018-105/2019 Javno podjetje - Azienda publica Rižanski vodovod Koper d.o.o. - s.r.l.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila Izvajanje intervencijskih gradbeno - zemeljskih del na vodovodnem omrežju, Sklop 1: Območje rajona Koper in Sklop 2: Območje rajona lzola, in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje Lulić, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Liminjanska cesta 96, Portorož, ki ga zastopa Odvetniška pisarna mag. Matej Domjo, odvetnik, Šmarska cesta 5, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje - Azienda publica Rižanski vodovod Koper d.o.o. - s.r.l., Ulica 15.maja 13, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.7.2019

odločila:

1. Pritožba, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 28.6.2019, se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.4.201 na Portalu javnih naročil pod štev. objave JN002549/2019-W01 objavil Obvestilo o naročilu male vrednosti za Izvajanje intervencijskih gradbeno - zemeljskih del na vodovodnem omrežju, Sklop 1: Območje rajona Koper in Sklop 2: Območje rajona lzola. Dne 3.6.2019 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila (dokument štev. JN 01/2019-G-M), s katero je predmetno naročilo v obeh sklopih oddal ponudniku HARTIS d.o.o., Liminjan 7B,6320 Portorož (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 10.6.2019), ki ga je naročnik s sklepom št. JN 01/2019 z dne 26.6.2019 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrgel. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je vlagatelj zahtevku za revizijo sicer priložil potrdilo o plačilu takse z dne 10.6.2019, vendar pa iz priloženega potrdila izhaja, da je »datum plačila« določen na dan 11.6.2019. Ker je bila odločitev o oddaji javnega naročila na Portalu javnih naročil objavljena dne 3.6.2019, je rok petih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 10.6.2019 – navedenega dne pa taksa (še) ni bila plačana, saj je bilo plačilo takse opravljeno šele naslednji dan, torej prepozno.
Vlagatelj je zoper izpodbijani sklep pravočasno vložil pritožbo (vloga z dne 28.6.2019). V pritožbi navaja, da je iz potrdila, ki ga je priložil zahtevku za revizijo razvidno, da je takso plačal dne 10.6.2019, in sicer tako, da je na organizacijo za plačilni promet tega dne dal nalog za plačilo. Naročnikovo stališče, na podlagi katerega je zahtevek za revizijo zavrgel, ker je Ministrstvo za finance denar prejelo šele naslednji dan (tj. 11.6.2019), je po vlagateljevem mnenju napačno, nezakonito in nelogično. Glede vprašanja, kdaj se šteje, da je taksa plačana – ob oddaji naloga ali ob prejemu plačila – vlagatelj opozarja na določilo 6.b člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP-E, 11/18 – ZIZ-L in 35/18 – odl. US) in predlaga njegovo smiselno uporabo tudi v (pred)revizijskem postopku. Opozarja, da je po oddanem nalogu za plačilo prenos sredstev v rokah organizacije za plačilni promet in ni odvisen od volje vplačnika. Vlagatelj je takso plačal, plačilo pa je skladno tudi z naročnikovim pravni poukom, ki nikjer ne zahteva, da mora biti denar za takso še isti dan na naročnikovem računu. Naročnikova razlaga določb ZPVPJN posega tudi v človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, posege v človekove pravice pa je treba razlagati restriktivno in na način, da se zagotovi njeno nemoteno izvrševanje. Poleg tega je v danem primeru posledica v obliki zavrženja vloge občutno nesorazmerna glede na dejstvo, da je pritožnik takso plačal. Ob navedenem pritožnik predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, zahteva pa tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka po priloženem stroškovniku.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno vprašanje o tem, ali je mogoče v položaju, kakršen je obravnavani (ko je vlagatelj zadnji dan poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo predložil dokazilo o čakajočem plačilu takse z dne 10.5.2019, plačilo pa je bilo izvršeno šele naslednji dan), mogoče šteti, da taksa za predrevizijski in revizijski postopek plačana pravočasno. V 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN je določeno, da je potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Peti odstavek 71. člena določa, da v posameznem primeru višino takse določi naročnik, taksa pa se plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek. Zakon o sodnih taksah, na katerega se sklicuje vlagatelj, se v revizijskem in predrevizijskem postopku ne uporablja (v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN se predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem. – ne pa tudi Zakon o sodnih taksah).
Stranki sta soglasni (kar potrjuje tudi pregled predložene spisovne dokumentacije), da je v konkretnem primeru vlagatelj zahtevku za revizijo priložil dokazilo Banke Intesa Sanpaolo d.d., o posredovanju plačilnega naloga (čakajoča plačila (2)) za plačilo na račun prejemnika. Iz kopije dokazila, ki se nahaja v spisu, je razvidno, da je namen navedene transakcije plačilo »takse za postopek javnega naročanja« (konkretno: »zahtevek za revizijo JN 01/2019-G-M za sklop 1 in sklop 2«), da višina zneska ustreza znesku, ki ga je naročnik navedel v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila in da je skladno s pravnim poukom naveden tudi transakcijski račun prejemnika plačila, kateremu naj bo znesek nakazan. Vendar pa je iz istega dokumenta razvidno tudi, da je bil nalog za plačilo banki vnešen dan 10.6.2019 (tj. zadnji dan poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo), in sicer ob 16.11 h in je imel ob oddaji naloga status Čaka na obdelavo. Kot je razvidno iz veljavnega Urnika izvrševanja plačilnih transakcij Banke Intesa Sanpaolo d.d., ki je dostopen na njenih spletnih straneh, so domače plačilne transakcije (plačilni nalog do 50.000,00 EUR za plačilo na račun pri drugi banki), za katere je bil plačilni nalog posredovan preko Poslovne Banke IN, izvršene še isti dan do 16.00 h. Ker je vlagatelj banki nalog posredoval po 16.00 h (torej izven urnika izvrševanja plačilnih transakcij), je banka plačilni nalog izvršila šele naslednji dan (11.6.2019) – torej potem, ko je že potekel skrajni rok za vložitev zahtevka za revizijo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je treba pritrditi naročniku, ki je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da na dan poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo taksa (še) ni bila plačana in da je bilo plačilo takse opravljeno šele naslednji dan, torej prepozno.
Zaradi vsega navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, pritožbo pa je treba v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrniti kot neutemeljeno. Ker ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev, zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo (z dne 28. 6. 2019) zavrnila kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 23.7.2019



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- JAVNO PODJETJE - AZIENDA PUBLICA RIŽANSKI VODOVOD KOPER d.o.o. - s.r.l., Ulica 15.maja 13, 6000 Koper – Capodistria
- Odvetniška pisarna mag. Matej Domjo, odvetnik, Šmarska cesta 5, 6000 Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran