloženo vlogo med postopkom, saj v konkretnem primeru ti niso bili potrebni (tretji in peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju posledično tudi ni priznala presežka nad priznanimi materialnimi stroški.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.887,15 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov je v postopku zahteval tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25. 9. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve – tu.

Natisni stran