018-132/2019 Občina Benedikt

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija javne poti JP 704823 (Drvanja-Bačkova-Froleh)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj POMGRAD – CESTNO PODJETJE, d.d., Lipovci 256B, Beltinci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, Benedikt (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 9. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 37102-005/2019-20 z dne 18. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 3.118,32 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Rekonstrukcija javne poti JP 704823 (Drvanja-Bačkova-Froleh)«, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti z vključenimi pogajanji, na portalu javnih naročil objavil dne 3. 7. 2019 pod številko JN004624/2019.

Dne 18. 7. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 37102-005/2019-20 z dne 18. 7. 2019, iz katerega izhaja, da je po izvedenih pogajanjih javno naročilo oddal ponudniku LIPA, z.o.o., Kraigherjeva ulica 19/b, Lenart (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 7. 2019. Navaja, da je znašala vrednost ponudbe izbranega ponudnika pred izvedenimi pogajanji 142.937,47 EUR brez DDV, pri čemer izbrani ponudnik nastopa s podizvajalcem Kerec Drago s.p., ki v izvedbo prevzema dela v vrednosti 129.913,78 EUR, kar je pred izvedenimi pogajanji predstavljalo 90 % celotne ponudbene vrednosti izbranega ponudnika. V okviru pogajanj je izbrani ponudnik svojo prvotno ponudbo znižal na 155.916,00 EUR z DDV oziroma 127.800,00 EUR brez DDV, kar je manj, kot znaša vrednost del podizvajalca, tj. 129.913,78 EUR brez DDV. Iz navedenega je sklepati, da bo podizvajalec izvedel vsa ponudbena dela (tj. 100 %) oziroma vrednost podizvajalčevih del celo presega ponudbeno vrednost izbranega ponudnika po izvedenih pogajanjih, saj v okviru ponudbe izbranega ponudnika ni zaslediti dokumenta, ki bi izkazoval zmanjšanje vrednosti del podizvajalca po izvedenih pogajanjih. Dalje vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik v ponudbi navesti vsak del naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost). Izbrani ponudnik je kot vrsto in količino del, ki jih bo izvedel podizvajalec, navedel zgolj »po popisu«. V zvezi s tem vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno, določno in nedvoumno razvidno, kateri del (predmet) javnega naročila bo v izvajanje prevzel podizvajalec Kerec Drago s.p., kot tudi ni razvidna količina prevzetih del. Ponudba izbranega ponudnika je zato po mnenju vlagatelja v nasprotju z jasno zahtevo naročnika, da mora ponudnik v ponudbi navesti vsak del naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost). Dalje vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi za funkcijo odgovornega vodje del nominiral kader S. H., ki je zaposlen pri izbranem ponudniku, čeprav bo dela dejansko izvajal podizvajalec Kerec Drago s.p., kar je v nasprotju z 81. členom ZJN-3. Smiselno enako po zatrjevanju vlagatelja velja tudi v zvezi z zahtevo, »da je ponudnik v zadnjih petih letih samostojno ali v skupni ponudbi že izvedel eno uspešno izgradnjo vsaj en primerljiv objekt nizke gradnje v vrednosti najmanj 120.000,00 EUR brez DDV«. Tudi v zvezi s to referenčno zahtevo se namreč izbrani ponudnik sklicuje na lastno referenco, čeprav bo vsa dela v izvedbo prevzel navedeni podizvajalec, zaradi česar po prepričanju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Sicer pa je referenca, ki jo je izbrani ponudnik predložil za izkazovanje citiranega referenčnega pogoja, tudi po vsebini neustrezna, saj parkirišča za tovornjake, ki predstavlja predmet te reference, ni mogoče opredeliti kot primerljivega objekta nizke gradnje (predmet javnega naročila v konkretnem primeru namreč predstavlja javna lokalna cesta). Poleg tega vrednost referenčnega dela po mnenju vlagatelja ne dosega zahtevane vrednosti 120.000,00 EUR. Nazadnje vlagatelj navaja še, da smiselno enako velja tudi v zvezi z referenčnim pogojem glede odgovornega vodje del, saj se tudi v tem primeru izbrani ponudnik sklicuje na isti lastni referenčni posel. Vlagatelj podredno dodaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika kot strokovni kader (odgovorni vodja del) naveden S. H., tj. direktor izbranega ponudnika. Vlagatelj dvomi, da je direktor izbranega ponudnika dejansko opravljal naloge odgovornega vodje del pri izvedbi referenčnega posla, prav tako vlagatelj dvomi, da bo slednji dejansko opravljal funkcijo odgovornega vodje del pri izvedbi konkretnega javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 30. 7. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je v ponudbi navedeno, da bo podizvajalec izvajal dela »po popisu«, torej vsa fizična dela. S tem je po mnenju izbranega ponudnika znan predmet, količina ter vrednost del podizvajalca. V nadaljevanju pojasnjuje okoliščine v zvezi s svojo organizacijsko obliko (tj. zadruga z omejeno odgovornostjo), v obliki katere uspešno posluje že 28 let. Ob upoštevanju navedb vlagatelja bi bilo izbranemu ponudniku po njegovem prepričanju onemogočeno delovanje, kar bi bilo v nasprotju z načeli po svobodnem združevanju in svobodni izbiri pravno-organizacijske oblike delovanja, pa tudi omejevanje konkurence med ponudniki. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je naročnik v zvezi s pogajanji objavil zgolj obrazec »1.a – pogajanja 1. in zadnji krog«, kamor je bilo moč vpisati le končno ponudbeno ceno ponudnika, ne pa tudi podizvajalca. V kolikor bi naročnik to zahteval, bi jo izbrani ponudnik, kot zatrjuje, tudi vpisal. Prilaga dopis, iz katerega je razvidna cena, ki mu jo je v procesu pogajanj podal podizvajalec. Dalje zatrjuje, da ne uporablja zmogljivosti drugih subjektov, ampak pogoje izpolnjuje sam. V zvezi z zahtevo glede primerljivega objekta nizke gradnje v vrednosti najmanj 120.000,00 EUR brez DDV je izbrani ponudnik, kot navaja, priložil potrdilo referenčnega naročnika in aneks št. 1, iz katerega je razvidno, da je poleg gradbeno obrtniških in inštalacijskih del na objektu (osnovna pogodba v vrednosti 905.225,03 EUR brez DDV) izvedel še dela po aneksu št. 1 v vrednosti 181.370,25 EUR brez DDV, ki so zajemala asfalterska dela na površinah na parkiriščih v velikosti cca. 10.000,00 m2. Izbrani ponudnik prilaga reference podizvajalca, ki je bil podizvajalec tudi pri gradbenih delih na istem objektu, in situacije, iz katerih je razvidno, za kakšna dela gre ter vrednost teh del. Reference izbranega ponudnika so torej, kot zatrjuje sam, še obširnejše od zahtevanih, saj poleg nizkih gradenj zajemajo celoten objekt. S tem je po mnenju izbranega ponudnika dokazano, da obravnavana referenca vsebuje tudi primerljiva dela na objektih nizke gradnje po klasifikaciji vrst objektov 21.120. Po zatrjevanju izbranega ponudnika se namreč nikjer v razpisni dokumentaciji ne zahteva točno določen objekt (lokalna cesta), kakor to navaja vlagatelj, poleg tega pa ni utemeljena niti trditev, da ima podizvajalec Drago Kerec s.p. status izvajalca. Glede na navedeno izbrani ponudnik meni, da je treba zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljenega.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 37102-005/2019-33 z dne 5. 8. 2019, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Uvodoma navaja, da bi moral že v odločitvi o oddaji javnega naročila preostale tri prejete ponudbe, ki so presegale razpoložljiva sredstva za izvedbo javnega naročila, med njimi ponudbo vlagatelja, zavrniti kot nedopustne. V nadaljevanju naročnik navaja, da je vlagatelj pomešal vrednosti iz osnovne ter končne ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila podana na pogajanjih. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da se v Obr-1 (Ponudba) vpiše skupna ponudbena cena, ki vključuje poleg del iz popisa tudi vse ostale stroške, ki nimajo svoje postavke in si jih mora zato ponudnik vkalkulirati v posamezne postavke iz popisa del oziroma v skupno ponudbeno vrednost. Naročnik je, kot zatrjuje sam, v razpisni dokumentaciji zahteval, da se na Obr-8 (Podizvajalci v ponudbi) navede vrsta, količina in vrednost del. Pri tem sta ponudnik in podizvajalec v rubriki, namenjeni vpisu vrste in količine del, ki jih bo izvedel podizvajalec, navedla »Po popisu«. Naročnik je to razumel na način, da se sklicujeta na popis del iz ponudbe pod točko 7, zato je štel, da so s tem količina, vrsta ter vrednost del ustrezno navedeni. Dalje naročnik navaja, da je izbranega ponudnika pozval, naj se izjasni o navedbah iz zahtevka za revizijo, kar je ta storil in k izjasnitvi priložil še dodatna dokazila, in sicer račun in obračun del za dela po pogodbi (aneksu št. 1 k pogodbi), katerimi dokazuje ustreznost reference v zvezi z izvedbo primerljivih del v zahtevanem obsegu, izjavo podizvajalca o strinjanju s podanim popustom oziroma nižjo ponudbeno ceno v postopku pogajanj ter potrdilo referenčnega naročnika o predloženih referencah podizvajalca. V nadaljevanju povzema navedbe iz izjasnitve izbranega ponudnika, ki se nanašajo na njegovo organizacijsko obliko in zatrjevano uspešnost njegovega poslovanja, kot tudi o tem, da izbrani ponudnik popusta podizvajalca ni mogel posebej prikazati, ker tega ponudbeni predračun ni omogočal, četudi se popust oziroma nižja ponudbena cena, ki je bila podana v postopku pogajanj, sorazmerno nanašata tudi na vrednost del, ki jih bo izvajal podizvajalec. Poleg tega naročnik izpostavlja, da je bilo na obrazcu »Obr-1a-pogajanja 1. in zadnji krog!« navedeno, da se popust nanaša na vse postavke ponudbenega predračuna, kar pojasnjuje obseg, predmet in vrednost popusta. Glede na navedeno naročnik meni, da so predmet, obseg in vrednost del, ki jih bo izvajal podizvajalec, dovolj jasno opredeljeni. Po prepričanju naročnika je neutemeljena tudi vlagateljeva navedba, da izbrani ponudnik ne more uporabljati lastnih zmogljivosti za dokazovanje strokovne in tehnične usposobljenosti ter da bi moral te v konkretnem primeru izkazovati podizvajalec. Ponudnik je namreč tisti, ki mora dokazati, da ima ustrezna sredstva in zmogljivosti, od podizvajalcev pa je naročnik zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje in neobstoju razlogov za izključitev, kar je bilo v ponudbi izbranega ponudnika predloženo in pojasnjeno. V zvezi z referencami za gradnjo primerljivega objekta nizke gradnje se je naročnik prepričal, da gre za objekt, ki po klasifikaciji objektov spada v isto skupino kot predmet tega javnega naročila (tj. 21.120), vrednost reference pa je višja od zahtevane. Naročnik zatrjuje, da je ravnal v skladu z ZJN-3 in da morebitne kršitve ali pomanjkljivosti niso takšne narave, da bi moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika, zlasti glede na dejstvo, da so bile ostale ponudbe nedopustne, saj so bistveno presegale razpoložljiva sredstva in ni pričakovati, da bodo v primeru ponovitve javnega naročila ponudbe teh toliko nižje, da bodo dopustne za naročnika. Glede na navedeno naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj v vlogi z dne 9. 8. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih, dodatno pa navaja še, da je dejstvo, da je izbrani ponudnik v izjasnitvi o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo podal dodatna pojasnila in predložil dodatna dokazila, povsem irelevantno, saj bi to moral storiti najkasneje ob predložitvi ponudbe, nikakor pa ne šele v postopku pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja vlagateljeve ponudbe ni zavrnil kot nedopustne. V dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 37102-005/2019-20 z dne 18. 7. 2019, namreč naročnik ni navedel, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, niti ni v omenjenem dokumentu navedel nobenih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Ker je tako naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, prvič zapisal, da naj bi vlagateljeva ponudba presegala naročnikova zagotovljena sredstva in da naj bi bila zato nedopustna, medtem ko iz odločitve o oddaji javnega naročila to ne izhaja (kar naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo priznava tudi sam), so vse naročnikove navedbe, ki jih je (prvič šele v postopku pravnega varstva) podal v zvezi z domnevno nedopustnostjo vlagateljeve ponudbe, brezpredmetne in jih Državna revizijska komisija pri odločanju ni upoštevala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala med strankama nastali spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Med strankama postopka ni sporno, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru nastopa s podizvajalcem Skala gradbeništvo in storitve z gradb. meh. Drago Kerec s.p., o čemer se je na podlagi vpogleda v obrazec »Podizvajalci v ponudbi (OBR-8)« iz ponudbe izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Med strankama je namreč (med drugim) spor o tem, ali je iz ponudbe izbranega ponudnika jasno, določno in nedvoumno razvidno, kateri del (predmet) javnega naročila v izvajanje prevzema podizvajalec ter kolikšna sta količina oziroma obseg prevzetih del.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik v dokumentu »2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »4. Podizvajalci v ponudbi« določil:

»Če ponudnik izvaja javno naročilo s podizvajalci, mora ponudbi predložiti izpolnjen in podpisan obrazec Podatki o podizvajalcih in soglasje za neposredna plačila (če podizvajalec zahteva neposredna plačila) za vsakega podizvajalca (OBR-8) ter listine in dokazila iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je to zahtevano za podizvajalce.

Ponudnik mora v ponudbi navesti vsak del naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost).«

Preučitev citiranih določil potrjuje navedbo vlagatelja, da so morali ponudniki v ponudbi navesti vsak del predmeta javnega naročila oziroma vsa dela, ki jih bo izvedel posamezni podizvajalec, kot tudi količino ter vrednost teh del, čemur ne oporeka niti naročnik.

Kot navaja vlagatelj, naročnik pa ne zanika, je izbrani ponudnik – čigar ponudbena cena je pred izvedenimi pogajanji znašala 142.937,47 EUR brez DDV (gl. obrazec »Ponudba, št. 2019075 (OBR-1)« izbranega ponudnika), po izvedenih pogajanjih pa 127.800,00 EUR brez DDV (gl. »Zapisnik o javnem odpiranju ponudb – pogajanja« z dne 18. 7. 2019) – pred izvedbo pogajanj na obrazcu »Podizvajalci v ponudbi (OBR-8)« navedel, da znaša vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec Skala gradbeništvo in storitve z gradb. meh. Drago Kerec s.p., 129.913,78 EUR brez DDV. Iz obrazca »Podizvajalci v ponudbi (OBR-8)« izbranega ponudnika izhaja še, da znaša »ocenjen delež podizvajalca pri celotni izvedbi javnega naročila 90 %«, obenem pa pregled navedenega obrazca potrjuje navedbo vlagatelja, da se pod rubrikama, v katerih je bilo potrebno navesti vrsto ter količino del, ki jih prevzema podizvajalec, nahaja zgolj zapis »Po popisu«.

Četudi Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da gre navedeni zapis razumeti kot sklicevanje izbranega ponudnika na popis del pod točko »7. Popisi del« iz njegove ponudbe, pa pregled omenjenega popisa del pokaže, da v njem izbrani ponudnik ni navedel oziroma označil del, ki jih prevzema podizvajalec, niti ni iz omenjenega popisa razbrati količine prevzetih del.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je izbrani ponudnik na eni strani v ponudbi zapisal, da podizvajalec prevzema dela v vrednosti 129.913,78 EUR brez DDV in da znaša ocenjen delež podizvajalca pri celotni izvedbi javnega naročila 90 %, na drugi strani pa v »Popisih del«, na katere se sklicuje v povezavi z naročnikovo zahtevo po navedbi vrste ter količine prevzetih del podizvajalca, ni označil oziroma navedel ničesar. Ker pa iz »Popisov del« izbranega ponudnika niso razvidna dela, ki naj bi jih prevzel podizvajalec, kot tudi ne količina prevzetih del, se ni mogoče strinjati z naročnikom, da je zahteva po navedbi oziroma opredelitvi vsakega dela javnega naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec (oziroma predmeta, količine ter vrednosti prevzetih del podizvajalca) izpolnjena.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik na podlagi podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogel ugotoviti, katera dela in v kolikšnem obsegu prevzema podizvajalec, kar pomeni, da ni mogel ugotoviti vrste ter količine prevzetih del podizvajalca, navedbo česar je naročnik sam zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ugotovitev, kateri gospodarski subjekt, ponudnik ali podizvajalec, prevzema katera dela, pa je v primeru ponudbe izbranega ponudnika relevantna tudi z vidika presoje vlagateljevih navedb v zvezi z referencami ter zaposlitvijo kadra, ki je nominiran na zahtevano funkcijo odgovornega vodje del. Vlagatelj namreč zatrjuje, da so zahtevane reference, ki jih je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, lastne reference slednjega (in ne reference podizvajalca), četudi bo večino del ali pa morebiti celo vsa dela izvedel podizvajalec, v tej zvezi pa navaja tudi, da je kader S. H., nominiran na funkcijo odgovornega vodje del, zaposlen pri izbranem ponudniku in ne pri podizvajalcu.

Ker pa naročnik v postopku javnega naročanja ni mogel vedeti, katera dela po popisu del prevzema izbrani ponudnik in katera podizvajalec, tudi ni mogel ugotoviti, ali je reference v konkretnem primeru priglasil gospodarski subjekt, ki bo dela dejansko izvajal, kot tudi ni mogel presojati vprašanj, povezanih z zaposlitvenim statusom kadra, nominiranega na funkcijo odgovornega vodje del. Da bi namreč naročnik lahko presojal, ali so npr. priglašene reference po vsebini ustrezne ali ne, bi moral najprej sploh vedeti, ali bi se morale priglašene reference v konkretnem primeru nanašati na izbranega ponudnika ali na podizvajalca.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno, določno in nedvoumno razvidno, kateri del (predmet) javnega naročila bo v izvajanje prevzel podizvajalec, kot tudi ni razvidna količina prevzetih del, posledično pa je ponudba izbranega ponudnika v nasprotju z jasno zahtevo naročnika, da mora ponudnik v ponudbi navesti vsak del javnega naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost).

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 37102-005/2019-20 z dne 18. 7. 2019.

Ker je torej Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih navedb, se v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih trditev strank (tj. trditev v zvezi referencami, predloženimi v ponudbi izbranega ponudnika, in njegovim kadrom, nominiranim na funkcijo odgovornega vodje del), saj te ne bi več mogle vplivati na odločitev v dani zadevi. Treba je namreč vedeti, da bi ponudba izbranega ponudnika potrebovala odpravo pomanjkljivost v delu, ki se nanaša na razdelitev javnega naročila med gospodarskimi subjekti, ki nastopajo v ponudbi.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroška takse, ki jo je plačal v višini 3.118,32 EUR EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski ter revizijski postopek v znesku 3.118,32 EUR . Strošek v navedeni višini je naročnik vlagatelju v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 11. 9. 2019
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- POMGRAD – CESTNO PODJETJE, d.d., Lipovci 256B, 9231 Beltinci,
- Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt,
- LIPA, z.o.o., Kraigherjeva ulica 19/b, 2230 Lenart,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran