018-134/2019 Občina Prevalje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: Sklop 2 (Občina Prevalje): Izgradnja ČN Prevalje«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Prevalje, Trg 2A, Prevalje (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 9. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predhodno izvedel odprti postopek javnega naročila »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: Sklop 2 (Občina Prevalje): Izgradnja ČN Prevalje«, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 15. 6. 2018, pod št. objave JN004003/2018-B01 in v Uradnem listu EU dne 16. 6. 2018, pod št. objave 2018/S 158-361339. Ker naročnik v odprtem postopku ni prejel nobene ustrezne ponudbe je vseh pet sodelujočih ponudnikov povabil k oddaji ponudb po postopku s pogajanji brez predhodne objave (točka a prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik je navedel, da bo vsem ponudnikom, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, priznal sposobnost, v nadaljevanju pa bo ponudnike s priznano sposobnostjo povabil k pogajanjem.

Naročnik je z Odločitvijo o priznanju sposobnosti št. 430-0009/2018, z dne 8. 7. 2019, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je sposobnost priznal dvema ponudnikoma, in sicer 1. skupnima ponudnikoma Esot-Invest d.o.o. Kersnikova ulica 19, Celje in GIC Gradnje d.o.o. Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina. ter 2. skupnima ponudnikoma Esotech d.d., Preloška cesta 1, Velenje in GH Holding d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana. Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik prejel pet ponudb in da so preostale tri ponudbe nedopustne. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker ni izpolnil vseh tehničnih zahtev iz točk 1.14.10, 1.14.12 in 1.14.14 Tehničnih specifikacij Poglavja 3.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 19. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na presojo njegove ponudbe, razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj priznava, da je v ponujeni tehnološki shemi njegove ponudbe vrisana le ena črpalka za doziranje raztopine polielektrolita, vendar hkrati opozarja, da je v tekstu tehnološkega izračuna, v tabeli zasnove obratovalnih parametrov in objektov jasno navedeno, da je predvidena vgradnja treh (3) črpalk, in sicer ene delovne, ene rezervne in ene v skladišču. Ker je pri neskladjih v dokumentih pravna veljava tekstov večja od grafičnih prilog, naročnik ne more trditi, da je ponudil samo eno črpalko. Vlagatelj opozarja na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 in navaja, da je poziv na dopolnitev in popravek ponudbe v primeru očitne napake mogoč tudi v tehničnem delu. Naročnik je za različne postavke razjasnjeval ponudbe, zato je bil v skladu z načelom enakopravne obravnave dolžan to storiti tudi v konkretnem primeru. Ker tega ni storil, zatrjuje vlagatelj, je bila njegova ponudba nezakonito izločena. Vlagatelj še navaja, da je v ponudbi previdel odsesavanje zraka na kemični filter za vhodno črpališče, iz prostora je (z aksialnim ventilatorjem) zagotovil 5 x izmenjavo zraka na uro. Odsesavanje zraka na kemični filter je predvideno tudi iz naprave za mehansko predčiščenje, pri čemer je zagotovljena min. 5 x izmenjava zraka na uro. Odsesavanje zraka na kemični filter je prav tako predvideno za postajo za sprejem gošč iz greznic in malih ČN, iz prostora pa je zagotovljena 6 x izmenjava zraka na uro. Za odvod onesnaženega zraka je predvidel lokalno odsesavanje, saj to pomeni najučinkovitejši odjem zraka in zaradi tega najmanjšo porabo energije. Zatrjuje, da je ponudil najracionalnejšo izvedbo odvajanja zraka. Ugotavlja, da je v poglavju 1.14.12 (fizikalno kemični filter) podana zahteva za odsesavanje zraka iz objektov pokritih bazenov. Ker pa bodo emisije snovi v zrak iz selektorjev, SBR bazenov in zgoščevalca/zalogovnika blata že na viru emisij manjše od zakonsko predpisanih normativov, in ker poleg tega v razpisni dokumentaciji ni dodatno podanih zahtev za nekatere mejne koncentracije snovi na izpuhu iz filtra, odsesavanje zraka iz teh objektov v ponudbi ni predvidel. Naročnik zagotovljene kapacitete kemičnega filtra ni preveril, s čimer je sklepal arbitrarno, preuranjeno in napačno. Vlagatelj opozarja na zahtevano starost blata (največja vsebnost organske snovi v blatu je 62 %) in zatrjuje, da je potrebno upoštevati zahteve iz poglavij za posamezne tehnološke sklope in ne iz splošnega teksta poglavja 1.14.12, saj je mogoče na podlagi ponujene tehnološke rešitve brez težav izpolniti mejne vrednosti emisij v zrak. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v poglavju 1.14.14 navedel, da je predvidena vgradnja stabilnega elektroagregata trajne nazivne moči ca. 175 kW. Ker je zahteva glede nazivne moči navedena okvirno, torej so se ji bili ponudniki dolžni le približati, in ob upoštevanju, da znaša potreba po moči na ČN le 100 kW, je s ponujenim agregatom (z nazivno močjo 160 kW) naročnikovo zahtevo v celoti izpolnil.

Noben izmed ponudnikov, ki jima je bila priznana sposobnost, se o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 430-0009/2018-14, z dne 1. 8. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Ugotavlja, da vlagatelj tudi sam priznava, da je v tehnološki shemi njegove ponudbe narisana le ena črpalka za doziranje raztopine polielektrolita. Poleg tega je v vlagateljevem besedilu tehnološkega izračuna, v tabeli zasnove obratovalnih parametrov in objektov navedeno, da je »število dozirnih črpalk za polielektrolit: 1+1 (v skladišču)«. Tabelarična predstavitev, na katero s sklicuje vlagatelj, je zapisana dvoumno, saj se jo razume tudi tako, da je ena dozirna črpalka za polielektrolit vgrajena, druga pa je v skladišču, kar je v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Ker je iz tehnološke sheme jasno in nedvoumno razvidno, da je vrisana zgolj ena črpalka (kar potrjuje tudi vlagatelj sam), je po pregledu ponudbene dokumentacije zaključil, da je ponujena samo ena vgrajena črpalka (in še ena v skladišču). Naročnik še opozarja, da bi kakršnokoli dopolnjevanje, popravek ali pojasnilo v tem delu, pomenilo poseg v tehnične specifikacije ponujenega predmeta. Naročnik v zvezi s tem še ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni določil merodajnosti posameznih dokumentov oziroma ni zapisal, da je pravna veljava tekstov večja od grafičnih prilog. Poleg tega niti iz enega dela vlagateljeve ponudbe ni jasno razvidno, da vlagatelj ponuja dve vgrajeni črpalki, zato ni mogoče trditi, da gre za očitno napako. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na točko 1.14.12 (Fizikalno - kemični filter). Zatrjuje, da so zahteve iz navedene točke jasne in nedvoumne. Navaja, da vlagatelj ni predvidel ustreznega odsesavanja zraka iz treh objektov, kar je potrdil tudi sam. Naročnik zatrjuje, da je vlagateljeva ugotovitev o tem, da bodo emisije snovi v zrak iz selektorjev, SBR bazenov in zgoščevalca/zalogovnika blata že na viru emisij manjše od zakonsko predpisanih normativov in od zahtevanih v razpisni dokumentaciji, brezpredmetna, saj zahteve po odsesavanju zraka niso bile postavljene ob pogoju, da so navedene mejne vrednosti presežene, pač pa je bilo zahtevano, da so vsi prostori, ki so potencialni izvor smradu, odsesani, odsesani zrak pa se vodi v okolico preko kemično fizikalnega filtra (KF filter). Navedeno pomeni, da mora biti odsesavanje in vodenje v okolico preko kemično fizikalnega filtra (KF-filter) zagotovljeno v vsakem primeru. Ker tudi v tem delu ne gre za očitne napake, zatrjuje naročnik, vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe oziroma bi kakršnakoli dopolnitev ponudbe tudi v tem delu pomenila poseg v tehnične specifikacije. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na elektroagregat. Navaja, da se je vlagatelj s podpisom obrazca zavezal, da bo ponudil material in opremo, ki v vseh postavkah ustreza pogojem, navedenim v razpisni dokumentaciji (enako ali boljše). Zato je njegova ugotovitev o tem, da bi za zagotavljanje funkcionalnosti tehnološkega procesa v tem delu zadostovala moč agregata cca. 100 kW, sam pa je ponudil elektroagregat z višjo nazivno močjo (160kW), nekorektna. Naročnik še navaja, da morajo biti ponudbe pripravljene na osnovi zahtev iz razpisne dokumentacije in opozarja, da so štirje ponudniki (od petih) ponudili ustrezen elektroagregat. Navedeno pa pomeni, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu jasna in nedvoumna.

Vlagatelj se do naročnikovih navedb ni opredelil (iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 2. 8. 2019).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena zato, ker ni izpolnil vseh tehničnih zahtev iz točk 1.14.10 (Strojno zgoščanje blata in skladišče polielektrolita), 1.14.12 (Fizikalno-kemični filter) in 1.14.14 (Elektroagregat) Tehničnih specifikacij Poglavja 3.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz navedenih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom JN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je torej ponudniku (razen izjemoma, to je pod pogoji, določenimi z ZJN-3) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tudi tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Zato morajo biti ponudniki še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s (še) posebno skrbnostjo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tisti očitek vlagatelja, ki se nanaša na točko 1.14.10 Tehničnih specifikacij iz Poglavja 3.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je naročnik v tej točki med drugim zahteval, da mu ponudniki ponudijo najmanj dve redno delujoči ekscentrični vijačni črpalki.

Zahteva naročnika se je glasila (sedma alineja tabele 1.14.10 - Strojno zgoščevanje blata in skladišče polielektrolita):

»minimalno število ekscentričnih vijačnih črpalk ……. 1+1«

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v tehnološki shemi vrisana le ena črpalka za doziranje polielektrolita, v tabeli zasnove obratovalnih parametrov in objektov pa je navedeno: »Število dozirnih črpalk za polielektrolit: 1 + 1 (v skladišču)«.

Vlagatelj priznava, da je v ponujeni tehnološki shemi njegove ponudbe prikazana le ena ekscentrična vijačna črpalka za doziranje raztopine polielektrolita oziroma (kot navaja) »je v tehnološki skici izostal izris dodatne črpalke (torej izris dveh redno delujočih črpalk)«, vendar hkrati opozarja, da je v tekstu tehnološkega izračuna, v tabeli zasnove obratovalnih parametrov in objektov, jasno navedeno, da je predvidena vgradnja treh (3) črpalk, in sicer ene delovne, ene rezervne in ene v skladišču. Zatrjuje, da je v primeru neskladja med dokumenti v ponudbi pravna veljava tekstov večja od grafičnih prilog, zato naročnik ne more trditi, da je ponudil samo eno črpalko. Vlagatelj tudi opozarja, da je poziv na dopolnitev in popravek ponudbe v primeru očitne napake mogoč tudi v tehničnem delu.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Opisana nepravilnost v njegovi ponudbi je takšna, da zaradi nje brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj ponuja zahtevano število redno delujočih ekscentričnih vijačnih črpalk. V konkretnem primeru gre torej za pomanjkljivosti, ki se nanašajo na tehnične specifikacije ponujenega predmeta, v katere ni dovoljeno posegati. Naročnik zato utemeljeno opozarja, da bi kakršnokoli pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine - to je ugotavljanje, koliko ekscentričnih vijačnih črpalk je dejansko ponujenih oziroma ali je izbrani ponudnik ponudil eno ali dve redno delujoči črpalki (vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja, da je ponudil celo tri) pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb. Navedenih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika zato ni mogoče spregledati niti jih uvrstiti med očitne napake (v smislu zgoraj citiranega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Poleg tega naročnik v obravnavanem primeru tudi ni določil hierarhije med različnimi ponudbenimi dokumenti oziroma ni določil, da ima v primeru morebitne neskladnosti med grafičnimi prilogami in tekstovnimi deli ponudbe, prednost tekstovni del.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na točko 1.14.12 (Fizikalno-kemični filter) Tehničnih specifikacij Poglavja 3.

Naročnik je v tej točki zapisal:

»Vsi prostori, ki so potencialni izvor smradu, so odsesani, odsesan zrak pa se vodi v okolico preko kemično fizikalnega filtra (KF filter), ki zmanjša raven neprijetnih vonjav na dopustno mejo. Na KF filter se vodi zrak iz sledečih virov:

- vhodno črpališče z grobimi elektromotornimi grabljami,
- mehansko predčiščenje (fine grablje, peskolov in lovilnik maščob),
- strojno zgoščanje blata in skladišče polielektrolita,
- kontaktni bazen,
- izravnalni bazen,
- SBR bazen 1 in 2,
- zgoščevalnik in zalogovnik blata.

Zaradi preprečevanja emisij smradu v okolje so bazeni SBR, zalogovnik blata ter kontaktni in izravnalni bazen pokriti. Vsa odsesana mesta so opremljena z regulacijsko loputo, s katero se nastavi ustrezna ventilacija. Za odsesavanje so uporabljeni korozivno obstojni materiali, odporni na alkalne in kisle snovi kot tudi na oksidante in reducente, kot npr. pločevina iz nerjavnega jekla AISI 304, kjer pa cevovodi niso izpostavljeni UV sevanju pa so lahko tudi iz plastičnih mas PE, PP. Zaradi možnosti nastanka kondenza se predvidi priključke za odvod kondenza. Odsesalne cevi so speljane iz vseh virov emisij v centralni cevovod, ki vodi do ventilatorja KF filtra. Ventilator je opremljen s podstavkom z antivibracijskimi elementi ter protihrupnim ohišjem. Vsi deli ventilatorja, ki pridejo v stik z medijem so iz PVC, ostali kovinski materiali iz nerjavnega jekla AISI 304.

Sistem prezračevanja zgoraj navedenih prostorov-objektov in čiščenja zraka mora izpolnjevati vse pogoje iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Poleg zakonsko predpisanih normativov ne smejo biti presežene navedene koncentracije v prečiščenem zraku na izpuhu iz filtra: Amonij - 50 ug/m3, Žveplovodik - 3 ug/m3 in Merkamptani 2 ug/m3.«

Iz citiranih zahtev je jasno razvidno, da morajo biti odsesani (tudi) naslednji prostori: kontaktni bazen, izravnalni bazen, SBR bazen 1 in 2 ter zgoščevalnik in zalogovnik blata. Vlagatelj priznava, da odsesavanja zraka iz teh objektov v ponudbi ni predvidel, a opozarja, da je to storil iz razloga, ker bodo emisije snovi v zrak iz teh objektov že na viru emisij manjše od zakonsko predpisanih normativov in v razpisni dokumentaciji tudi ni dodatno podanih zahtev za nekatere mejne koncentracije snovi na izpuhu iz filtra. Vlagatelj še opozarja, da je v razpisni dokumentaciji zahtevana velika starost blata (jasno navedena zahteva za največjo vsebnost organske snovi v blatu je 62 %), zato je potrebno upoštevati zahteve iz poglavij za posamezne tehnološke sklope in ne iz splošnega teksta poglavja 1.14.12, saj je s ponujeno tehnološko rešitvijo mogoče brez težav izpolniti zakonsko predpisane in v razpisni dokumentaciji dodatne navedene mejne vrednosti emisij v zrak.

Državna revizijska komisija vlagateljevemu stališču ni mogla slediti. Zahteve po odsesavanju zraka namreč (kot pravilno opozarja tudi naročnik) niso bile postavljene le v primeru, če bi bile presežene mejne vrednosti, pač pa je bilo zahtevano, da so vsi prostori, ki so potencialni izvor smradu, odsesani, odsesan zrak pa se vodi v okolico preko kemično fizikalnega filtra (KF filter) oziroma da mora biti odsesavanje in vodenje zraka v okolico preko kemično fizikalnega filtra zagotovljeno (ponujeno) iz vseh prostorov iz zgoraj citirane točke 1.14.12 Tehničnih specifikacij Poglavja 3. Naročnikova zahteva je jasna in ne dovoljuje odstopanj, poleg tega naročnik v nobenem delu razpisne dokumentacije ni predvidel, naj je ponudniki (kot to napačno zatrjuje vlagatelj) ne upoštevajo.

Ker vlagatelj ni izpolnil vseh tehničnih zahtev iz točke 1.14.12 (Fizikalno-kemični filter) Tehničnih specifikacij iz Poglavja 3 oziroma iz razloga, ker odsesavanja zraka iz kontaktnega bazena, izravnalnega bazena, SBR bazena 1 in 2 ter zgoščevalnika in zalogovnika blata v ponudbi ni predvidel (ponudil), je njegova ponudba nedopustna tudi iz navedenega razloga.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da zahteve iz razpisne dokumentacije niso postavljene v skladu z ZJN-3 oziroma da bi morale zahteve, ki se nanašajo na odsesavanje zraka, veljati le v primeru, če bi bile presežene zakonsko določene mejne vrednosti) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na točko 1.14.14 (Elektroagregat) Tehničnih specifikacij Poglavja 3, kjer je bila postavljena naslednja zahteva.

»Predvidena je vgradnja stabilnega elektroagregata trajne nazivne moči ca. 175 kW z motorjem na plinsko olje in avtomatiko za samodejni zagon agregata ob prekinitvi dovoda električne energije iz javnega omrežja. Elektroagregat se napaja z gorivom samo iz dnevnega rezervoarja, katerega prostornina naj zadošča za ca. 24 urno neprekinjeno obratovanje pri polni nazivni el. moči. Agregat se vgradi v ločenem prostoru upravne zgradbe. Predviden je ločen sesalni kanal na zrak, ki ga uporablja elektroagregat. Ločeno je predvideno prisilno prezračevanje prostora. V zimskem času je prostor ogrevan z radiatorskim ogrevanjem na ca. 5℃.«

Državna revizijska komisija se v tem delu zahtevka za revizijo strinja z vlagateljem, da je zahteva, ki se nanaša na nazivno moč elektroagregata (ca. 175 kW), navedena okvirno in ohlapno, zato so se ji bili ponudniki dolžni le približati. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni določil dopustne višine odstopanja, od ponudnikov pa ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, vlagateljeva ponudba v tem delu ni nedopustna (vlagatelj namreč pravilno opozarja, da se je s ponujenim elektroagregatom z nazivno močjo160 kW dovolj približal okvirno določeni nazivni moči oziroma da je zahtevo naročnika v tem delu izpolnil). Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da se je vlagatelj s podpisom ponudbenega obrazca zavezal, »da bo ponudil material in opremo, ki v vseh postavkah ustreza pogojem, navedenim v razpisni dokumentaciji (enako ali boljše)« niti naročnikova ugotovitev o tem, da so (razen vlagatelja) vsi preostali ponudniki ponudili agregat z 175 kW nazivno močjo. A ker je vlagateljeva ponudba nedopustna že iz predhodno navedenih razlogov, navedena ugotovitev ne vpliva na (drugačen) status njegove ponudbe, posledično pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Ljubljani, dne 3. 9. 2019




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Občina Prevalje, Trg 2A, Prevalje,
- Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana,
- Esot-Invest d.o.o. Kersnikova ulica 19, Celje,
- GIC Gradnje d.o.o. Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina,
- Esotech d.d., Preloška cesta 1, Velenje,
- GH Holding d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran