018-126/2019 Javni zavod Radiotelevizija Slovenija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Električni agregat za OC Plešivec«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Stubelj, d.o.o., Anhovo 14, Deskle, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čehovin & Cvijanović, d.o.o., Ulica tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 8. 2019

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Električni agregat za OC Plešivec«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-B0868«, z dne 2. 7. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.181,52 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti objavil na Portalu javnih naročil dne 16. 5. 2019, pod številko objave JN003105/2019-W01.

Dne 2. 7. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-B0868«, z istega dne, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku MATISA, d.o.o., Levičnikova cesta 7, Šentjernej (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je v postopku predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 7. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, javno naročilo pa odda njemu. V obrazložitvi zahtevka zatrjuje, da bi ponudba izbranega ponudnika morala biti izločena, saj ne izpolnjuje več postavljenih tehničnih zahtev. Vlagatelj tako zatrjuje, da:
- izbrani ponudnik ni predložil tovarniške dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da sklop motor – generator dosega tolerance razreda G3 po standardu ISO 8528-5, kot je to zahteval naročnik. Ponujeni motor dosega zgolj standard G2, kar potrjuje tudi predloženo elektronsko poštno sporočilo proizvajalca motorja;
- izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja postavljene zahteve po tem, da je proizvajalec motorjev nosilec certifikatov ISO 9001 in 14001. Proizvajalec motorja je zgolj nosilec certifikata 9001, kar jasno izhaja iz predloženih elektronskih poštnih sporočil proizvajalca motorja;
- izbrani ponudnik ni predložil certifikata oziroma potrdila, izdanega s strani proizvajalca opreme, da je servis, naveden v OBR-5, avtoriziran s strani proizvajalca opreme;
- je izbrani ponudnik na obrazcu OBR-16 označil, da izpolnjuje tudi parametre, ki jih njegova ponudba ne izpolnjuje (npr. pod točko 1.1. ter 1.2.), zaradi česar bi morala biti njegova ponudba izločena. Vlagatelj ob tem ponavlja trditev, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje postavljenih zahtev in pogojev glede standardov, naročnik pa je s sprejemom ponudbe izbranega ponudnika kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov;
- izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije, ki bi nedvoumno potrjevala ustreznost zmanjšanja moči agregata glede na nadmorsko višino in temperaturo zraka;
- izbrani ponudnik je namesto OBR-3 predložil druge listine, medtem ko so ostali ponudniki predložili zahtevani OBR-3.
Vlagatelj je prepričan, da je med ponudniki, ki so oddali pravočasne in popolne ponudbe, sam predložil najugodnejšo. Vlagatelj zaključno podaja predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN), zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 7. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja v revizijskem zahtevku.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom, z dne 24. 7. 2019, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik na vlagateljeve revizijske navedbe odgovarja, kakor sledi:
- glede doseganja razreda G3 naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dokument PONUDBA JN-BO868.pdf (TEHNIČNI OPIS/PONUDBA, št. 90356/19-187; v nadaljevanju: dokument TEHNIČNI OPIS), iz katerega na prvi strani izhajajo tehnične lastnosti ponujenega dizel električnega agregata (DEA) in ki predstavlja ustrezno tovarniško dokumentacijo z vsemi relevantnimi podatki (izbrani ponudnik je namreč proizvajalec DEA, v katerega bodo vgrajene različne komponente, s tem pa bo izdelan nov proizvod). Naročnik izpostavlja, da je bila zahteva po razredu G3 vezana na celoten DEA (sklop motor – generator) in ne zgolj na samostojen motor. Na celoten DEA se nanaša tudi zahtevani standard ISO 8528-5, naročnik pa ni nikjer v dokumentaciji zahteval, da mora že samostojen motor, ki bo uporabljen pri izdelavi DEA, izpolnjevati zahtevo po G3 razredu. Ne glede na navedeno je izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi predložil dokazilo, izdano s strani proizvajalca motorja, da je motor, ki ga namerava vgraditi v DEA, skladen z ISO 8528 standardom po razredu G3. Vlagatelj je nasprotno predložil zgolj izsek iz elektronskega sporočila, iz katerega pa izhaja, da se to nanaša na drug tip motorja in ne tip, ki ga bo pri izdelavi DEA uporabil izbrani ponudnik;
- glede standardov ISO 9001 in 14001 naročnik pojasnjuje, da se ta ne nanašata na motor, pač pa na njegovega proizvajalca. Podjetje Baudouin ima oba zahtevana certifikata, kar izhaja iz spletnih strani tega podjetja ter iz dokazil (certifikatov), ki jih je izbrani ponudnik predložil ob izjasnitvi. Javno objavljen podatek na spletni strani in priložena certifikata imata večji dokazni potencial kot izsek iz elektronskega poštnega sporočila, ki ga je predložil vlagatelj. Naročnik dvomi v resničnost sporočila oz. njegove vsebine;
- glede predložitve dokumentacije o avtoriziranosti servisa naročnik izraža mnenje, da je v položaju, ko je izbrani ponudnik hkrati tudi proizvajalec opreme (celotnega DEA), logično, da ne more in mu ni treba predložiti certifikata in/ali potrdila, saj je proizvajalec ponujene opreme in servis za ponujeno opremo isti gospodarski subjekt. Naročnik je v OBR-5 namreč zahteval podatke o podjetju, ki bo opravljalo servis celotne ponujene opreme, in ne podatke o podjetjih, ki bi opravljali servis posameznih komponent. V kolikor so bila s tem povezana določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vlagatelju nejasna, bi lahko naročniku postavil vprašanje prek Portala javnih naročil;
- v zvezi z obrazcem OBR-16 se naročnik sklicuje na že podana stališča. Ob tem poudarja, da je iz predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika jasno razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev, vlagateljevi očitki pa so pavšalni;
- podatki o zmanjšanju moči agregata zaradi vpliva nadmorske višine in temperature so razvidni iz različnih dokumentov, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer tako iz dokumenta TEHNIČNI OPIS, kot tudi iz dokumenta proizvajalca Baudouin;
- glede obrazca OBR-3 naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik v razdelek Predračun res ni ni naložil naročnikovega obrazca Povzetek predračuna/rekapitulacija (OBR3), pač pa je naložil dokument TEHNIČNI OPIS. S strani izbranega ponudnika je s tem v zvezi očitno prišlo do napake, saj je obrazec OBR-3 sicer predložil v svoji ponudbi (naložil ga je v drug razdelek). Ob tem pa naročnik pojasnjuje tudi, da to ni razlog za izločitev vlagatelja, saj je obrazec OBR-3 v ponudbi predložil, v naloženem dokumentu TEHNIČNI OPIS pa so bili navedeni vsi podatki, ki so bili sicer zahtevani na obrazcu OBR-3, zato je ta dokument vsebinsko ekvivalenten dokumentu OBR-3. Ostali ponudniki z napako izbranega ponudnika tako niso bili postavljeni v neenak položaj, saj so kljub temu dobili enake podatke, kot če bi izbrani ponudnik naložil naročnikov OBR-3.
V povzetku navedenega naročnik vlagateljeve očitke zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 29. 7. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 7. 2019, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 7. 2019, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o njegovem revizijskem zahtevku.

Državna revizijska komisija je dne 9. 8. 2019 izdala Sklep, št. 018-126/2019-7, s katerim je odločila, da se vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ne ugodi.


Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj naj ne bi izpolnjevala več postavljenih tehničnih in drugih zahtev. Izbrani ponudnik in naročnik navedenemu nasprotujeta.
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje postavljene tehnične zahteve, ki se nanaša na skladnost ponujenega blaga s standardom ISO 8525-5.

Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej (razdelek Ponudbena dokumentacija, točka 4.2.16) med drugim določil:

»Ponudnik mora predložiti vso potrebno tehnično dokumentacijo, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki izhajajo iz Specifikacij zahtevane opreme DEA, ki predstavlja ločeno EXCEL prilogo (OBR-16), ki je sestavni del Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vsi parametri, zapisani v omenjeni EXCEL prilogi (OBR-16) morajo biti označeni z DA. V kolikor kateri izmed parametrov ne bo označen z DA, bo takšna ponudba izločena iz nadaljnjega postopka«.

Z vpogledom v obrazec »Specifikacije zahtevane opreme DEA (OBR-16)« gre dalje ugotoviti, da je naročnik kot tehnično zahtevo v zvezi s predmetom javnega naročila določil tudi postavko 1.1. v naslednji vsebini: »DEA, razred po standardu ISO 8528-5«. Kot zahtevano vrednost je pri navedeni postavki določil »G3«.

Z vpogledom v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je bilo v zvezi z javnim naročilom naročniku zastavljenih več vprašanj, med njimi tudi naslednje vprašanje:

»V razpisu je ena izmed tehničnih zahtev, da mora DEA zagotavljati / izpolnjevati zahteve razreda G3 po standardu ISO 8528-5.

Za garantiranje delovanja DEA znotraj te zahteve bi potrebovali seznam vseh porabnikov in njihove sekvence vklopov, s pomočjo katerih bomo preko tovarniškega programa za simulacijo odziva DEA prikazali dejansko skladnost z razredom G3.

Kako boste zagotovili preverjanje skladnosti DEA z razredom G3 po standardu ISO 8528-5?«.

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 27. 5. 2019 podal naslednji odgovor:

»Ponudnik mora naročniku dobaviti tovarniško dokumentacijo, iz katere je nedvoumno razvidno, da sklop motor-generator dosega tolerance razreda G3 po omenjenem standardu. Skladnost z razredom G3 bomo po potrebi preverjali z merjenjem karakteristik odziva DEA na spremembe bremena.«.

Navedeni odgovor je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej predložil izpolnjen obrazec OBR-16, na katerem je pri postavki 1.1. DEA, razred po standardu ISO 8528-5, z zahtevanim razredom G3, v razdelku »Ponujeno (DA ali NE)« navedel »DA«. Nadaljnji vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je ta v njej predložil tudi dokument TEHNIČNI OPIS, na katerem so predstavljene tehnične lastnosti ponujenega agregata (MATISA, tip BM2-225ADPM) in njegovih komponent. Na omenjenem dokumentu je podan tudi zapis o tem, da je ponujeni agregat glede na standard ISO 8528 klasificiran kot »G3«.

Med strankama v konkretni zadevi je nesporno, da je potrebno za proizvajalca agregata, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, šteti izbranega ponudnika (ne glede na to, da je agregat sestavljen iz komponent različnih drugih proizvajalcev), to pa je potrebno upoštevati tudi pri presoji izpolnjevanja obravnavane zahteve. Posledično je potrebno šteti, da je bila s predložitvijo dokumenta TEHNIČNI OPIS, v katerem izbrani ponudnik kot proizvajalec ponujenega agregata navaja podrobne tehnične lastnosti ponujenega blaga, ob tem pa potrjuje tudi, da ponujeni agregat dosega razred G3 po zahtevanem standardu, izpolnjena zahteva po predložitvi tehnične oziroma tovarniške dokumentacije, iz »katere je nedvoumno razvidno, da sklop motor-generator dosega tolerance razreda G3 po omenjenem standardu«.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da motor Baudouin, ki ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, ne dosega standarda G3, pač pa standard G2, kar naj bi izhajalo tudi iz priložene korespondence s proizvajalcem motorja. Državne revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov ni zahtevala, da izkažejo, da zahtevani razred po standardu ISO 8528 dosega posamezen element agregata (tj. ločeno motor in ločeno generator), pač pa takšno zahtevo postavlja za celoten »sklop motor-generator«. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je že iz navedenega razloga potrebno zavrniti kot neutemeljene. Ne glede na navedeno pa gre ugotoviti tudi, da je vlagatelj ob revizijskem zahtevku v izkaz svojih navedb o neustreznosti ponujenega motorja predložil korespondenco, ki se ne nanaša na tip motorja, ki je bil ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, pač pa na drug tip motorja. Izbrani ponudnik je, nasprotno, v svoji izjasnitvi o vlagateljevih revizijskih navedbah predložil dodatno izjavo proizvajalca motorja o tem, da je ponujeni tip motorja skladen z ISO 8525-5, razred G3.

V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o njegovem revizijskem zahtevku vlagatelj v zvezi z obravnavano zahtevo navaja nekatera nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih v revizijskem zahtevku ni navajal oziroma predložil. Vlagatelj tako na novo zatrjuje, da v kolikor motor samostojno ne izpolnjuje tehničnih zahtev po razredu G3, jih ne izpolnjuje tudi celoten DEA (agregat), kot dokaz pa prilaga tudi na novo pridobljeno korespondenco s proizvajalcem motorja ter proizvajalčev dokument »PowerKit Engine Scope Of Suply«.

Iz določil šestega odstavka 29. člena ZPVPJN izhaja, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da navedenih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že v predrevizijskem postopku (vlagatelj sicer navaja, da je dokaze pridobil šele 29. 7. 2019, vendar pa ne pojasnjuje, zakaj jih (brez svoje krivde) ni mogel pridobiti in predložiti že prej), Državna revizijska komisija teh pri presoji vlagateljevega revizijskega zahtevka ni upoštevala.

Ob upoštevanju vsega navedenega vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu utemeljenosti ni mogoče priznati.


Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja postavljene zahteve po tem, da je proizvajalec motorjev nosilec certifikatov ISO 9001 in 14001.

Z vpogledom v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je bilo v zvezi z javnim naročilom naročniku zastavljenih več vprašanj, med njimi tudi naslednje vprašanje:

»Pozdravljeni, nikjer v dokumentaciji ni razvidno kateri motor naj ponudimo, ali je to evropski, itd.? Torej je tukaj važna samo cena?«.

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 5. 6. 2019 podal naslednji odgovor:

»Motor : stabilni dizel motor, 4-taktni, 6-valjni s turbo polnilnikom, vodno hlajen, gorivo D2
Proizvajalec motorja mora biti nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001, kar mora ponudnik dokazati z ustreznim dokumentom.

Motor mora biti skladen z Uredbo o emisiji plinastih onesnaževal in delcev v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjem izgorevanjem (Ur. List RS št.: 73/94, 51/98, 46/02, 85/03, 92/03)

Ponudnik mora zagotavljati servis in dobavo rezervnih delov motorja v skladu z zahtevami v razpisni dokumentaciji.«.

Navedeni odgovori so skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postali del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. Ponudniki so posledično morali, da bi bilo njihove ponudbe mogoče šteti za dopustne, v ponudbi predložiti tudi »ustrezen dokument«, s katerim so dokazali, da je proizvajalec motorjev nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika (dokument TEHNIČNI OPIS) gre ugotoviti, da je ta v njej ponudil električni agregat lastne proizvodnje, v katerega pa je vgrajen motor proizvajalca Baudouin. Nadaljnji vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da se v njej dokument oz. dokazilo o tem, da je omenjeni proizvajalec motorja nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001, ne nahaja.

Naročnik v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izpolnjevanje navedene zahteve izhaja iz spletne strani proizvajalca motorja ter iz certifikatov, ki jih je izbrani ponudnik predložil ob izjasnitvi o navedbah vlagatelja v revizijskem zahtevku. Naročnikovim argumentom ni mogoče slediti. Iz uvodoma citiranih določil ZJN-3 izhaja, da je dopustnost ponudbe v postopku potrebno preverjati glede na zahteve, postavljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3), naročnik pa lahko javno naročilo odda zgolj ponudniku, katerega ponudba je dopustna (prvi odstavek 89. člena ZJN-3). Dopustnost ponudbe in posledično zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila je tako potrebno presojati glede na naročnikove zahteve in glede na trenutek izdaje odločitve o oddaji javnega naročila, morebitnih kasnejših dopolnitev ponudbe, izvedenih po izdaji odločitve (tako pa tudi ne po tem, ko je zoper odločitev že vložen revizijski zahtevek), pa ob takšni presoji ni dopustno upoštevati. V konkretnem primeru je tako potrebno ugotoviti, da pojasnilo naročnika o zapisih na spletni strani družbe Baudouin nedvomno ne predstavlja dokumenta, ki bi ga ponudniki (sledeč naročnikovi zahtevi) morali predložiti v svojih ponudbah in s katerim bi morali dokazati, da proizvajalec motorja razpolaga s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001. Z vidika presoje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ter zakonitosti izpodbijane odločitve pa sta neupoštevna tudi certifikata, ki ju je izbrani ponudnik predložil naknadno, tj. tekom predrevizijskega postopka, in ki ob izdaji izpodbijane odločitve nista bila del ponudbe izbranega ponudnika.

V posledici navedenega gre ugotoviti, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bil predložen zahtevan dokument o tem, da je proizvajalec motorja, ki ga namerava v ponujeni električni agregat vgraditi izbrani ponudnik, nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001. Ponudbe izbranega ponudnika posledično ni mogoče šteti za dopustno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.


Vlagatelj v revizijskem zahtevku dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil certifikata oziroma potrdila, izdanega s strani proizvajalca opreme, da je servis, naveden v OBR-5, avtoriziran s strani proizvajalca opreme.

Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej (razdelek 4.2 Dokumenti v ponudbeni dokumentaciji) med drugim določil, da mora ponudbeno dokumentacijo sestavljati tudi »Izjava o garancijski dobi, servisiranju in odzivnem času (OBR-5)«. Ob tem je določil tudi:

»Ponudnik mora poleg zahtevanega obrazca predložiti certifikat in/ali potrdilo, izdano s strani proizvajalca opreme, iz katerega izhaja, da je naveden servis v OBR-5 avtoriziran s strani proizvajalca opreme«.

Z vpogledom v obrazec OBR-5 gre ugotoviti, da se enaka zahteva nahaja tudi na navedenem obrazcu, v katerega so ponudniki sicer morali (poleg ostalih podatkov) vpisati tudi podatke o servisu (naziv podjetja, naslov, kontaktno osebo ter kontaktne podatke).

Z vpogledom v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je bilo v zvezi z navedeno zahtevo naročniku zastavljeno naslednje vprašanje:

»Točka 4.2.7. izjava o garancijski dobi,... . zraven moramo predložiti certifikat /potrdilo.
Kakšno mora biti to potrdilo in kaj naj vsebuje?«.

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 31. 5. 2019 podal naslednji odgovor:

»Ponudnik mora predložiti dokazilo (certifikat, potrdilo,) iz katerega izhaja, da je zapisan servis na OBR-5 pooblaščen s strani proizvajalca DEA. Kot veljavno potrdilo se šteje tudi podpisana in žigosana izjava proizvajalca opreme.«

Navedeni odgovor je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej (med drugim) predložil tudi izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec Izjava o garancijski dobi, servisiranju in odzivnem času (OBR-5), iz katerega izhaja, da bo servisiranje izvajal sam (kot podatki o servisu so navedeni podatki izbranega ponudnika, na obrazcu pa je podana tudi izjava, da je v času garancijskega roka in po poteku garancijskega roka za zagotavljanje servisiranja na voljo ponudnik servisnih storitev – izbrani ponudnik).

Kot je bilo v tem sklepu že navedeno, je potrebno za proizvajalca električnega agregata, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, šteti izbranega ponudnika. To dejstvo pa je potrebno upoštevati tudi pri presoji izpolnjevanja obravnavane zahteve. Ugotoviti je namreč potrebno, da je izbrani ponudnik že s predložitvijo OBR-5 dejansko predložil »podpisano in žigosano izjavo proizvajalca opreme« (ki jo je naročnik določil kot alternativo zahtevanemu potrdilu oziroma certifikatu), iz katere nedvoumno izhaja, da kot »proizvajalec DEA« za izvajanje servisa pooblašča (določa) svoje podjetje. Izbranemu ponudniku, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, glede na navedeno za to, da bi izpolnil obravnavano zahtevo, drugih dokumentov (izjav, potrdil oziroma certifikatov) ni bilo potrebno predložiti, s tem povezane revizijske navedbe pa so neutemeljene. Ob zapisanem gre pripomniti še, da je tudi vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazec OBR-5, na katerem je kot servis navedel svoje podjetje. Vlagatelj je ob tem dodatno predložil tudi lastno izjavo o servisu, iz vsebine katere pa izhaja zgolj, da »ima v Sloveniji organizirano pooblaščeno lastno servisno službo«. Ker podpisana in žigosana izjava o tem, kdo je pooblaščen za izvajanje servisa ponujenega agregata, tudi v vlagateljevem primeru izhaja že iz obrazca OBR-5, predložena ločena izjava z vidika presoje izpolnjevanja obravnavane zahteve ne vsebuje nobene relevantne dodatne vsebine, upoštevajoč navedeno pa sta z vidika izpolnjevanja obravnavane zahteve vlagateljeva in ponudba izbranega ponudnika tudi povsem primerljivi.


Kot naslednje vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da je izbrani ponudnik na obrazcu OBR-16 označil, da izpolnjuje tudi parametre, ki jih njegova ponudba ne izpolnjuje. Vlagatelj konkretno izpostavlja postavki 1.1. in 1.2. obrazca OBR-16.

Z vpogledom v obrazec »Specifikacije zahtevane opreme DEA (OBR-16)« gre ugotoviti, da je naročnik kot tehnični zahtevi v zvezi s predmetom javnega naročila določil tudi v tem sklepu že predstavljeno postavko 1.1. »DEA, razred po standardu ISO 8528-5«, z zahtevano vrednostjo »G3«, ter postavko 1.2. »Dizel motor, 4-taktni, 6-valjni, turbo polnilnik«.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej predložil izpolnjen obrazec OBR-16, na katerem je pri postavkah 1.1. ter 1.2. v razdelku »Ponujeno (DA ali NE)« navedel »DA«.

Državna revizijska komisija je navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na standard ISO 8528, v tem sklepu že obravnavala, ob tem pa ugotovila, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo po predložitvi tehnične oziroma tovarniške dokumentacije, iz »katere je nedvoumno razvidno, da sklop motor-generator dosega tolerance razreda G3 po omenjenem standardu«. Posledično je potrebno zavrniti tudi z isto zahtevo povezane revizijske navedbe o neupravičenosti navedbe »DA« pod postavko 1.1. obrazca OBR-16.

Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (dokument TEHNIČNI OPIS) dalje pokaže, da je izbrani ponudnik ponudil agregat z motorjem, ki ima vse zahtevane lastnosti, navedene v postavki 1.2. (»4 taktni«, »z turbinskim polnilnikom«, »6 valjni«; da gre za dizel motor izhaja že iz naziva ponujenega blaga – »diesel elektro agregat«).

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da so neutemeljene tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano neupravičenost navedbe »DA« pod postavko 1.2. obrazca OBR-16, kot je bil predložen v ponudbi izbranega ponudnika.

Ob zapisanem gre glede na vlagateljeve revizijske navedbe zgolj pripomniti, da naročnik z že citiranim odgovorom, objavljenim dne 5. 6. 2019 na Portalu javnih naročil, ki se je nanašal na certifikata ISO 9001 in ISO 14001, ni spremenil vsebine obrazca OBR-16 ali tam postavljenih zahtev, pač pa je postavil dodatno zahtevo, ki so jo morali ponudniki izpolniti s predložitvijo »ustreznega dokumenta«, s katerim so dokazali, da je proizvajalec motorjev nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001. Državna revizijska komisija je v tem sklepu že ugotovila pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s predložitvijo takšnega dokumenta, ki pa s postavko 1.2. obrazca OBR-16 ni povezana.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije, ki bi nedvoumno potrjevala ustreznost zmanjšanja moči agregata glede na nadmorsko višino in temperaturo zraka.

Kot že navedeno, je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (razdelek Ponudbena dokumentacija, točka 4.2.16) postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora predložiti vso potrebno tehnično dokumentacijo, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki izhajajo iz Specifikacij zahtevane opreme DEA, ki predstavlja ločeno EXCEL prilogo (OBR-16), ki je sestavni del Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vsi parametri, zapisani v omenjeni EXCEL prilogi (OBR-16) morajo biti označeni z DA. V kolikor kateri izmed parametrov ne bo označen z DA, bo takšna ponudba izločena iz nadaljnjega postopka«.

Z vpogledom v obrazec »Specifikacije zahtevane opreme DEA (OBR-16)« gre ugotoviti, da je naročnik kot tehnično zahtevo v zvezi s predmetom javnega naročila določil tudi postavko 1.3. v naslednji vsebini: »Prilagojen za delovanje na nadmorski višini«. Kot zahtevano vrednost je pri navedeni postavki določil »1700 metrov«. Na istem obrazcu je naročnik določil tudi postavko 1.10. v naslednji vsebini: »Navidezna električna moč generatorja v mejah«. Kot zahtevano vrednost je pri navedeni postavki določil »200 kVA + 10%/ -0 %«.

Z vpogledom v dosje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da sta bili v zvezi z navedenima postavkama naročniku zastavljeni naslednji vprašanji:

»Pri točki v excelovem dokumentu 1.3 prilagojen na nadmorski višini 1700 m in 1.10. navidezna električna moč generatorja v mejah 200kVA +10% Katera je torej točna vaša maksimalna zahteva moč 220 kVA ali 275 kVA?« ter

»V dokumentacii je razvidno da je montaža DEA na nadmorski višini 1700m, nikjer pa nismo zasledili da bi se morala upoštevati deracija (izguba moči motorja glede na višino), ali je to upošteval že projektant?«.

Na navedeni vprašanje je naročnik dne 31. 5. 2019 ter dne 3. 6. 2019 podal naslednji odgovor:

»Agregat mora zagotavljati trajno moč 200 kVA (največ 220 kVA) pri nadmorski višini 1700 m, v temperaturnem območju od +30° C do -30° C zunanje temperature. Ponudnik mora predložiti dokumentacijo iz katere je razvidno zmanjšanje moči agregata glede na nadmorsko višino in temperaturo zraka. Torej, če se po proizvajalčevi specifikaciji moč generatorja zaradi delovanja na nadmorski višini 1700 m zmanjša za npr. 6%, mora biti nazivna moč generatorja največ 233,2 kVA (220 + 13,2 zaradi nadmorske višine).«

Navedeni odgovor je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej predložil dokument TEHNIČNI OPIS, v katerem je med drugim navedel naslednje podatke:

»PRIME POWER – Trajna moč agregata po ISO 8528-1, višina do 1000 m: 225 kVA (180 kW),
PRIME POWER upoštevajoč nadmorsko višino 1700m: 211,5 kVA (169,2 kW)
STANDBY POWER – Trenutna moč agregata po ISO 8528-1, višina do 1000 m 247,5 kVA (198 kW),
STANDBY POWER upoštevajoč nadmorsko višino 1700m: 232,65 kVA (186,12 kW)«.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ravno tako predložil tehnični list za motor Baudouin, iz katerega med drugim izhaja naslednji zapis:

»The engine may be operated at: up to 1000m and 30℃ without power deration. For sustained operation above these conditions, derate by 3% per 300m and 2% per 11℃« (Motor lahko deluje pri: do 1000m in 30℃ brez izgube moči. Za neprekinjeno delovanje nad temi pogoji je izguba moči 3% na 300 m in 2% na 11℃).

Iz navedenega izhaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo informacije o vplivu nadmorske višine in temperature na delovanje agregata oziroma vanj vgrajenega motorja.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-009/2017, 018-061/2016, 018-110/2018 itd.), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku sicer zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije, ki bi nedvoumno potrjevala ustreznost zmanjšanja moči agregata glede na nadmorsko višino in temperaturo zraka. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja. Vlagatelj namreč ne navaja konkretizirano, v čem naj bi bila predstavljena dokumentacija oziroma v njej vsebovane informacije, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika in se nanašajo na izpolnjevanje obravnavane tehnične zahteve, pomanjkljivi ali neustrezni. Posledično je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.


Kot slednje vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik namesto OBR-3 predložil druge listine, medtem ko so ostali ponudniki predložili zahtevani OBR-3.

Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej (razdelek 4.2 Dokumenti v ponudbeni dokumentaciji) med drugim predvidel obrazec Povzetek predračuna / Rekapitulacija OBR-3, ki so ga ponudniki morali naložiti v informacijski sistem e-JN (v obliki .pdf), tako da je bil ta dostopen na javnem odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da se v njej nahaja tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-3. Med strankama v zadevi pa je nesporno, da izbrani ponudnik navedenega obrazca ob oddaji ponudbe ni naložil v za to predviden razdelek (»Predračun«), pač pa je v omenjeni razdelek naložil (lastni) dokument TEHNIČNI OPIS. Vpogled v omenjeni dokument pokaže, da se na njem nahajajo podrobni tehnični podatki o ponujenem predmetu javnega naročila, vključno s podatki o ponudbeni ceni, plačilnih pogojih, garanciji itd.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne pojasni, kako bi lahko dejstvo, da izbrani ponudnik dokumenta OBR-3 ni naložil na za to predviden razdelek v sistemu e-JN, vplivalo na zakonitost predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Izbrani ponudnik je omenjeni dokument namreč predložil v svoji ponudbi, v kar se je z vpogledom vanjo prepričala Državna revizijska komisija, v razdelek »Predračun« pa je naložil dokument, na katerem so, kot že navedeno, podani bistveno natančnejši podatki o ponujenem predmetu, kot so jih ponudniki sicer morali navesti na obrazcu OBR-3, kot tudi podatki o ponudbeni ceni (vključno z nezahtevanimi cenami posameznih enot) in drugi podatki. Vsi podatki, navedeni na dokumentu TEHNIČNI OPIS, so bili javno dostopni tudi na javnem odpiranju ponudb.

Ker vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje zgolj, da je izbrani ponudnik namesto dokumenta OBR-3 predložil druge dokumente (kar ne drži, saj je v svoji ponudbi predložil tudi OBR-3), v opredelitvi do navedb naročnika) pa zgolj pavšalno zavrača stališče naročnika o tem, da je dokument TEHNIČNI OPIS vsebinsko ekvivalenten dokumentu OBR-3, brez da bi ob tem pojasnil, kakšne so relevantne razlike med omenjenima dokumentoma, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe, upoštevajoč tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrniti kor neutemeljene.


V povzetku vsega navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati nezakonitost izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je namreč izkazal, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bil predložen zahtevan dokument o tem, da je proizvajalec motorja, ki ga namerava v ponujeni električni agregat vgraditi izbrani ponudnik, nosilec certifikatov ISO 9001 in ISO 14001. Ponudbe izbranega ponudnika iz navedenega razloga ni mogoče šteti za dopustno (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je bilo to oddano izbranemu ponudniku, pa je posledično neskladna s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-B0868«, z dne 2. 7. 2019.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili ZJN-3, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V primeru, da bo naročnik v postopku dovolil dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo ponudbe, mora ob tem upoštevati določila 89. člena ZJN-3, skladno s katerimi se lahko takšna ravnanja nanašajo izključno na elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 658,87 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 512,40 (700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija odmerila ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT ter 22% DDV,
- materialne stroške v višini 10,25 EUR (14 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nagrade za obrazloženo vlogo med postopkom, saj v konkretnem primeru ti niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenih stroškov za (dva) sestanka s stranko, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo ter opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestankov s stranko, gre šteti, da so stroški slednjih že zajeti v priglašenem strošku odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo ter opredelitve. Državna revizijska komisija vlagatelju posledično tudi ni priznala presežka nad priznanimi materialnimi stroški.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.181,52 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 23. 8. 2019


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Čehovin & Cvijanović, d.o.o., Ulica tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica,
- MATISA, d.o.o., Levičnikova cesta 7, Šentjernej,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran