018-117/2019 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena ter 39. in 75. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja kabelske kanalizacije za dva sistema KB 110kV med RTP PCL in RTP TETOL«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ELTIMA d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor in ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 8. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se naročniku naloži odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči vpogled v specifikacije ponujenega blaga ter v vsebino pozivov na dopolnitev in pojasnilo ponudbe z dne 17. 4. 2019 in 29. 5. 2019 v delu, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali tajnih podatkov.

Naročnik mora vlagatelju dovoliti, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v izpostavljen del ponudbe izbranega ponudnika in v poziva na dopolnitev in pojasnilo ponudbe.

O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 1. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2019, pod št. objave JN000173/2019-E01.

Naročnik je dne 14. 6. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000173/2019-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, iz katere izhaja, da je bila kot ekonomsko najugodnejša izbrana ponudba ponudnika KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Izpostavlja, da je naročnik nedopustno prikril vsebino prvotne ponudbe izbranega ponudnika, svojih pozivov na dopolnitev ponudbe in vseh dopolnitev ponudb, ter s tem prikrival pomanjkljivosti izbrane ponudbe. Meni, da bi mu moral biti omogočen vpogled v vse tiste podatke, ki so bili prikriti in so ključni za to, da se lahko na pošten in pregleden način pregleda ustreznost izbrane ponudbe zahtevam razpisne dokumentacije. Zaradi tega prosi Državno revizijsko komisijo, da mu omogoči dodaten vpogled oz. naj sama vpogleda in preveri določene dokumente. Vlagatelj v nadaljevanju še zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, v zvezi s čimer navaja, da:
- je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval tehnične specifikacije;
- izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil vseh strani tehničnih tabel VN 110 kV kabla, potrjenih s strani proizvajalca ali zakonitega zastopnika v Republiki Sloveniji;
- je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nedopustno vključil podizvajalce;
- je izbrani ponudnik v svoji ponudbi nedopustno dopolnjeval referenčne pogoje;
- je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil najmanj eno neustrezno referenčno listo proizvajalca bodisi VN kabla bodisi VN spojk.
Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 7. 2019. Meni, da je bila vsebina pozivov naročnika in pripadajočih odgovorov upravičeno zakrita kot poslovna skrivnost, saj se v svoji vsebini nanaša na tiste dele, ki so bili zakriti kot poslovna skrivnost že v ponudbi. Opozarja, da namen vpogleda ni v naključnem iskanju morebitnih napak v ponudbah konkurenčnih ponudnikov ter s tem iskanje ponudniku še neznanih kršitev naročnika. Navedbe o kršitvi pravice do vpogleda označuje za neutemeljene in (v zvezi z določenimi dokumenti) podrobneje pojasnjuje, zakaj je bila oznaka poslovne skrivnosti utemeljena. Izbrani ponudnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do vseh preostalih navedb naročnika o (ne)dopustnosti njegove ponudbe.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 7. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo. Poudarja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ravnal v skladu z veljavnimi predpisi in prakso Državne revizijske komisije – ob tem, da je izbrani ponudnik dele ponudbe označil kot poslovno skrivnost, je omogočil vpogled v tiste dele ponudbe, ki so po zakonu javni, v ostale dokumente pa ne. Tiste podatke, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, je prikril tudi v svojih pozivih, saj bi bil v nasprotnem primeru institut poslovne skrivnosti v celoti razvrednoten. Naročnik še ugotavlja, da je vlagatelj zmogel zgolj opisno povzeti, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika mu je bil onemogočen vpogled, ne da bi uspel navesti, v čem naj ponudba izbranega ponudnika v teh delih po njegovem prepričanju ne bi bila dopustna. V nadaljevanju naročnik kot neutemeljene zavrača tudi vse preostale vlagateljeve navedbe (očitke).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15. 7. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 18. 7. 2019. Vztraja pri predhodnih navedbah in predlogu, naj se mu omogoči vpogled v določene dele ponudbe izbranega ponudnika. Meni, da se naročnik s stališčem, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno kaj konkretno se sploh očita naročniku, spreneveda in s pomočjo formalnih razlogov izmika vsebinski presoji zahtevka, kontradiktorno temu pa se vseeno opredeljuje do očitkov iz zahtevka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 14. 6. 2018 zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, v morebitne pozive na dopolnitev ponudbe, v dopolnitve ponudbe ter v celotno naročnikovo dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Naročnik je organiziral vpogled dne 19. 6. 2018 in o njem vodil zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti (na podlagi zakona oz. predloženega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti) ali ne vsebujejo osebnih podatkov ter v tiste dele, ki so javni skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). V zapisniku je še navedeno, da naročnik ni omogočil vpogleda v lastno interno dokumentacijo, saj za kaj takega ni imel pravne podlage, razkril pa je vso korespondenco z izbranim ponudnikom, pri čemer naj bi v dokumentih prikril le tiste podatke, ki predstavljajo osebne podatke oz. poslovno skrivnost. Vlagatelj se s pojasnili naročnika ni strinjal in je na zapisnik podal številne pripombe.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 6. člena in 35. člena ZJN-3. Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom. Naročnik skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Ponudniku, ki je zahteval vpogled mora omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, upoštevaje predhodno navedene omejitve (peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Iz prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS) izhaja, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
‒ je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
‒ ima tržno vrednost;
‒ imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz citirane tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3) mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in ponudniku omogočiti vpogled v (javne) podatke.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitev pravice do vpogleda zlasti v del ponudbe, ki se nanaša na specifikacije predmeta naročila – s tem v zvezi v zahtevku za revizijo izpostavlja očitke o neustrezno izpolnjenih tabelah s tehničnimi podatki, o tem, da izbrani ponudnik ni priložil vseh strani tehničnih tabel 110 kV kabla, potrjenih s strani proizvajalca, ter o tem, da je prišlo do nedopustnega dopolnjevanja oz. spreminjanja tehničnih specifikacij; vlagatelj tudi sumi, da so bile ponujene napačne kombinacije materialov.

V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik jasno in določno opredeliti predmet javnega naročila, način opisa in njegov obseg pa je odvisen predvsem od lastnosti predmeta in njegove kompleksnosti. Tehnične specifikacije, s katerimi naročnik določi zahtevane značilnosti blaga in storitev, v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga in storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence na trgu, je v domeni naročnika odločitev, na kakšen način bo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval specifikacijo predmeta ponudbe.

V obravnavani zadevi naročnik v okviru naročila izgradnje kabelske kanalizacije naroča tudi dobavo in montažo določene visokonapetostne opreme (110 kV kablov in pripadajoče kabelske opreme), za katero je tehnične specifikacije (zahteve) podal v dokumentu »DOKUMENTACIJA ZA RAZPIS Dobava in montaža 110 kV kabelskega sistema«, med drugim tudi v poglavju »9 TABELE TEHNIČNIH PODATKOV«, katerega vsebino izpostavlja tudi vlagatelj in kjer so za posamezne elemente opreme opredeljene zahtevane lastnosti; tabele so pripravljene tako, da omogočajo vpis vrednosti za ponujeno (tj. specifikacijo ponujenega). Skladno z zahtevami naročnika iz dokumenta »Navodila ponudnikom« (3. točka poglavja »4. PONUDBA«) mora ponudba vsebovati med drugim tudi izpolnjene in podpisane obrazce iz tehnične specifikacije – navedeno torej pomeni zahtevo naročnika po vpisu in predložitvi podatkov, zahtevanih v tabelah tehničnih podatkov.

Na kakšen način bodo morali ponudniki specificirati predmet ponudbe, določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zaradi različnih zahtev naročnikov po specificiranju predmeta ponudbe je zato potrebno vsak primer obravnavati ločeno in ugotoviti, kaj v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v konkretnem primeru kot specifikacije ponujenega blaga razumeti podatke, ki so relevantni za presojo tehnične ustreznosti ponujenega v ponudbi izbranega ponudnika – torej podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik in ki izhajajo med drugim iz tabele tehničnih podatkov. Navedeno pomeni, da so, v konkretnem primeru, poleg splošnih nazivov artiklov javni tudi podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, zato bi moral naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in vlagatelju omogočiti vpogled v (javne) podatke.

Ker naročnik tega ni storil, je kršil določbe 35. člena ZJN-3, v povezavi s 6. členom ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na specifikacije ponujenega blaga.

Glede navedb vlagatelja, vezanih na vpogled v oba poziva naročnika izbranemu ponudniku na dopolnitev in pojasnilo ponudbe (v zvezi s čimer vlagatelj izpostavlja sume o protipravnem spreminjanju ponudbene dokumentacije po roku za oddajo ponudb), Državna revizijska komisija ugotavlja, da peti odstavek 35. člena ZJN-3 sicer ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi moral naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled tudi v ostalo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa je po mnenju Državne revizijske komisije navedeno določbo ZJN-3, upoštevaje načelo transparentnosti javnega naročanja (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), treba razlagati na način, da bi naročnik vlagatelju moral omogočiti vpogled v ta poziva, ki sta neločljivo vezan na vsebino ponudbe izbranega ponudnika, katere sestavni del so tudi njena pojasnila, dopolnitve oziroma spremembe. Državna revizijska komisija pri tem sicer soglaša z ravnanjem naročnika, ko je na pozivih prikril določene navedbe, vezane na podatke v ponudbi izbranega ponudnika, ki predstavljajo poslovno skrivnost (npr. podatke v zvezi z referencami); razkritje teh podatkov bi pomenilo razkritje podatkov, varovanih kot poslovna skrivnost. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik poleg navedenega prikril tudi določene dele navodila izbranemu ponudniku za dopolnitev in pojasnilo, ki ne vsebujejo podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika in torej tudi ne poslovnih skrivnosti: naročnik je tako med drugim prikril poziv, naj izbrani ponudnik dopolni ponudbo tako, da predloži podatke o enem od priglašenih podizvajalcev, poziv na pojasnilo o tem, kdo od dveh navedenih oseb je vodja del, ugotovitev, da tabela tehničnih podatkov za 110 kV ni v celoti izpolnjena in s tem povezan poziv na razjasnitev pomena navedb »n.a.«, »copper« in »yes« ipd. Ker je naročnik neutemeljeno vlagatelju onemogočil vpogled v dele obeh pozivov, ki ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali tajnih podatkov, je tudi v tem delu mogoče ugotoviti kršitev določbe 35. člena ZJN-3, v povezavi s 6. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda tudi v tem delu ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v tiste dele pozivov, ki ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali tajnih podatkov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da kršitev pravice do vpogleda ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji naročila. Naročnikova kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika po sprejemu odločitve o oddaji naročila namreč ni take narave, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Če je naročnik zakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila do izvedbe vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika oziroma je do naročnikovih kršitev prišlo šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ni potrebe po razveljavitvi predhodno izvedenega postopka, pač pa je sorazmeren ukrep, da se odpravi zgolj kršitve pravice do vpogleda oziroma da se vlagatelju zagotovi izvedba vpogleda v obsegu, kot ga določa zakon, in da se vlagatelju omogoči dopolnitev oziroma spremembo zahtevka z novimi dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu.

Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Predstavljeni način odprave kršitve obenem predstavlja tudi napotek Državne revizijske komisije naročniku za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je bila ugotovljena kršitev naročnika (primerjaj drugo poved tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Ni pa Državna revizijska komisija mogla ugotoviti, da je vlagatelj izkazal preostale zatrjevane kršitve naročnika v zvezi z vpogledom.

Glede vlagateljevega splošnega zatrjevanja, da bi mu moral biti omogočen vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika (in da torej sploh ničesar ne bi bilo dopustno varovati kot poslovno skrivnost), je treba opozoriti, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v ZPVPJN posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Način uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je namreč v tem, da lahko vlagatelj kršitvam, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, priloži tudi dejstva in dokaze (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal naročnikove konkretne kršitve, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila (glej 14. člen ZPVPJN). Obveznost, ki izhaja iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, in sicer da je treba v primeru kršitve pravice do vpogleda navesti dejstva in dokaze v zvezi s to kršitvijo, zato pomeni, da mora vlagatelj (tudi v povezavi s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 13. členom ZPVPJN) konkretno navesti, v kateri ponudbeni dokument je želel vpogledati in zakaj bi ta dokument moral biti javen. Ker je vpogled v ponudbo izbranega ponudnika glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN namenjen pridobitvi dokazov, da izbrani ponudnik ni izpolnil določene zahteve iz razpisne dokumentacije in da je naročnik posledično kršil pravila javnega naročanja, ko mu je dodelil naročilo, pa to pomeni, da mora vlagatelj ob vpogledu v specifičen ponudbeni dokument izkazati tudi določen sum, da je prišlo do kršitve, ki bi lahko pripeljala do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Morebitna kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila sama po sebi ni take narave, da bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (16.a člen ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila, saj mora biti vlagateljev interes v postopku pravnega varstva doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa zgolj vpogledati v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov (prim. npr. zadeve št. 018-275/2014, 018-142/2015, 018-176/2015 in 018-111/2016).

V zahtevku za revizijo vlagatelj določneje (poleg že obravnavanih dokumentov s specifikacijami predmeta naročila) argumentirano izpostavlja zgolj še dva dokumenta iz ponudbe izbranega ponudnika. Za potrdilo (certifikat) o strokovni usposobljenosti za pooblaščeno osebo za izdelavo ponujenega tipa kabelskih spojk Državna revizijska komisija ugotavlja, da se dokument nanaša na pogoje za priznanje sposobnosti in ne vsebuje podatkov, ki bi bili po zakonu javni, torej specifikacij ponujene storitve, količin iz te specifikacije, cen na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti iz ponudbe, podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe glede na merilo (najnižja skupna vrednost ponudbenega predračuna) ali pa drugih podatkov, ki bi bili javni po zakonu ali praksi Državne revizijske komisije. Enako je mogoče ugotoviti za vsebino potrjenih referenc, kjer so bili (razen v delu, ki se nanaša na referenčnega naročnika Elektro Celje d.d.) podatki prekriti. Vlagatelj s tem v zvezi zatrjuje, da bi moral naročnik reference razkriti, ker da se ne nanašajo na razmerja med privatnimi subjekti (kar je navajal naročnik), pač pa naj bi bili naročniki teh poslov infrastrukturna podjetja v lasti države. Državna revizijska komisija ob pregledu spornih dokumentov vlagatelju ne more pritrditi: predstavljeni posli se ne nanašajo oz. ne omenjajo referenčnih naročnikov, ki bi imeli status naročnika iz 9. člena ZJN-3 (kar vlagatelj izpostavlja kot ključno za neupravičeno oznako poslovne skrivnosti), zato podlage za spregled oznake poslovne skrivnosti tudi v tem delu ni najti. Ob tem gre pojasniti, da ZJN-3, v nasprotju z drugačnim razumevanjem vlagatelja, ne daje podlage za stališče, da so javni tudi podatki o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje in drugih zahtev, oz. da ponudnik teh podatkov ne bi smel označiti kot poslovno skrivnost.

V zvezi s številnimi preostalimi dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki jih vlagatelj le pavšalno omenja s sklicevanjem na vsebino zapisnika o vpogledu, ni mogoče ugotoviti, da bi vsebovali podatke, ki bi bili po zakonu javni; vlagatelj niti ne zatrjuje, da pri informacijah s teh dokumentov ne bi bil podan kateri od opredelilnih elementov poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZposS.

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni izrekala o zahtevku za revizijo v preostali vsebini (tj. glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih zatrjuje vlagatelj) oziroma o njej ni meritorno odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških, nastalih z revizijo, pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 9. 8. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana,
– SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor,
– ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
– KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran