018-147/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava lesenih varnostnih ograj na regionalni cesti R1-206, odsek 1029 Trenta - Bovec«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Liko, d.d., Liboje 26A, Petrovče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 9. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-496/2018/14 411 z dne 16. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.273,85 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 2. 2019, pod št. objave JN000744/2019, in v Uradnem listu EU dne 12. 2. 2019, pod št. objave 2019/S 030-067422.

Naročnik je dne 16. 7. 2019 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-496/2018/14 411 z dne 16. 7. 2019 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica in Petrič, d.o.o., Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker je vlagatelj ravnal v nasprotju s točko 4.4. Navodil za pripravo ponudbe. Iz vlagateljevega popisa del v elektronski obliki je razvidno, da cena na enoto nekaterih postavk ni oblikovana na cent natančno, ampak na tri decimalna mesta natančno. Pogoji za ugotovitev in odpravo računske napake, določeni v šestem odstavku 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), niso izpolnjeni, saj bi zaokroževanje ponujenih cen na enoto na dve decimalni mesti predstavljalo spremembo cen na enoto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 7. 2019 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo ponudbo, ki je glede na merila za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša. Naročnik z zahtevo, da mora biti cena na enoto »na cent natančno«, ni določil pravil zaokroževanja, temveč je določil uporabo evrske enote. Vlagatelj je ravnal v skladu s to zahtevo, saj je cene oblikoval in navajal v zahtevanih enotah, tj. v EUR in največ na cent natančno. Tudi če je cena zaokrožena na štiri ali več decimalnih enot, se glasi na EUR in cente. Dejstvo, da je vlagatelj popis del vrednostno prikazal na način, da je vnašal cene na 3 decimalke (in ne na 2 decimalki), ni napaka, saj je s tem ponudbo v tem delu zgolj dodatno preciziral. Naročnik je v popisu del dopustil vnos na tri decimalna mesta natančno. Vlagatelj je vnašal cene na enoto na tri decimalna mesta natančno, naročnikov program pa jih samodejno zaokrožil in prikazal na dve decimalni mesti natančno, pri nadaljnjih izračunih (zmnožku količin in cene na enoto in seštevku teh zmnožkov) pa je naročnikovo program upošteval vnesene cene na tri decimalna mesta natančno (in ne zaokrožena in prikazane cene na dve decimalni mesti natančno). Naročnik bi lahko vlagatelja pozval na odpravo očitnih računskih napak, saj se ne bi spremenila niti količina niti cena na enoto. Vrednost ponudbe bi se lahko izračunala ob upoštevanju ponujenih cen na enoto izraženih na dve decimalki in ob upoštevanju pravilne matematične operacije. Cene v popisu so izražene tako, kot bi po navedbah naročnika morale biti, saj se vse glasijo na dve decimalki, prav tako se zmnožek cen na enoto in količin glasi na dve decimalki. Če bi naročnik odpravil računsko napako bi sicer prišlo do razhajanja med obrazcem »Ponudba – Predračun« in popisom del, vendar bi skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila veljale cene iz popisa del.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 31. 7. 2019, ki ga je izbrani ponudnik prevzel dne 1. 8. 2019 (razvidno iz vročilnice), obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo in ga seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Naročnik je dne 19. 8. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je zahteval oblikovanje cen največ na cent natančno, kar pomeni na stotine natančno, torej na 0,01 EUR natančno. Ta zahteva je bila jasna in nedvoumna, zato se je mora naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb držati. Vlagatelj z oblikovanjem ponudbene cene na tri decimalna mesta natančno te ni oblikoval na cent natančno. Merodajno je izključno pravilo oblikovano v pisni obliki in ne, ali je naročnik vnos cen na več decimalki tehnično omejil oz. na koliko decimalnih mest je bilo mogoče tehnično vnesti cene v excelovo tabelo, saj naročnik ne more preprečiti vseh posegov v vnaprej pripravljeno tabelo. V obravnavanem primeru je naročnik tehnično omejil število decimalnih mest, na katere je morali biti zaokrožena cena, vlagatelj pa je očitno posegel v nastavitve dokumenta in je omejitev po vnosu dveh decimalnih mest umaknil. Neustrezno podana cena ne predstavlja računske napake, za odpravo ugotovljene napake pa ne obstoji pravna podlaga. Če bi naročnik (brez pravne podlage) omogočil odpravo napake, bi prišlo do spremembe cene na enoto. Naročnikova zavrnitev vlagateljeve ponudbe je skladna z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-001/2016.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22. 8. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 26. 8. 2019, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je cena v popisu del v celici cena/enoto zaokrožena na dve decimalni mesti. Program je pri množenju samodejno upošteval ceno na tri decimalne enote, pri čemer je zmnožek zaokrožen na dve decimalni mesti. Ta napaka pri matematični operaciji ne izvira iz krivde vlagatelja, ampak iz ravnanja naročnika. Vlagatelj ni spreminjal nastavitev naročnikovega programa in predlaga postavitev izvedenca posebne stroke, ki naj razišče, ali je s strani naročnika prišlo do malverzacij s programom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel, da vlagatelj cen na enoto za nekatere postavke (od 3 do 6 in od 8 do 14) popisa del ni oblikoval na cent natančno oz. na dve decimalni mesti natančno, ampak na tri decimalna mesta natančno, kar je v nasprotju z zahtevo iz točke 4.4 Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je cene oblikoval na cent natančno in da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni prepovedovala vnosa cen na tri decimalna mesta natančno. Prikazovanje cen v specifikaciji posameznih postavk je vedno precizirana na več decimalnih mest, znesek za plačilo pri vseh postavkah pa je prikazan in zaokrožen na dve decimalki.

Državna revizijska komisija je najprej presojala, ali je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval oblikovanje cen na enoto na dve decimalni mesti natančno.

Naročnik je v točki 4 Navodil za pripravo ponudbe določil, da morajo ponudniki v ponudbeno dokumentacijo, ki mora biti predložena v elektronski obliki, predložiti izpolnjen obrazec »Ponudba – predračun« in Specifikacijo naročila, v zvezi s katero je v točki 4.4 Navodil za pripravo ponudbe zapisal:
»V ponudbi mora biti priložena (razdelek druge priloge) naročnikova specifikacija naročila (Opis naročila, Izpolnjen popis del s količinami), kjer sta opredeljena vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila, ponudnik pa je ne sme spreminjati.
Popis del s količinami in cenami se predloži v elektronski obliki (»excel« datoteka). Cene na enoto (brez DDV) in vrednosti postavk (količina x cena na enoto) se navede v EUR največ na cent natančno. V primeru razhajanja med cenami v listini »Ponudba predračun« in cenami v predloženem popisu del veljajo slednje.[…]«.

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi excelova datoteka (POPIS DEL_ LVO Trenta), ki predstavlja popis del. Ponudniki so v preglednico vpisali cene na enoto za vnaprej predvidene postavke (stolpec D), preglednica pa je v stolpcu E samodejno izračunala vrednost posamezne postavke (tj. zmnožek med cenami na enoto in vnaprej predvidenimi količinami) vrednost nepredvidenih del, skupno vrednost brez DDV (tj. vsota vrednosti postavk), znesek DDV in skupno ponudbeno vrednost. Slednje tri podatke so ponudniki vpisali tudi v obrazec »Ponudba – predračun«.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja naročnikova zahteva glede vprašanja, na koliko decimalnih mest naj ponudniki glasi zaokrožijo ponudbeno ceno. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zapisal, da so ponudniki dolžni navesti ponudbene cene največ na dve decimalni mesti natančno, pa to jasno in nedvoumno izhaja iz naročnikove zahteve, da se v popisu del navede cene v EUR »največ na cent natančno«. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da se ta naročnikova zahteva nanaša na denarno enoto oz. valuto, vendar pa gre ob upoštevanju, da je cent (oz. stotin) stoti del evra, ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki navedejo cene (največ) na stotino evra natančno. Ker se stotina oz. stoti del celote s številom zapiše z dvema decimalkama, je lahko vsak razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik naročnikovo zahtevo »največ na cent natančno« mogel in moral razumeti na način, da naročnik zahteva navedbo cene največ na dve decimalni mesti natančno.

Navedenega ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe, da je excelova datoteka omogočala vnos cen na več kot dve decimalni mesti, čemur naročnik sicer nasprotuje in zatrjuje, da je v excelovi datoteki tehnično omejil vnos cene na več kot dve decimalni mesti. Tudi če bilo potrebno ugotoviti, da je excelova datoteka omogočala vnos cene na več kot dve decimalni mesti, so bili ponudniki dolžni ravnati skladno s točko 4.4 Navodil za pripravo ponudb in navesti cene na dve decimalni mesti natančno. Vlagateljev dokazni predlog za postavitev »izvedenca ustrezne stroke« je Državna revizijska komisija zavrnila kot nerelevantnega. Vlagateljeva namigovanja, da je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb spremenil excelovo datoteko (na način, da program sporoči napako ob vpisu cene na več kot dve decimalni mesti natančno), ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev in ne morejo vplivati na ugotovitev, da so bili ponudniki že skladno z zahtevo, določeno v točki 4.4 Navodil za pripravo ponudb, dolžni vpisati cene na dve decimalni mesti natančno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v popis del, ki se v excelovi datoteki nahaja v vlagateljevi ponudbi, in ugotovila, da so vse cene (cene na enoto, prikazane v stolpcu D, vrednost posameznih postavk, prikazane v stolpcu E, skupna vrednost brez DDV, znesek DDV in skupna ponudbena vrednost) prikazane na dve decimalni mesti, torej največ na cent natančno. Tudi cene na enoto, prikazane v stolpcu D, so prikazane na dve decimalni mesti, pri čemer gre ugotoviti, da se, če izberemo (oz. kliknemo) nekatere (izpolnjene) celice v stolpcu D, v vnosni vrstici izpišejo cene na več kot na dve (zahtevani) decimalni mesti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je excelova datoteka samodejno spremenila vnos ponudnikove cene na način, da je vpisano ceno na enoto na več kot dve decimalni mesti samodejno zaokrožila na dve decimalni mesti natančno in takšno ceno, na dve decimalni mesti natančno, tudi prikazala v stolpcu D. Naročnikov program je torej samodejno »odpravil« pomanjkljivost v primeru vpisa cene na enoto na več kot dve decimalni mesti, zato je lahko ponudnik, tudi vlagatelj, upravičeno pričakoval, da njegovi popravki v zvezi z vpisano ceno na enoto na več kot dve decimalki niso potrebni oz. da je relevantna prikazana cena na enoto, kot se prikaže v posamezni celici. Ker je vlagatelj oddal ponudbo s prikazanimi cenami na enoto na dve decimalki, gre ugotoviti, da se je vlagatelj s takšnim samodejnim popravkom excelove datoteke strinjal. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da so, kot že navedeno, v popisu del, ki se v excelovi datoteki nahaja v vlagateljevi ponudbi, prikazane cene na enoto na dve decimalni mesti natančno, Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je vlagatelj določil ceno na enoto na več kot dve decimalni mesti natančno.

Navedenega ne more spremeniti naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-001/2016, saj zaradi bistveno drugačnega dejanskega stanja navedena zadeva z obravnavano zadevo ni primerljiva. V navedeni zadevi je bilo namreč ugotovljeno, da ponudbeni predračun takratnega izbranega ponudnika v tiskani obliki ni bil identičen ponudbenemu predračunu v elektronski obliki. V obravnavani zahtevi pa je vlagatelj predložil zgolj popis del oz. ponudbeni predračun v elektronski obliki, iz katerega so razvidne postavke, ki so zaokrožena na dve decimalni mesti, kot je to zahteval naročnik, in bi bile v tiskani obliki enake kot v elektronski obliki.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, tj. da so v vlagateljevi ponudbi (že) navedene cene na dve decimalki, so za rešitev konkretnega spora pravno nerelevantne navedbe naročnika, da zaokroževanje ponujenih cen na enoto na dve decimalni mesti natančno ne bi bilo z skladno z določbami ZJN-3. V izogib morebitnim nadaljnjim sporom Državna revizijska komisija še dodaja, da se v vlagateljem popisu del nahaja napaka, saj prikazane vrednosti posameznih postavk ne ustrezajo zmnožkom prikazanih cen na enoto in vnaprej določenih količin, prav tako skupna ponudbena vrednost ne ustreza vsoti vrednosti posameznih postavk. Ne glede na vprašanje, ali je izpostavljeno napako potrebno opredeliti kot vlagateljevo računsko napako (tj. napako pri množenju) ali kot računsko napako zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika (excelova datoteka je namreč pri množenju količin in cen na enoto upoštevala cene na enoto na več decimalk in ne prikazanih cen na enoto na dve decimalki), je takšno napako (četudi se spremeni vrednost postavke ali skupna vrednost ponudbe) skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustno odpraviti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage, da je iz razloga, ki ga je navedel v odločitvi o oddaji naročila, zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3 iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-496/2018/14 411 z dne 16. 7. 2019.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če bo naročnik nadaljeval postopek z oddajo javnega naročila, naj vlagateljevo ponudbo ponovno pregleda in skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 odpravi računske napake v vlagateljevem popisu del.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso, in sicer v višini 7.273,85 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18. 9. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Liko, d.d., Liboje 26A, 3301 Petrovče,
– Kolektor CPG, d.o.o., Industrijska cesta 2, Kromberg, 5000 Nova Gorica
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran