018-123/2019 Zdravstveni dom Ajdovščina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »HEMATOLOŠKI ANALIZATOR« in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil pritožnik LABENA d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ajdovščina, Tovarniška cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 8. 2019

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Pritožnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 26. 6. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004442/2019-W01) dne 11. 7. 2019 vložil zahtevek za revizijo in predlagal spremembo ene od zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. zahtevano vrednost minimalnega aspiracijskega volumna vzorca iz točke 3.5 obrazca »OBR_3_1_TEHNIČNA SPECIFIKACIJA«).

Naročnik je s sklepom z dne 16. 7. 2019 zavrgel zahtevek za revizijo. Navaja, da je zahtevek vložen prepozno ter da obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN, zaradi obojega pa naj bi bil zahtevek nedopusten.

Pritožnik je pravočasno vložil pritožbo z dne 19. 7. 2019. Državni revizijski komisiji predlaga, naj pritožbi ugodi in naloži naročniku, da odloči o zahtevku za revizijo, oz. zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. V obrazložitvi pritožbe utemeljuje, zakaj je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 7. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb pritožnika in naročnika je Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil zahtevek vložen pravočasno (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Naročnik je sklep 16. 7. 2019 zavrgel, ker naj za sprejem v obravnavo ne bi bili izpolnjeni pogoji iz prve, četrte in pete alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Da bi pritožnik uspel s pritožbo, bi bilo treba zaključiti, da nobeden izmed razlogov, ki jih je naročnik uveljavljal v sklepu z dne 16. 7. 2019, ne uspe utemeljiti odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo. Pritožnik je v pritožbi utemeljeval zgolj to, da je za (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ni pa zatrjeval, da bi bil izpolnjen tudi pogoj iz četrte alineje, torej neobstoj omejitev iz 16. člena ZPVPJN.

Naročnik se je pri navedbi enega od razlogov za zavrženje zahtevka za revizijo torej skliceval na tretji odstavek 16. člena ZPVPJN, skladno s katerim se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

Pregled objavljenih pozivov (vprašanj) gospodarskih subjektov in naročnikovih odzivov (odgovorov) na portalu javnih naročil pokaže, da se na nobena od objav ne nanaša na sporno zahtevo po vrednosti minimalnega aspiracijskega volumna vzorca iz točke 3.5 obrazca »OBR_3_1_TEHNIČNA SPECIFIKACIJA«. Tudi pritožnik ne v zahtevku za revizijo ne v pritožbi ni navajal, da bi naročnika preko portala javnih naročil opozoril na domnevno nezakonitost, ki jo je (kasneje) izpostavil v zahtevku za revizijo. Ker je bilo v obravnavanem primeru na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti, bi pritožnik (ali katerikoli drug potencialni ponudnik) na spornost zahteve naročnika lahko opozoril.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zavrgel zahtevek za revizijo, zato pritožba zoper to naročnikovo odločitev ni utemeljena in jo je potrebno zavrniti (prvi odstavek 55. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila že na podlagi obravnavanega, se do preostalih dveh razlogov za zavrženje zahtevka za revizijo (prepozno vložen zahtevek za revizijo in nedopustnost zahtevka), ni vsebinsko opredeljevala. Obravnava navedenega na pritožnikov položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla več vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Zaradi neuspeha s pritožbo je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, kot so bili priglašeni v pritožbi (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 6. 8. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Mitja Lamut – odvetnik, Pražakova ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Zdravstveni dom Ajdovščina, Tovarniška cesta 3, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran