018-124/2019 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija voziščne konstrukcije z nadgradnjo elektro strojne opreme vzhodne in zahodne cevi predora Golovec ter zamenjava obstoječe razsvetljave v pokritem vkopu Strmec« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika - družbi Strabag d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana in Iskra d.o.o., Stegne 21, Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 8. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 402-25/19-SNR/277-II, z dne 21. 6. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 11. 1. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000127/2019-B01 in dne 14. 1. 2019 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2019/S 009-015531.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 402-25/19-SNR/227-II z dne 21. 6. 2019, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da javnega naročila ne bo oddal iz razloga, ker sta obe prejeti ponudbi nedopustni. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz štirih razlogov (1. ker v Prilogi C ni navedel vse glavne opreme, 2. ker je v Prilogah C, D in D1 navedel davek v znesku in ne v procentu, 3. ker Priloge F ni izpolnil v celoti in 4. ker je nominirani podizvajalec, ki prevzema v izvedbo notranjo oblogo predora, podružnica, referenčna dela pa je izvedla matična družba).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 3. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da prvi odstavek 676. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1) določa, da lahko tuje podjetje v Republiki Sloveniji pridobitno dejavnost opravlja preko podružnic. Namen ustanovitve podružnice je v tem, da tuje podjetje prek te podružnice posluje v določeni državi, pri čemer podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja ter mora uporabljati firmo matičnega podjetja njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1). Podružnica nima statusa pravne osebe, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic pa je skladno s 683. členom ZGD-1 odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Izjave (volje), ki jih daje podružnica tujega podjetja, so dane v imenu in za račun tujega podjetja in to podjetje tudi zavezujejo. Podružnica in tuje podjetje nista dve ločeni osebi, temveč sta ena pravna oseba. Stališče, za kakršnega se zavzema naročnik, bi privedlo do nevzdržnih situacij, saj bi morala v tem primeru podružnica izpolnjevati tudi referenčne pogoje, kar pomeni, da bi se kot podizvajalec, ki mora izpolnjevati referenčni pogoj, dejansko upošteval njegov zastopnik. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi ugotovitvami, ki se nanašajo na Prilogo C. Zatrjuje, da je predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano Prilogo C. Čeprav se naslov Priloge C sklicuje na mehanizacijo in opremo, ki je opredeljena kot glavna oprema v Poglavju 4, je naročnik spregledal, da je vsebino Priloge C z objavo odgovorov naknadno omejil. Navaja, da je bila glavna oprema, ki naj bi jo ponudniki ob upoštevanju prvotnih navodil vključili v Prilogo C, opredeljena neizčrpno obsežno, zato je v zvezi s tem postavil več vprašanj. Na vprašanje 17 v Dodatku št. 2 je naročnik odgovoril, da je minimalna vsebina predpisana zgolj v Prilogi D1, medtem ko je v Prilogah C in D pojasnjeno, da bo naročnik pri pregledu analiz upošteval le cene gradbene mehanizacije in opreme (oz. delovne sile), ki je navedena v obrazcih C in D. Navedel je tudi, da so v Poglavju 3, v podčlenu 8.3 navedene postavke predračuna, za katere bo potrebno predložiti analize, kar naj ponudniki pri izpolnjevanju prilog tudi upoštevajo. Iz odgovorov torej izhaja, da ponudnikom v Prilogo C ni bilo potrebno vnesti vse mehanizacije in opreme, navedene v razdelku VI, točka 2 Poglavja 4, temveč le tisto opremo, ki jo bodo uporabili pri izdelavi analiz tistih predračunskih postavk, ki so naštete v Poglavju 3, v podčlenu 8.3. Vlagatelj še opozarja, da je v zvezi s tem postavil še vprašanje št. 8 (Dodatek št. 3), s katerim je naročnika zaprosil za potrditev, da morajo ponudniki predložiti cene gradbene mehanizacije in opreme, materiala, polizdelkov in prefabrikatov ter delovne sile, ki jih bodo uporabili pri izdelavi zahtevanih analiz, navedenih v Poglavju 3, v podčlenu 8.3. Naročnik je odgovoril, da je minimalni obseg vsebine Prilog C, D in D1 opredeljen z zahtevanimi analizami enotnih cen v Poglavju 3 in da ponudniki lahko v prilogah navedejo tudi dodatne kalkulativne elemente. Enak odgovor je ponovil tudi na vprašanje 13 (v Dodatku št. 3). Iz vsega navedenega jasno izhaja, da ponudnikom v Prilogo C ni bilo potrebno vnesti vse glavne opreme, ki bi ustrezala kriterijem iz razdelka IV, točka 2 Poglavja 2, temveč le tisto glavno opremo, ki so jo uporabili pri kalkulaciji tistih taksativno naštetih predračunskih postavk, za katere si je naročnik v Poglavju 3, v podčlenu 8.3 pridržal pravico zahtevati analizo cen. Vlagatelj zatrjuje, da je navedeno v celoti izpolnil. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi ugotovitvami, ki se nanašajo na Prilogo F. Zatrjuje, da je predložil izpolnjeno in podpisano Prilogo F. Navaja, da iz točke 13.8 Poglavja 1 izhaja, da je namen te priloge v tem, da bo naročnik izvajalcu glede na njegovo navedbo strukture cene, na podlagi strukturnega indeksa priznal valorizacijo določenih cen na enoto iz ponudbenega predračuna. Navedeno pomeni, da so ponudniki s tem, ko so posameznemu elementu v Prilogi F določili delež v strukturi cene, izrazili svojo poslovno odločitev o tem, za katere cene na enoto iz ponudbenega predračuna želijo, da se v času izvajanja javnega naročila valorizirajo. Tistim elementom, ki jim ponudniki niso določili deleža v strukturi cene, namreč naročnik valorizacije ne bo priznal. Zato Priloga F ne predstavlja objektivno natančnega podatka o strukturi cene, temveč le izjavo volje tega ponudnika, da se določene cene na enoto valorizirajo, druge pa ostanejo fiksne. Če bi naročnik za določene elemente (oziroma cene na enoto) štel, da se morajo valorizirati in morajo imeti iz tega razloga pripadajoči delež v Prilogi F, bi moral takšen poseg v svobodo ponudnikov predvideti v razpisni dokumentaciji oziroma če bi naročnik določil, da se morajo valorizirati vsi elementi, ki so vključeni v strukturo ceno, bi bila priloga F brezpredmetna, saj bi naročnik v tem primeru določil, da se v skladu z indeksom SURS valorizirajo vsi elementi, ki so udeleženi v ceni ponudnikov. Ker naročnik ni zahteval od ponudnikov, da morajo v Prilogi F navesti enoznačno in objektivno resnično strukturo svoje ponudbene cene, pač pa je zahteval, da določijo, kateri elementi se bodo v času izvedbe valorizirali (to jasno izhaja iz točke 13.8 Poglavja 1 razpisne dokumentacije), to pa je, kot zatrjuje vlagatelj, tudi storil, naročnikov očitek ni utemeljen. Vlagatelj na koncu zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na Priloge C, D in D1. Zatrjuje, da je vse tri priloge izpolnil pravilno. V vseh stolpcih, kamor so morali ponudniki vpisati davek, ki je skladen z relevantno zakonodajo v Republiki Sloveniji, je vnesel davek, le da ga ni vnesel v deležu (odstotku) temveč v znesku. Navedeno pa na dopustnost njegove ponudbe ne vpliva. Da je lahko vnesek znesek DDV, je moral upoštevati z zakonom predpisano stopnjo davka na dodano vrednost. In ker je pri tem upošteval davčno stopnjo, ki velja v Republiki Sloveniji, je naročnikova ugotovitev napačna. Vlagatelj se sicer strinja z naročnikom, da je bilo v stolpcu, kamor so morali ponudniki vnesti davek na dodano vrednost, dano navodilo »DDV v %«, a opozarja, da je naročnik nad tem navodilom podal še eno (višje) navodilo, in sicer da so morali ponudniki v tabelo dejansko vpisati zneske v EUR. Zatrjuje, da je upošteval višje navodilo, upoštevanje kateregakoli navodila pa bi privedlo do enakega končnega rezultata. Opozarja še, da je potrebno v skrajnem primeru naročnikova navodila šteti za nejasna, nejasnih zahtev pa ni mogoče interpretirati v njegovo škodo. Vlagatelj še navaja, da ga naročnik v primerjavi z njegovim konkurentom (družbo Kolektor CPG d.o.o. Nova Gorica) neenakopravno obravnaval, saj ga v zvezi z navedbo davka ni pozval na pojasnilo, njegovega konkurenta pa je na dopolnitev Priloge D pozval celo večkrat.

Naročnik je z dokumentom, št. 3.1.3/2019-SR-277/2018 z dne 17. 7. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da gre v zvezi z imenovanjem podizvajalca (Strabag AG, podružnica Ljubljana) le za njegovo ugotovitev, ki na oceno o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba iz navedenega razloga nedopustna, ni imela vpliva. Glede očitkov, ki se nanašajo na Prilogo C, naročnik opozarja na obrazložitev izpodbijane odločitve, kjer je navedel, da vlagatelj v Prilogo C ni vpisal naslednje opreme, ki je bila zahtevana v Poglavju 4: 1). rezkar minimalne širine 1,00 m, 2). finišer minimalne širine 4,50 m s fiksno vgrajevalno ploščo, 3). finišer minimalne širine 1,00 m in 4). brizgalni stroj z elektronskim vodenjem pobrizga in registratorjem količine pobrizga. Navaja, da je v Poglavju 4, razdelek VI, točka 2 med drugim zahteval, da mora izvajalec zagotoviti vso nujno potrebno opremo za izvedbo del ter da mora kot glavno opremo za izvedbo del zagotoviti: 1). 3 kom. rezkar minimalne širine 1,90 m, 2). 1 kom. rezkar minimalne širine 1,00 m, 3). 1 kom. finišer minimalne širine 8,20 m s fiksno vgrajevalno ploščo, 4). 1 kom. finišer minimalne širine 4,50 m s fiksno vgrajevalno ploščo, 5). 1 kom. finišer minimalne širine 1,00 m, 6). 2 kom. strojne opreme za izvedbo mikropredora po tehnologiji postopka daljinskega vodenega vrtanja in 7). 1 kom. brizgalni stroj z elektronskim vodenjem pobrizga in registratorjem količine pobrizga. Zahteval je tudi, da morajo ponudniki zagotoviti tudi vso ostalo opremo, potrebno za izvedbo del, tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov. Glavna oprema je tako opredeljena v 7 alinejah, pri čemer gre za opremo, ki je nujna za doseganje pravočasne in kvalitetne izvedbe del. Naročnik opozarja, da gre v konkretnem primeru za enega izmed prometno najbolj obremenjenih odsekov v Sloveniji, zato bi bilo neodgovorno, če v razpisni dokumentaciji ne bi zahteval izkušenega izvajalca z opremo, s katero bo lahko zagotovil izvedbo del v zahtevani kvaliteti in postavljenih rokih. Naročnik navaja, da je v točki 28 Navodil ponudnikom zahteval, da mora ponudba vsebovati tudi izpolnjeno in podpisano Poglavje 5 (Obrazec ponudbe, Dodatek A, Priloge C, D, D1 in F). Nadalje je v točki 13.5 navedel, da mora ponudnik izpolniti Priloge C, D, D1 in F in da bo ponudba v nasprotnem primeru ocenjena kot nedopustna, v točki 24. Navodil ponudnikom pa je zahteval, da mora biti prikaz analize tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo mehanizacija) iz Prilog C, D in D1 Poglavja 5 razvidne in enake. Naročnik citira vprašanja potencialnih ponudnikov in odgovore, ki se nanašajo na obseg vsebine Prilog C, D in D1, ter zatrjuje, da s podanimi odgovori ni spreminjal oziroma zmanjševal nabora glavne opreme. Nabor predračunskih postavk, za katere bo moral izbrani ponudnik (kot del tehnološkega elaborata) predložiti analizo cene, je določen v podčlenu 8.3, ta točka pa je bila z Dodatkom 2 še dopolnjena. Citira vprašanja potencialnih ponudnikov in njegove odgovore nanje ter ugotavlja, da je iz njih razvidno, da je vlagatelj razumel zahteve, ki se nanašajo na izpolnjevanje Priloge C, da je torej minimalni obseg vsebine Priloge C opredeljen z zahtevanimi analizami enotnih cen v Poglavju 3, je pa skozi postavljena vprašanja poskušal doseči spremembo navodil na način, da bi bili ponudniki dolžni navesti samo cene gradbene mehanizacije in opreme, materiala, polizdelkov in prefabrikatov ter delovne sile, ki jih uporabi pri izdelavi zahtevanih analiz. Vlagatelj tako zavajajoče trdi, da je naročnik v odgovorih na vprašanja določil, da je potrebno v Prilogo C, izmed opreme, navedene v Poglavju 4, vpisati le tisto glavno opremo, ki so jo ponudniki uporabili pri kalkulaciji taksativno naštetih postavk iz podčlena 8.3. Naročnik še pojasnjuje, da je glavna oprema, ki je navedena v Poglavju 4, v neposredni povezavi s predračunskimi postavkami, za katere je v Poglavju 3 določeno, da bo moral izbrani ponudnik predložiti analizo cen in so jo bili ponudniki dolžni vpisati v Prilogo C (naročnik v nadaljevanju navaja, katera glavna oprema je v povezavi s posameznimi postavkami in zakaj). Zatrjuje še, da je vlagatelj pri izpolnjevanju Priloge C očitno zavestno ravnal mimo navodil in je v prilogo vpisal le tisto opremo, ki jo je uporabil pri kalkulaciji predračunskih postavk, ki so definirane v podčlenu 8.3. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi navedbami v delu, ki se nanašajo na Prilogo F. Citira vprašanja in odgovore, ki so bili podani v zvezi s Prilogo F, in navaja, da ob upoštevanju slednjih ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da Priloga F odraža odločitev posameznega ponudnika o tem, katere cene bodo ostale fiksne in katere ne. Naročnik pojasnjuje, da se valorizacija denarnih obveznosti (skladno z določilom podčlena 13.11 Posebnih pogojev) izvede po preteku enega leta od sklenitve pogodbe in ko kumulativno povečanje dogovorjenega indeksa cen preseže 4 % vrednosti, šteto od poteka enega leta od sklenitve pogodbe. Iz dokumentacije tako izhaja, da se valorizacija izvede za vse predračunske postavke in ne le za posamezne cene na enoto. V kolikor bi bila vlagateljeva trditev pravilna, bi se namreč valorizacija cene izvedla le za ceno nafte, bitumna, dala in mehanizacije, ki pa kot takšne ne nastopajo nikjer v ponudbenem predračunu. Predračunske postavke pri izvedbi gradnje namreč niso sestavljene le iz enega samega elementa (kot npr. bitumen) temveč iz različnih elementov (različni materiali, delovna sila in mehanizacija), ki so razvidni takrat, ko je izdelana analiza cene na enoto. Naročnik ponovno poudarja, da je jasno zahteval, da morajo biti priloge (tudi Priloga F) v celoti izpolnjene in da bo v nasprotnem primeru ponudba izločena. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na davek. Zatrjuje, da je zahteval, da se davčna stopnja vpiše v % in ne v znesku. Navaja, da vlagateljev argument v zvezi s tem ni utemeljen, saj se »višje navodilo« nanaša na zapis cene in ne na vpis DDV. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo. Navaja, da se ne strinja z vlagateljem, da bi ga moral v zvezi s tem pozvati k dopolnitvi, kot je to storil pri konkurentu. Naročnik pojasnjuje, da mu je vlagatelj v predhodno vloženem zahtevku za revizijo očital nedopustno pozivanje ponudnika Kolektor CGP d.o.o., Nova gorica. Ker je zahtevku za revizijo ugodil, tudi vlagatelja ne sme pozvati k dopolnitvi. Vlagatelj torej zahteva prav to, kar je v predhodno vloženem zahtevku za revizijo navedel kot kršitev.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 31. 7. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Pritrjuje naročnikovi ugotovitvi, da je pri izpolnitvi referenčnega pogoja oziroma s priglasitvijo podizvajalca Strabag AG (preko Strabag AG, Podružnica Ljubljana) ravnal pravilno in da torej njegova ponudba v tem delu ni dopustna, a opozarja, da o tem med njim in naročnikom ni spora (šele) od naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo dalje. Ne strinja pa se s stališčem naročnika, da naj bi z odgovori na vprašanja potencialnih ponudnikov ne omejil obsega Priloge C. Vlagatelj citira naročnikove odgovore in zatrjuje, da je iz njih mogoče razbrati, da v Prilogo C ni bilo potrebno vnesti vse mehanizacije in opreme, navedene v razdelku VI, točki 2 Poglavja 4, temveč le tisto opremo, ki jo bodo uporabili pri izdelavi analiz tistih predračunskih postavk, ki so naštete v Poglavju 3, v podčlenu 8.3. Prav tako ne držijo navedbe naročnika, da bi vlagatelj v Prilogo C moral vključiti tudi rezkarja minimalne širine 1,0 m, ki naj bi bil v povezavi s postavko N 31 118, finišerja, ki naj bi bil v povezavi s postavkami S 31 549, S 31 754 in S 32 668 ter drugo opremo (brizgalni stroj), ki naj bi ga vlagatelj vpisal v Prilogo C. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da morajo v Prilogo C vključiti tisto (glavno) opremo, ki so jo uporabili pri izdelavi analiz izključno tistih predračunskih postavk, ki so izrecno naštete v Poglavju 3, v podčlenu 8.3, saj so te postavke opredeljevale minimalni obseg Prilog C, D in D1. Če pa naročnik zastopa stališče, da s podanimi odgovori vsebine Priloge C na naveden način ni omejil, pa je s temi odgovori povzročil, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu nejasna. Navedenega ne spremenijo niti naročnikove navedbe o tem, da je glavna oprema navedena v razdelku VI, točke 2 Poglavja 4. Jasno namreč je, da bo moral dela, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, izvajati tudi z opremo, ki je ni ni navedel v Prilogi C, k čemer sta se oba sodelujoča ponudnika zavezala že z oddajo ponudbe. Vendar pa to ne more spremeniti dejstva, da naročnik ni zahteval, da ponudniki vso glavno opremo, ki jo bodo potrebovali za izvedbo del, vključijo v Prilogo C. Vlagatelj še navaja, da se naročnik dobro zaveda, da razpolaga z vso opremo, ki je nujno potrebna za kvalitetno in pravočasno izvedbo del in da je izkušen izvajalec. Glede očitkov, ki se nanašajo na Prilogo F, vlagatelj pojasnjuje, da je v zahtevku za revizijo navedel, da je poslovna odločitev ponudnikov v tem, da z izpolnitvijo Priloge F določijo, za katere izmed tistih materialov (oziroma elementov), ki jih bodo vgradili, se bodo v postopku izvajanja javnega naročila valorizirale cene, saj to izhaja iz vseh delov razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na Prilogo F. Vlagatelj še opozarja, da v zahtevku za revizijo ni navedel, da naj bi se valorizirale samo določene postavke ponudbenega predračuna. Jasno je, da se bodo valorizirale vse postavke predračuna, vendar pa iz določb razpisne dokumentacije, ki se nanaša na Prilogo F, izhaja, da se bodo v vseh postavkah valorizirale zgolj cene tistih elementov, katerim je ponudnik v Prilogi F določil delež v strukturi cene. Nesmiselno bi bilo, če bi naročnik od ponudnikov zahteval, da v Prilogi F enoznačno prikažejo objektivno pravilen izračun strukture svoje cene, saj je ta razviden iz ponudbenega predračuna, poleg tega naročnik takšnega navodila tudi ni postavil. Naročnik je zahteval, da morajo ponudniki Prilogo F izpolniti v celoti in da bo ponudba ocenjena kot nedopustna le v primeru, če ponudniki Priloge F ne bodo izpolnili v celoti (in ne tudi v primeru, če bo struktura cene v Prilogi F določena na način, ki ni skladen s predstavo o strukturi cene, ki si jo je ustvaril naročnik). Poleg tega je naročnik na vprašanje 22 v dodatku št. 2 navedel, da ponudnik, v kolikor posamezen element nima vpliva na strukturo cene, za takšen element vpiše 0 ali pusti prazno polje. Navedeno pomeni, da je Priloga F v celoti izpolnjena tudi, če ponudnik pri posameznem elementu pusti prazno polje. Zatrjuje, da je v Prilogi F bodisi vpisal delež, ki ga ima takšen element v strukturi cene, bodisi je pri elementu pustil prazno polje (kar je enako, kot če bi vpisal 0), zato je Priloga F v celoti izpolnjena. Če bi naročnik vnaprej vedel, kateri elementi bodo (nujno) vključeni v strukturo cene izvedbe obravnavanega javnega naročila in kateri ne, bi Prilogo F oblikoval tako, da bi vanjo že sam vključil izključno tiste elemente, ki so del strukture cene oziroma za tiste elemente, ki vplivajo na strukturo cene, ne bi dovolil, da jim ponudniki pripišejo vrednost 0 ali pustijo prazno polje ter Priloge F ne bi predvidel v obliki teksta, s katerim bi preverjal, ali ponudniki vedo, kateri elementi so vključeni v strukturo njihove cene. Vlagatelj še opozarja, da mu je naročnik v izpodbijani odločitvi v zvezi z izpolnitvijo stolpca »DDV v %« očital le, da znesek davka ni skladen z davčno stopnjo v Republiki Sloveniji. Dejstvo je, da so morali ponudniki v Prilogah C, D in D1 vpisati davek, ki je moral biti skladen z davčno stopnjo v Republiki Sloveniji ter da so morali ta davek vpisati bodisi v % (nižje navodilo) bodisi v znesku v EUR (višje navodilo). Zatrjuje, da je v vseh navedenih prilogah vpisal znesek davka v EUR, ki je skladen z davčno stopnjo v Republiki Sloveniji. Vlagatelj ponovno opozarja, da ga naročnik v zvezi z navedbo davka ni pozval na pojasnilo, njegovega konkurenta pa je na dopolnitev Priloge D pozval večkrat. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov tudi za sestavo te vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz štirih razlogov: 1. ker je nominirani podizvajalec, ki prevzema v izvedbo notranjo oblogo predora, podružnica, referenčna dela pa je izvedla matična družba, 2. ker v Prilogi C ni navedel vse glavne opreme, 3. ker je Prilogo F izpolnil le delno in 4. ker je v Prilogah C, D in D1 pri vseh postavkah navedel davek v znesku in ne v procentu.

Med strankama ni več spora o tem, da je vlagatelj s priglasitvijo podizvajalca Strabag AG Ortenbirgerstrasse 27, Spital an der Drau, Strabag AG, podružnica Ljubljana izpolnil referenčni pogoj iz točke 4.2.(d)/B Poglavja 1, oziroma da je vlagatelj sledil zahtevi, v skladu s katero je moral podizvajalec, s katerim ponudnik izkazuje referenčni pogoj, takšna dela prevzeti tudi v izvedbo. Državna revizijska komisija zato tega vlagateljevega očitka ni obravnavala.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na Prilogo C. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena tudi iz razloga, ker v Prilogi C ni navedel vse glavne opreme.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih zahtev, ki se nanašajo na zahtevano (minimalno) opremo, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev, izkaže tudi z izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.

Zahteve, ki se nanašajo na opremo, so navedene v točki 2 razdelka VI (Posebne zahteve za izvedbo del) Poglavja 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) razpisne dokumentacije, in sicer:

»Izvajalec mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o zakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme, potrebne za izvajanje razpisanih del. Zagotoviti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času gradnje na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo.

Izvajalec mora zagotoviti vso nujno potrebno opremo za izvedbo del. Kot glavno opremo za izvedbo del pa mora zagotoviti:
- 3 kom. rezkar minimalne širine 1,90 m,
- 1 kom. rezkar minimalne širine 1,00 m,
- 1 kom. finišer minimalne širine 8,20 m s fiksno vgrajevalno ploščo,
- 1 kom. finišer minimalne širine 4,50 m s fiksno vgrajevalno ploščo,
- 1 kom. finišer minimalne širine 1,00 m,
- 2 kom. strojne opreme za izvedbo mikropredora po tehnologiji postopka daljinskega vodenega vrtanja,
- 1 kom. brizgalni stroj z elektronskim vodenjem pobrizga in registratorjem količine pobrizga

in vso ostalo opremo, potrebno za izvedbo del po tem razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov«.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Prilogo C (Cenik gradbene mehanizacije in opreme, ki je opredeljena kot glavna oprema v Poglavju 4), v katero so morali ponudniki vpisati naziv, tip in kapaciteto ponujene opreme ter njen kalkulativni učinek in ceno (neto ceno, davek v % in ceno z davkom). Naročnik je v Prilogi C tudi zapisal, naj ponudnik v Prilogi C navede tudi morebitno ostalo mehanizacijo oziroma opremo, ki jo bo uporabil pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del. Hkrati je opozoril ponudnike, da mora biti Priloga C izpolnjena v celoti ter da bo pri pregledu analiz upošteval le cene gradbene mehanizacije in opreme, ki je navedena v obrazcu.

Vlagatelj je navedel, da je v zvezi z izpolnjevanjem prilog postavil več vprašanj. Prvo izmed njih (vprašanje št. 17, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5. 2. 2019 v okviru Dodatka št. 2) se glasi:

»V razpisni dokumentaciji so določeni tudi ceniki, ki jih je potrebno priložiti. Ceniki so deloma izpolnjeni (Priloga D1), deloma povsem prazni (Prilogi C in D). V Prilogi C je klavzula »Ponudnik navede morebitno ostalo mehanizacijo oz. opremo, ki jo bo uporabil pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del«. V Prilogi D1 je klavzula »Ponudnik navede morebitni ostali material, polizdelke in prefabrikate, ki jih je uporabil pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del«. Glede na obsežnost ponudbe in raznovrstnost del, naročnika prosimo, da jasno predpiše, za katere materiale, polizdelke in prefabrikate ter za katere stroje oziroma mehanizacijo je potrebno predložiti cenike«.

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Ponudnik mora v ponudbi priložiti Priloge C, D in D1 skladno z navodili za izpolnjevanje. V prilogi D1 je minimalna vsebina že predpisana, v Prilogah C in D pa je pojasnjeno, da bo naročnik pri pregledu analiz upošteval le cene gradbene mehanizacije in opreme (oz. delovne sile), ki je navedena v obrazcih C in D. V Poglavju 3 so v podčlenu 8.3 navedene postavke predračuna, za katere bo potrebno predložiti analize, kar naj ponudniki pri izpolnjevanju prilog tudi upoštevajo.«

Vprašanje št. 8 (ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14. 2. 2019 in v Dodatku št. 3) se glasi:

»Skladno z vašim odgovorom glede cenikov C, D in C1 vas prosimo za potrditev, da mora ponudnik predložiti cenik gradbene mehanizacije in opreme, materiala, polizdelkov in prefabrikantov ter delovne sile, ki jih bo uporabil pri izdelavi zahtevanih analiz, navedenih v Poglavju 3, v podčlenu 8.3.«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Naročnik pojasnjuje, da je minimalni obseg vsebine Prilog C, D in D1 opredeljen z zahtevanimi analizami enotnih cen v Poglavju 3 in prilogo D1. Ponudnik lahko v prilogah navede tudi dodatne kalkulativne elemente.«

Enak odgovor (na enako vprašanje) je naročnik podal tudi na vprašanje št. 13 (ki je bilo prav tako objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14. 2. 2019 oziroma v Dodatku št. 3).

V podčlenu 8.3 Poglavja 3 so navedene naslednje predračunske postavke (prve tri postavke je naročnik dodal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije in jih objavil v Dodatku št. 2) :

»podpoglavje 1.3.1 Preddela
- postavka N 7 1 107
podpoglavje 2.2.1.1 Odstranitev obstoječega ustroja vozišča
- postavka N 3 1 114
podpoglavje 2.3.1 Preddela
- postavka N 7 1 104
podpoglavje 1.2.1.1. Ostranitev obstoječega ustroja vozišča
- postavka N 3 1 118
podpoglavje 1.2.2.6. Izvedba mikropredora
- postavka N 6 1 201
podpoglavje 1.2.3.2. Vezane nosilne in obrabne plasti iz bitumenskih veziv
- postavka S 3 1 546
- postavka S 3 1 754
- postavka S 3 2 668
podpoglavje 2.3.2 Gradbena in obrtniška dela
- postavka N 5 2 105
podpoglavje 5.1.13.1 Diesel električni agregat
- postavka N 32 1 101
podpoglavje 10 Cestna zapora
- postavka SN 19 1 468«

Kot pravilno opozarja vlagatelj, je iz navedenih (treh) naročnikovih odgovorov mogoče razbrati, da so morali ponudniki v Prilogo C vpisati (le) tisto glavno opremo in kalkulativni učinek ter cene za tisto gradbeno mehanizacijo in opremo, ki so jo uporabili pri kalkulaciji tistih predračunskih postavk, za katere si je naročnik v Poglavju 3, v podčlenu 8.3 pridržal pravico zahtevati analizo cen. Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da je glavna oprema navedena v sedmih alinejah točke 2 razdelka VI (Posebne zahteve za izvedbo del) Poglavja 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) razpisne dokumentacije, poleg tega pravilno opozarja tudi, da je Prilogo C poimenoval »Cenik gradbene mehanizacije in opreme, ki je opredeljena kot glavna oprema v Poglavju 4«. A ob upoštevanju njegovih odgovorov (ki so skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 postali del razpisne dokumentacije), je vlagatelj lahko njegove odgovore razumel (zlasti) na način, da ponudnikom v Prilogo C ni bilo potrebno vpisati vse mehanizacije in opreme, navedene v točki 2 razdelka VI Poglavja 4, temveč le tisto opremo, ki jo bodo uporabili pri izdelavi analiz tistih predračunskih postavkah, ki so navedene v podčlenu 8.3 Poglavja 3 razpisne dokumentacije. Naročnik je imel v obravnavanem primeru možnost in dolžnost, da bi s podanimi odgovori jasno navedel, da so morali ponudniki v Prilogo C vpisati tisto glavno opremo (in njen kalkulativni učinek ter cene za tisto gradbeno mehanizacijo in opremo), ki je navedena v zgoraj citiranih sedmih alinejah iz Poglavja 4. Vlagatelj namreč v zvezi s tem pravilno opozarja, da v skladu z zgoraj citirano točko 2 razdelka VI Poglavja 4 med glavno opremo, poleg opreme, ki je navedena v sedmih alinejah, sodi tudi vsa ostala oprema, potrebna za nemoteno izvedbo razpisanih del oziroma zatrjuje, da je zgoraj citirana vprašanja postavil iz razloga, ker je »bila glavna oprema, ki naj bi jo ponudniki vključili v Prilogo C, opredeljena neizčrpno obsežno«. Glavna oprema torej ni bila navedena zgolj v sedmih alinejah kot to zatrjuje naročnik, pač pa med njo po volji naročnika sodi tudi vsa ostala oprema, ki je potrebna za izvedbo razpisanih del. Navedeno ohlapno navodilo torej prepušča ponudnikom, da sami določijo, katera glavna oprema je še potrebna, da je navodilo nenatančno pa je bil naročnik opozorjen tudi z zgoraj citiranim vprašanjem št. 17. Če bi naročnik kot glavno opremo, ki naj bi bila navedena v Prilogi C, zahteval le tisto opremo, ki jo je navedel v zgoraj citiranih sedmih točkah, bi to opremo lahko že sam vnesel v prilogo. Ker tega ni storil oziroma iz razloga, ker je mogoče njegove odgovore razumeti tudi oziroma predvsem na način, kot jih je razumel vlagatelj, je vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti. Če je zahteva zapisana tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, oziroma zapisala, da nejasnih zahtev ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Vse navedeno velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je razpisna dokumentacija izjemno obsežna, poleg tega jo sestavlja (dokaj nepregledna) množica obrazcev in dodatkov.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na Prilogo F. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil tudi zato, ker ni v celoti izpolnil Priloge F.

Naročnik je v točki 13.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 1) med drugim postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora izpolniti priloge C, D, D1 in F v Poglavju 5 v celoti, v nasprotnem primeru bo ponudba ocenjena kot nedopustna.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije sta bili v zvezi z izpolnitvijo Priloge F postavljeni dve vprašanji potencialnih ponudnikov (vprašanji št. 4 in 22). Obe vprašanji in naročnikova odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 5. 2. 2019 v okviru Dodatka št. 2.

Prvo (vprašanje št. 4) se je glasilo:

»V navodilih za izdelavo ponudbe je v točki 12.1 navedeno, da mora ponudnik v ponudbi priložiti tudi izpolnjeno Prilogo F.

Naročnika prosimo, da spremeni določbo glede Priloge F (Strukture cen za grupe del z osnovnimi indeksi Statističnega urada Republike Slovenije na dan veljavnosti ponudbe), ker na dan veljavnosti ponudbe podatki niso znani. Ker gre za obsežno ponudbo je smotrno, da to izvede samo izbrani ponudnik. Predlagamo, da izbrani ponudnik omenjeno prilogo priloži skupaj s 1. obračunsko situacijo. Prosimo za popravek.«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Kot je razvidno iz Priloge F, se v tabelo ne vpisujejo indeksi statističnega urada Slovenije na dan veljavnosti ponudbe, temveč udeležba posameznega elementa v strukturi cene v %, le-ta pa je določljiva že v fazi priprave ponudbe, zato naročnik zahteve po predložitvi priloge v fazi ponudbe ne bo spreminjal.

V nadaljevanju podajamo spremembe Priloge F, iz katere je razvidno, da se izpolnjuje struktura cene enotno za celotno naročilo, prav tako je v izogib napačnemu razumevanju podano poimenovanje stolpca, v katerem je navedeno, kateri indeks bo za posamezni element v strukturi cene merodajen.«

Drugo vprašanje (št. 22) je bilo postavljeno v naslednjem besedilu:

»Naročnika prosimo za detajlna navodila izpolnjevanja Priloge F v Poglavju 5.«

Naročnik je odgovoril z naslednjim besedilom:

»V Prilogi F ponudniki vpišejo v zadnjem stolpcu udeležbo posameznega elementa v strukturi cene v %. V spremenjeni prilogi F, ki je objavljena kot del tega dodatka, je razvidno, da je v drugem stolpcu naveden osnovni indeks statističnega urada Slovenije, ki bo uporabljen za element, kot je opisan v tretjem stolpcu, v četrti stolpec pa ponudnik vpiše % udeležbe posameznega elementa v strukturi cene (v kolikor posamezen element nima vpliva na strukturo cene, za takšen element ponudnik vpiše 0 ali pusti prazno polje). Seštevek udeležbe vseh elementov skupaj s plačami in stroji v strukturi cene je 100 %.«

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, zahteval, da morajo biti vse štiri priloge (C, D, D1 in F) v celoti izpolnjene, prav tako je ponudnike izrecno opozoril, da bodo ponudbe v nasprotnem primeru izločene. Vendar je potrebno pri presoji navedenega očitka upoštevati naročnikov odgovor na vprašanje št. 22 (na katerega je opozoril tudi sam), v katerem je navedel, da ponudnik, v kolikor posamezni element nima vpliva na strukturo cene, za takšen element vpiše 0 ali pusti prazno polje. Navedeno pa pomeni, kot pravilno opozarja tudi vlagatelj, da je v skladu z naročnikovimi navodili Priloga F (v celoti) izpolnjena tudi v primeru, če ponudnik pri posameznemu elementu pusti prazno polje, saj se v tem primeru šteje, da določen element nima vpliva na strukturo cene.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v četrti stolpec Priloge F sicer res vpisal procentualno udeležbo le za 4 skupine elementov (od skupaj 21 skupin, ki jih je predvidel naročnik), ostala polja pa je pustil neizpolnjena. A ker je naročnik z zgoraj citiranim odgovorom izrecno navedel, da ponudnik v primeru, ko posamezni element nima vpliva na strukturo cene, za takšen element vpiše 0 ali pusti prazno polje, seštevek vseh štirih izpolnjenih elementov v vlagateljevi ponudbi pa znaša 100 %, je Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku sledila. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah (in kar je navedla tudi pri obravnavi predhodnega očitka), od ponudnika ni mogoče zahtevati več ali drugače kot je od njega zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na vpis DDV. Vlagatelj navaja, da je Priloge C, D in D1 izpolnil pravilno in da naročnikova ugotovitev, da naj bi v priloge vnesel davek, ki ni skladen z davčno stopnjo v Republiki Sloveniji, ni pravilna. Zatrjuje, da je v vse stolpce, kamor so morali ponudniki v Prilogah C, D in D1 vpisati davek na dodano vrednost, vnesel davek, ki je skladen z relevantno davčno zakonodajo Republike Slovenije, le da davka ni vnesel v deležu (odstotku), temveč v znesku v EUR. Vlagatelj sicer ne nasprotuje naročnikovi ugotovitvi o tem, da je bilo v stolpcih Prilog C, D in D1, kamor so morali ponudniki vpisati davek na dodano vrednost, naročnik navedel »DDV v %«, vendar hkrati opozarja, da je naročnik nad tem navodilom podal še eno (višje) navodilo, iz katerega izhaja, da so morali ponudniki v tabele navedenih prilog dejansko vpisati zneske v EUR. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in opozarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da se davčna stopnja poda v % in ne v znesku. Opozarja se, da se »višje navodilo« nanaša na zapis cene, ki je morala biti prikazana kot neto cena in kot cena z davkom in ne na vpis davka na dodano vrednost, kjer je izrecno v vsaki prilogi posebej zahtevano, da se DDV vpiše v %.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da vlagatelj v Priloge C, D in D1, in sicer v tiste rubrike (stolpce) prilog, kamor je bilo potrebno vpisati DDV, ni vpisal davčne stopnje (oziroma davka na dodano vrednost v deležu/procentu) temveč je vpisal davek v znesku. Kot pravilno zatrjuje vlagatelj, so vsi zneski davka na dodano vrednost v vseh treh prilogah skladni z relevantno zakonodajo v Republiki Sloveniji (navedeno je preverila tudi Državna revizijska komisija, ki je ugotovila, da so vsi izračuni davka na dodano vrednost v vseh treh prilogah matematično pravilni in upoštevajo pravilno, to je 22 % stopnjo davka na dodano vrednost). Da je vlagatelj v priloge sploh lahko vnesel pravilne zneske davka na dodano vrednost, je torej moral pri teh matematičnih operacijah upoštevati z zakonom predpisano stopnjo davka na dodano vrednost, ki jo določa Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami). Vlagatelj tako pravilno opozarja, da je davčna stopnja predpisana z zakonom in ni odvisna od volje posameznega ponudnika ter da je v vse vrstice vseh treh prilog vpisal davek v EUR, ki je v celoti skladen z davčno stopnjo v Republiki Sloveniji. Poleg tega sporni zapisi davka na dodano vrednost ne ustvarjajo nejasnosti, saj je vlagatelj za vsako izmed vrstic v prilogah posebej navedel davek na dodano vrednost ter posebej še neto ceno in (pravilen) seštevek neto cene in davka na dodano vrednost. Zapisi davka na dodano vrednost v znesku torej v konkretnem primeru ne ustvarjajo nikakršne nejasnosti, vlagatelj pa je vpisal tudi neto cene in (pravilne) seštevke neto cen z davkom na dodano vrednost, s čimer je naročnik v obravnavanem primeru dosegel namen, ki ga je zasledoval v teh delih vnaprej pripravljenih Prilog C, D in D1. Naročnik je namreč v vseh treh prilogah (med drugim) zahteval, da ponudniki ločeno vpišejo neto cene ter posebej še davek na dodano vrednost in ceno z davkom na dodano vrednost (v Prilogi C se vpisi, kot že izhaja iz te obrazložitve, nanašajo cene gradbene mehanizacije in opreme, v Prilogi D na delovno silo, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe, v Prilogi D1 pa na gradbeni material). Ob navedenem se je potrebno strinjati z vlagateljem, da se je naročnik seznanil tako z vlagateljevimi neto cenami, kakor tudi s pravilno izračunanim 22 % davkom na dodano vrednost ter pravilnimi seštevki neto cen in davkov na dodano vrednost oziroma da četudi bi bil vpisan davek v procentu (22 % stopnja DDV), bi tudi takšen vpis pripeljal do popolnoma enakega končnega rezultata - to je do pravilno izračunanih cen v EUR z upoštevanim DDV. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da je bil zahtevan vpis davka v procentih in da je bila zahteva v tem delu jasna in nedvoumna, a ker navedena nedoslednost na presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe nima vpliva, njena odprava niti ni (bila) potrebna.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija skladno z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 1.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 29,28 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov za postavki »sestanek s stranko 2 uri« in »pregled listin in dokumentacije 2 uri«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta zajeti v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika ter drugih stroškov v zvezi z navedeno opredelitvijo (vlagatelj je v tej vlogi priglasil tudi stroške za postavki »sestanek s stranko 2 uri in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« ter materialne stroške in DDV), saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 31. 7. 2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.225,28 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 26. 8. 2019



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran