018-110/2019 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV FS ZA OBDOBJE TREH LET«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik AKTIVA TS d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, Aškerčeva cesta 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 7. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 2. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 2. 2019, pod št. objave JN001120/2019-B01, ter dne 28. 2. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 042-095612. Naročnik izvaja odprti postopek, javno naročilo pa je pridržano za invalidska podjetja in gospodarske subjekte, katerih cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb.

Naročnik je dne 24. 5. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001120/2019-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku DOBROVITA Družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o., Tbilisijska ulica 87, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 6. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj ni vsebovala zahtevanega opisa nadzora izvajanja čiščenja na objektih naročnika. Dodaja še, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe v tem delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, s čimer je kršil določbo šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter načeli enakopravnosti in transparentnosti – meni, da je s tem prišlo med naročnikom in izbranim ponudnikom do nedopustnih pogajanj po roku za oddajo ponudb; posledica ravnanja naročnika naj bi bila, da je bilo izbranemu ponudniku omogočeno predložiti novo ponudbo.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 12. 6. 2019. Stališča vlagatelja označuje za zmotna, ker naj se izpostavljena dopolnitev ponudbe ne bi nanašala na tehnične specifikacije predmeta naročila, temveč na enega od pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično sposobnost oz. usposobljenost ponudnika. Dodaja še, da je v vsakem primeru šlo za očitno napako, saj je v obrazcu OBR-11 kot prilogo navedel sporni dokument, ki pa ga je nato pozabil priložiti.

Naročnik je s sklepom z dne 4. 7. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je bil sporni dokument zahtevan kot priloga k obrazcu OBR-11, ki se nanaša na ustrezne strokovne kadre za izvedbo naročila kot pogoj za sodelovanje. Poudarja, da ne vzdržijo nikakršne navedbe vlagatelja o tem, da se opis tehnologije čiščenja nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila – nikjer v razpisni dokumentaciji namreč ni podrobno specificiral tehnologije nadzora izvajanja čiščenja, ki bi jo zahteval v okviru izvrševanja storitve. V obravnavanem primeru je šlo za očitno napako, ki jo je kot naročnik lahko zaznal že na prvi pogled (prima facie) in jo ugotovil neposredno, brez kakršnegakoli pojasnjevanja posameznih okoliščin dejanskega stanja ali pravilnosti le-tega. Naročnik zavrača tudi navedbe o neenakopravni obravnavi ponudnikov, sklicujoč se na to, da je k dopolnitvi ponudbe (v delih, kjer niso bili predloženi vsi podatki ali vse listine) pozval tudi vlagatelja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5. 7. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 8. 7. 2019. Vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo in pri tem, da se sporna zahteva nanaša na tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila, s katerimi je naročnik opredelil svoje potrebe v zvezi z izvedbo javnega naročila; gre za zahtevo, s katero bo lahko preveril sposobnost ponudnika zagotoviti celovito izvedbo storitev naročila (čiščenje in nadzor).

Državna revizijska komisija je dne 22. 7. 2019 prejela še odgovor naročnika na vlagateljevo vlogo z dne 8. 7. 2019 – naročnik vztraja pri dosedanjih navedbah.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagateljeva navedba v zahtevku za revizijo, kjer kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika izpostavlja nepredložitev opisa tehnologije nadzora čiščenja, se nanaša na naslednjo vsebino 2. pogoja razdelka »D. POGOJI ZA DOKAZOVANJE KAKOVOSTI IN KVALITETE« v poglavju »1 POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Ponudnik mora razpolagati z ustreznimi strokovnimi kadri za izvedbo naročila
Ponudnik mora zagotoviti, da bo celoten čas trajanja pogodbe čistil prostore FS z vsaj (5) petimi delavci, ki bodo izvajali storitev čiščenja (5) pet dni v tednu, po 8 ur dnevno (1 delavec od 6.00 do 14.00 ure, 3 delavci od 13.00 do 21.00 ure in 1 delavec od 10.00 do 18.00 ure) in enim nadzornikom, ki mora biti prisoten na objektu 1x tedensko.
[…]
Ponudnik mora predložiti tudi opis tehnologije nadzora izvajanja čiščenja na objektih naročnika. Pri tem mora navesti način beleženja in potrjevanja skladnosti izvajanja čiščenja z načrtom čiščenja. Opisati mora način pisne komunikacije s kontrolorjem, saj mu na tak način omogoča dnevno obveščanje o izvajanju storitve na objektu.
[…]
Načini izpolnjevanja:
Pogoj mora izpolniti ponudnik. V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev. V primeru ponudbe s podizvajalci mora pogoj izpolniti tudi vsak izmed podizvajalcev.
Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji ter vsak izmed partnerjev v primeru partnerske ponudbe izpolnjevanje pogoja potrdi s predložitvijo izpolnjenega ESPD obrazca, izpolnjenega obrazca »Izjava o ustreznosti strokovnega kadra za izvedbo naročila« ter obrazca »razpored delavk« […].«

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Med strankama ni sporno dejansko stanje, namreč da ponudba izbranega ponudnika zahtevanega opisa tehnologije nadzora čiščenja ni vsebovala (čeprav je bil ta opis kot priloga naveden na ponudbenem obrazcu OBR-11), da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 10. 5. 2019 med drugim obvestil o manjkajoči prilogi obrazca OBR-11 in ga (tudi v tem delu) pozval na dopolnitev ponudbe, ter da je izbrani ponudnik ponudbo skladno z navedenim dne 15. 5. 2019 dopolnil in naročniku posredoval »Opis tehnologije nadzora izvajanja čiščenja«. Vlagatelj pa pri tem zatrjuje, da je navedeni poziv na dopolnitev oz. sama dopolnitev ponudbe nezakonita iz razloga, ker naj bi izbrani ponudnik ponudbo dopolnil v delu, ki se nanaša na tehnično specifikacijo, kar pa je v nasprotju z določbo (2. alineje) šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pritrjuje naročniku v tem, da v nobenem delu razpisne dokumentacije niso bile podane zahteve z zvezi z nadzorom čiščenja; drugače povedano: tehnična specifikacija (poglavje »C. TEHNIČNE ZAHTEVE«) ne vsebuje nikakršnih zahtev glede nadzora. Naročnik je namreč zahtevo glede predložitve spornega opisa uvrstil med pogoje za priznanje sposobnosti kot zahtevano dokazilo za izkazovanje (tehnične) sposobnosti ponudnika. Čeprav vlagatelj zagovarja drugačno stališče, je v vlogi z dne 8. 7. 2019 tudi sam navedel, da »[…] gre za zahtevo naročnika, s katero bo lahko preveril sposobnost ponudnika zagotoviti celovito izvedbo storitev naročila, tj. tako čiščenje kot nadzor«.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je izključne narave. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila. Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN 3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več od načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN 3 – npr. z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c), z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti (točka č) itd.

Sporna zahteva se torej nanaša na pogoj za sodelovanje v smislu tehnične in strokovne sposobnosti oz. na predložitev dokazila iz točke č) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 (opis ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti).

Upoštevaje vse navedeno (uvrstitev sporne zahteve med pogoje za sodelovanje ter način oblikovanja tehničnih specifikacij, ki ne določajo ničesar v zvezi z nadzorom) v obravnavanem primeru manjkajočega opisa ni mogoče obravnavati kot dela ponudbene dokumentacije, ki bi se nanašal na tehnične specifikacije predmeta naročila in kar bi (kot to navaja vlagatelj) onemogočalo dopolnjevanje ponudbe z manjkajočim dokumentom (ki je bil v ponudbi, kot že pojasnjeno, sicer naveden kot priloga). Državna revizijska komisija tako ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je bil kršen šesti odstavek 89. člena ZJN-3
zato, ker naj bi v spornem delu prišlo do dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Iz tega razloga za rešitev zadeve tudi ni relevantno, ali je odsotnost spornega opisa predstavljala očitno napako ali ne.

Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov: iz pregleda odstopljene dokumentacije izhaja, da je bil tudi vlagatelj pozvan na dopolnitev ponudbe v delih, kjer ta ni bila popolna. Prav tako ni mogoče soglašati z navedbami o netransparentno vodenem postopku, saj ob upoštevanju navedb (očitkov) vlagatelja ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik pri pozivanju na dopolnitev in sprejemu dopolnitve ravnal v nasprotju z določili ZJN-3, prav tako pa je svoja ravnanja ustrezno dokumentiral.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 30. 7. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
– UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, Aškerčeva cesta 6, 1000 Ljubljana,
– DOBROVITA Družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o., Tbilisijska ulica 87, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran