018-091/2019 Občina Domžale

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Menjava umetne trave na pomožnem nogometnem igrišču v ŠP Domžale«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 7. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 4. 2019, pod št. objave JN002510/2019.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 15. 5. 2019 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 5. 2019 (v nadaljevanju: prvotna odločitev z dne 7. 5. 2019), s katerim je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. Naročnik je to odločitev spremenil z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 20. 5. 2019 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), objavljenim na Portalu javnih naročil dne 21. 5. 2019. S slednjim dokumentom je naročnik javno naročilo oddal ponudniku FIT ŠPORT, Sv. Trojica 83, Dob (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker ponujeni tip umetne trave ne izpolnjuje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede dvokomponentnosti vlaken umetne trave.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 5. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in sprejem nove odločitve o oddaji naročila, s katero se predmetno javno naročilo odda njemu. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil šesti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je pravilno odločitev o oddaji javnega naročila spremenil, ne da bi pojasnil, v čem in zakaj je nezakonita. Pred spremembo odločitve mora naročnik ugotoviti, da z novo odločitvijo opravlja nezakonitost prejšnje odločitve. Na naročnikov poziv je vlagatelj pred objavo prvotne odločitve z dne 7. 5. 2019 posredoval dokazila v zvezi s ponujeno travo, naročnik pa je na podlagi teh dokazil lahko preveril dopustnost ponudbe in objavil pravilno odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ne obstajajo razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Naročnik je zahteval dobavo in vgradnjo visokokvalitetne monofilamentne dvokomponentne umetne trave, ki jo je vlagatelj ponudil. Ponujena umetna trava je dvokomponentna, saj se sestavljena iz nosilne plasti (ena komponenta), na katero so pritrjena vlakna trave (druga komponenta). Tudi če bi naročnik eksplicitno zahteval (pa ni), da je travno vlakno dvokomponentno, ima ponujena umetna trava dvokomponentno travno vlakno, saj je sestavljeno iz polietilena, kateremu so dodane primesi v obliki barvil oz. drugih aditivov za izboljšanje lastnosti materiala. Če bi naročnik zahteval dvokomponentnost vlakna, bi moral to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi zapisati. Naročnik je sicer zahteval dvokomponentnost umetne trave, kar lahko pomeni marsikaj in ne samo dvokomponentnost vlaken trave, kot to želi prikazati naročnik. Dvokomponentnost lahko pomeni dvokomponentnost samega polnila umetne trave (pesek in guma). Naročnik je iz konteksta vzel komercialni opis določenega proizvajalca in ga uporabil po meri sedaj izbranega ponudnika. Vlagatelj je prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve glede odgovorne vodje del, prav tako pa izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo javnega naročila in nima ustreznega kadra. Dejstvo, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (čeprav bi to, ne glede na določbo 35. člena ZJN-3, lahko storil), utrjuje vlagatelja v prepričanju o nedopustni ponudbi izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 5. 6. 2019, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da vsak strokovnjak s področja predmetnega javnega naročila ve oz. bi moral vedeti, da se zahteva glede dvokomponentnosti nanaša na travno nit. Naročnik je z navedbo primernega tipa umetne trave definiral minimalne zahteve. Neutemeljene so navedbe o nedopustnosti njegove ponudbe, saj je imenoval osebo T.S., ki izpolnjuje pogoje za odgovorno vodjo del in ki je pri njem zaposlena. Izbrani ponudnik je priglasil referenco, skladno z zahtevami naročnika.

Naročnik je dne 14. 6. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je z novo odločitvijo odpravil nezakonitosti pri sprejemu prvotne odločitve z dne 7. 5. 2019, ko je pri ocenjevanju ponudb poleg ponudbene cene upošteval tudi merilo kvaliteta, čeprav slednjega merila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel. Poleg tega je sedanji izbrani ponudnik naročnika opozoril, da umetna trava, ki jo je ponudil vlagatelj, ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Na podlagi preverjanja podatkov, dostopnih preko internetne strani proizvajalca ponujene umetne trave, je naročnik ugotovil, da ponujena umetna trava ne izpolnjuje karakteristik, povezanih z dvokomponentnostjo. V zvezi z zatrjevano nejasnostjo zahteve naročnik pojasnjuje, da je zahteval tip trave, primerljiv s travo FIELDTURF, tip CORE 60, in med drugim izpostavil lastnost dvokomponentnost. Značilnost omenjenega tipa trave je dvokomponentna struktura iz gostega jedra vlakna, ki zagotavlja dodatno odpornost, in mehkega ovoja posameznega vlakna za potrebe mehkobe vlaken. Ker ponujena umetna trava ne ustreza zahtevani sestavi umetne trave, je vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj vlagatelja, ob upoštevanju šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ni mogel pozvati na zamenjavo ponujenega izdelka. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je dvokomponentnost mogoče razlagati na način, da je ta sestavljena iz nosilne komponente, na katero so pritrjena vlakna, naročnik opozarja, da bi bila v tem primeru ponujena umetna trava trokomponentna (in ne bi izpolnjevala zahtev), saj je podlaga trave sestavljena iz treh komponent (polipropilenska tkanina, podporni nosilec in latex). V primeru tolmačenja z dodatnimi barvili in adetivi je pogoj dvokomponentnosti ponovno presežen. Zahtevano polnilo umetne trave (pesek in guma) je naročnik izrecno opredelil že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 17. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da se je izbrani ponudnik lahko le na podlagi vpogleda v njegovo ponudbo seznanil s podatkom, kateri izdelek ponuja vlagatelj. Čeprav ZJN-3 naročnika ne zavezuje, da o prejeti zahtevi za vpogled v ponudbo obvesti izbranega ponudnika, pa se to v praksi od naročnika pričakuje, saj to sodi k izvrševanju načela transparentnosti. Vlagatelj je prepričan, da med naročnikom in izbranim ponudnikom obstaja čvrsta (tajna) vez. Naročnik je vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zavrnil kot prepozno, čeprav zakon naročnika ne zavezuje k zavrnitvi prepozno podane zahteve za vpogled, ampak mu to pravico samo daje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Iz predložene spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe. Po izvedenem (vnaprej) napovedanem pogajanju je naročnik s prvotno odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 7. 5. 2019, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 5. 2019, predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. To odločitev je naročnik spremenil z odločitvijo o oddaji naročila z dne 20. 5. 2019, in sicer je z novo odločitvijo predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik svojo prvotno odločitev o oddaji naročila, pred pravnomočnostjo te odločitve, spremenil in jo nadomestil z novo. Za izpostavljeno ravnanje ima naročnik, kot to navaja tudi vlagatelj, podlago v šestem odstavku 90. člena ZJN-3, ki med drugim določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik ravnal v nasprotju z izpostavljeno določbo ZJN-3. Zakon naročniku ne nalaga, da bi moral v novi odločitvi, s katero nadomesti prejšnjo odločitev, izrecno navesti, katere nezakonitosti s sprejemom nove odločitve odpravlja. Poleg tega pa je v obravnavanem primeru, kljub temu, da naročnik v novi odločitvi o oddaji javnega naročila ni izrecno navedel, katero(e) nezakonitost(i) s sprejemom nove odločitve odpravlja, to jasno razvidno iz vsebine obeh odločitev. Prvotna odločitev z dne 7. 5. 2019 namreč temelji na naročnikovi ugotovitvi, da je vlagateljeva ponudba dopustna, nova odločitev o oddaji javnega naročila pa temelji na naročnikovi ugotovitvi, da je vlagateljeva ponudba nedopustna. Nobenega dvoma zato ne more biti, da je naročnik s sprejemom nove odločitve odpravljal nezakonito oddajo javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, saj oddaje javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni skladna z naročnikovimi zahtevami in posledično ni dopustna, ni mogoče šteti za skladne s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko drugega odstavka 2. člena ZJN-3. Poleg tega gre tudi pritrditi naročniku, da iz prvotne odločitve izhaja, da je pri ocenjevanju ponudb uporabil merila za oddajo javnega naročila, ki jih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej opredelil, saj je pri razvrstitvi ponudb poleg ponudbene cene upošteval tudi merilo kvaliteta, čeprav naročnik slednjega merila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel (glej točko 1.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Oddaja javnega naročila, ki ne temelji na vnaprej določenem merilu za oddajo javnega naročila, je v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročila (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), zato je naročnik s sprejemom nove odločitve, ki temelji na ocenjevanju prejetih ponudb po vnaprej določenem merilu za oddajo javnega naročila, odpravljal tudi kršitev izpostavljenih načel.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročniku pred sprejemom prvotne odločitve o oddaji naročila posredoval dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je ponujena umetna trava skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, gre sicer pritrditi vlagatelju, da je naročnik imel možnost, da pred sprejemom prvotne odločitve o oddaji javnega naročila (tudi) na podlagi posredovane dokumentacija preveri skladnost ponujenega izdelka z zahtevami in posledično dopustnost vlagateljeve ponudbe. Vendar pa dejstvo, da je vlagatelj posredoval zahtevana dokazila, in dejstvo, da bi naročnik na podlagi posredovane dokumentacije lahko preveril skladnost ponujenega izdelka z naročnikovimi zahtevami, še ne omogoča sklepanja, da je ponujeni izdelek dejansko skladen z naročnikovimi zahtevami. Iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 ne izhaja, da naročnik, če zahteva dodatna dokazila oz. če preverja navedbe v ponudbi, ne sme uporabiti pooblastila iz te določbe. Vprašanje, ali je vlagateljeva ponudba skladna z zahtevami naročnika, je relevantno v okviru vprašanja, ali je naročnik upravičeno zavrnil vlagateljevo ponudbo in posledično oddal ponudbo izbranemu ponudniku (do česar se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju), ne more pa biti to vprašanje relevantno v okviru presoje kršitev šestega odstavka 90. člena ZJN-3.

Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, zatrjuje tudi, da med naročnikom in izbranim ponudnikom obstaja povezava, kar utemeljuje z navedbami, da se je moral izbrani ponudnik, ob upoštevanju, da je bila prvotna odločitev objavljena dne 15. 5. 2019, novo odločitev pa je naročnik sprejel dne 20. 5. 2019, »zelo potruditi, da je naročnika tako rekoč preko vikenda prepričal, da ponujeni proizvod vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika«. Dejstvo, da je naročnik prvotno odločitev spremenil in nadomestil z novo odločitvijo v relativno kratkem času po objavi prvotne odločitve, ne more kar na splošno in avtomatično vzbuditi dvoma o objektivnosti in nepristranskosti naročnika, saj bi v tem primeru, ob upoštevanju, da je pooblastilo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 mogoče uporabiti le do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, vsaka sprememba odločitve o oddaji javnega naročila, s katero se naročilo odda drugemu ponudniku, predstavljala naročnikovo preferiranje novega izbranega ponudnika. Tudi dejstvo, da je izbrani ponudnik opozoril naročnika na (domnevne) nepravilnosti pri sprejemu prvotne odločitve, ne kaže na obstoj nedopustnih povezav med naročnikom in izbranim ponudnikom. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik dne 15. 5. 2019 (torej istega dne, kot je bila na Portalu javnih naročil objavljena prvotna odločitev o oddaji naročila) na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo takratnega izbranega ponudnika (tj. vlagateljevo ponudbo) in da je bil vpogled v to ponudbo izveden dne 17. 5. 2019. Istega dne je izbrani ponudnik na naročnika naslovil vlogo »Pobuda za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila«, v kateri je med drugim naročnika opozoril na nepravilno uporabo meril za oddajo javnega naročila in na (domnevno) neskladnost vlagateljeve ponudbe z naročnikovimi zahtevami. To vlogo je naročnik prejel dne 20. 5. 2019 (razvidno iz sprejemnega žiga) in nato istega dne tudi spremenil prvotno odločitev in sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je objavil na Portalu javnih naročil dne 21. 5. 2019. Izpostavljeni potek izvedbe postopka oddaje javnega naročila ne more vzbuditi dvoma o objektivnosti in nepristranskosti naročnika. Pri tem pa gre še dodati, da je tudi vlagatelj, po sprejemu novo odločitve o oddaji naročila, ravnal na enak način kot izbrani ponudnik, saj je najprej zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, nato pa na naročnika naslovil poziv na spremembo (nove) odločitve o oddaji javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevimi očitki o kršitvi načela transparentnosti, ki naj bi jo naročnik storil s tem, ko vlagatelja ni obvestil o prejeti zahtevi za vpogled v njegovo ponudbo, gre poudariti, da ZJN-3, kot to navaja tudi vlagatelj, naročniku ne nalaga, da ponudnika, v čigar ponudbo je zahtevan vpogled, obvesti o prejeti zahtevi za vpogled in o izvedbi vpogleda. Navedenega ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe, da naročniki v praksi obveščajo ponudnike o prejetih zahtevah za vpogled v njihove ponudbe. Na tem mestu gre še dodati, da naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj vlagatelj, kot je to razvidno iz odstopljene dokumentacije in kot to navaja tudi vlagatelj, vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni zahteval v roku, določenem v petem odstavku 35. člena ZJN-3. Skladno z izpostavljeno določbo lahko namreč ponudnik v postopku naročila male vrednosti zahteva vpogled v dveh delovnih dveh od objave odločitve o oddaji naročila, v obravnavanem primeru pa je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika dne 27. 5. 2019, kar ob upoštevanju, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila objavljena na Portalu javnih naročil dne 21. 5. 2019, pomeni, da je zahteval vpogled (šele) četrti delovni dan po objavi odločitve o oddaji naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala med strankama sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in z določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo – po merilu za oddajo javnega naročila najugodnejšo – ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je vlagatelj ponudil umetno travo, ki ne izpolnjuje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede dvokomponentnosti vlaken umetne trave. Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, kar je potrjeno tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo (glej Obrazec 1), da je vlagatelj ponudil umetno travo proizvajalca Polytan, tip LigaTurf Legend 260. Med strankama pa je spor glede vprašanja, kako je treba razlagati naročnikovo zahtevo glede dvokomponentnosti vlaken umetne trave. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je mogoče naročnik zapis »dvokomponentna umetna trava« razumeti na različne načine, medtem ko naročnik in izbrani ponudnik na drugi strani zatrjujeta, da je naročnik opredelil nekatere lastnosti zahtevane umetne trave, med drugim tudi dvokomponentnost, pri čemer se je naročnik skliceval na referenčni produkt, katerega lastnost je dvokomponentno vlakno.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila. V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

V obravnavanem primeru je naročnik predmet javnega naročila opisal v Popisu del, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer je pod postavko 3.3. zapisal:
»Dobava in vgraditev visokokvalitetne monofilamentne dvokomponentne umetne trave zadnje generacije s certifikatom FIFA QUALITY PRO, barva trave zelena, linije bele, UV in barvno stabilna, material 100% polietilen (karakteristike primerljive kot npr. FIELDTURF tip CORE 60) - višina vlakna 60 mm, polnjeno s kremenčevim peskom in SBR črnim gumi granulatom po navodilih izbranega proizvajalca umetne trave […]«

Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da naročnik v izpostavljenem zapisu (in tudi ne katerem drugem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) ni izrecno zahteval, da ima ponujena umetna trava dvokomponentno vlakno, pa ne gre spregledati, da je naročnik v izpostavljeni zahtevi najprej opredelil nekatere lastnosti, ki jih mora imeti zahtevana umetna trava (npr. monofilamentna, dvokomponentna…), nato pa je navedel referenčni izdelek, in sicer izdelek proizvajalca FIELDTURF, tip CORE 60. Iz takšnega načina zapisa zahteve je razvidno, da naročnik zahteva, da so tiste tehnične lastnosti ponujenega izdelka, ki jih je naročnik opredelil pred navedbo referenčnega izdelka, primerljive s tehničnimi lastnostmi referenčnega izdelka. Naročnik je pred navedbo referenčnega izdelka zahteval, da je ponujena umetna trava »dvokomponentna«, to zahtevo pa je potrebno povezati z navedenim referenčnim izdelkom. Naročnik zatrjuje, čemur vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2019 ne nasprotuje, da ima referenčni izdelek dvokomponentno vlakno, zato je v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da je naročnik z zapisom »dvokomponentna umetna trava«, v povezavi s sklicevanjem na referenčni izdelek, zahteval, da ima ponujena umetna trava dvokomponentno vlakno. Izpostavljeno razlago spornega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik zahteval »monofilamentno dvokomponentno umetno travo«, pri čemer ni izrecno navedel, da se zahteva »monofilamentna« nanaša na vlakno, kljub navedenemu pa je vlagatelj očitno izpostavljeni zapis razumel na način, da naročnik zahteva umetno travo z monofilamentnim vlaknom, saj je, kot je to razvidno iz tehničnega opisa ponujene umetne trave, priloženega zahtevku za revizijo, ponudil umetno travo z monofilamentnim vlaknom, kakršnega ima tudi referenčni izdelek.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporna zahteva dovolj jasna in nedvoumna, da je lahko vsak strokovno usposobljen in povprečno skrben zainteresiran gospodarski subjekt razbral, da naročnik z navedbo »dvokomponentna umetna trava« in s sklicevanjem na referenčni izdelek zahteva umetno travo z dvokomponentnim vlaknom. Navedenega revizijske navedbe o zatrjevani nejasnosti izpostavljene zahteve ne morejo spremeniti. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je zahtevo glede dvokomponentnosti mogoče razlagati na različne načine, pri čemer vlagatelj tudi primeroma izpostavlja nekatere načine, pa iz revizijskih navedb ni razvidno, na kakšen način naj bi vlagatelj sporno zahtevo sam razlagal oz. v skladu, s katero izmed možnih zatrjevanih razlag, naj bi oddal ponudbo. Državna revizijska komisija razlagam sporne zahteve, ki jih izpostavlja vlagatelj, ne more slediti. Tudi če bi namreč sprejeli vlagateljevo stališče, da je mogoče sporno naročnikovo zahtevo razumeti na način, da naročnik zahteva umetno travo, ki je sestavljena iz dveh komponent (in sicer nosilne plasti in vlaken), gre pritrditi naročniku, da ponujena umetna trava takšne zahteve ne bi izpolnjevala, saj je ponujena umetna trava, kot je to razvidno iz tehničnega opisa ponujene umetne trave, priloženega zahtevku za revizijo, sestavljena iz več kot iz dveh komponent, saj je že podloga trave (oz. nosilna plast) sestavljena iz spodnje in zgornje podloge. Prav tako Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da bi bilo mogoče naročnikovo sporno zahtevo razumeti na način, da se nanaša na polnilo umetne trave (pesek in guma), saj je naročnik izrecno določil polnilo umetne trave, in sicer je zahteval, da je polnjena s kremenčevim peskom in SBR črnim gumi granulatom, v posledici pa bi bila naročnikova zahteva v zvezi z dvokomponentnostjo povsem odveč.

V obravnavanem primeru je zato skladnost ponujene umetne trave potrebno presojati glede na vprašanje, ali ima ta dvokomponentno vlakno, kakršnega ima referenčni izdelek. Iz navedb naročnika, katerim vlagatelj v vlogi z dne 19. 6. 2019 ni ugovarjal, izhaja, da ima referenčni izdelek dvokomponentno vlakno, ki je sestavljeno iz gostega jedra in mehkega ovoja. Da bi bila struktura vlaken ponujene umetne trave oz. da bi bila dvokomponentnost vlakna ponujene umetne trave podana na izpostavljeni način, vlagatelj niti ne zatrjuje, pač pa zatrjuje, da ima ponujena umetna trava dvokomponentno vlakno, ker je to sestavljeno iz polietilena in dodatnih primesi (v barvila in drugi aditivi za izboljšanje lastnosti materiala). Vendar pa izpostavljenim navedbam Državna revizijska komisija ne more slediti, saj je kot skladno z naročnikovo zahtevo potrebno šteti umetno travo, ki ima dvokomponentno vlakno primerljivo z referenčnim izdelkom. Ker vlagatelj ni izkazal, da ima ponujena umetna trava dvokomponentno vlakno, sestavljeno iz gostega jedra in mehkega ovoja, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker ponujena umetna trava ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker ne izpolnjuje kadrovskih zahtev in ker izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo javnega naročila. Čeprav ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni mogoče priznati več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode (takšen ponudnik namreč dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik), pa gre ugotoviti, da so neutemeljene tudi revizijske navedbe v zvezi z naročnikovim ravnanjem pri presoji ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v točki 1.5.2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki navedejo »odgovorno vodjo del, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena Gradbenega zakona«. Ne glede na vprašanje, ali vlagatelj pravilno razlaga izpostavljeno zahtevo, ko zatrjuje, da bi izbrani ponudnik moral imeti na dan oddaje ponudbe sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, gre poudariti, da naročnik ni zahteval, da ponudniki v ponudbi izkažejo, da je imenovana oseba vpisana v imenik vodij del pri IZS in da je zaposlena pri ponudniku, naročniku pa tega, ob upoštevanju druge povedi tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, tudi ni bilo potrebno preveriti. Ne glede na navedeno pa gre dodati, da je izbrani ponudnik v ponudbi (glej ESPD obrazec in osnutek pogodbe) kot odgovorno vodjo del imenoval osebo T.S., ki je vpisana v imenik vodij del pri IZS (kar je razvidno iz vpogleda v ta imenik) in ki je bila na dan oddaje ponudbe zaposlena pri izbranemu ponudniku (kar je razvidno iz fotokopije obrazca M-1 (potrdilo o prijavi), katero je izbrani ponudnik predložil vlogi z dne 5. 6. 2019).

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo javnega naročila, gre sicer pritrditi revizijskim navedbam, da predmet javnega naročila zajema tudi gradbena dela in postavitev montažnih tribun, vendar pa gre ugotoviti, da naročnik v dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval izkazovanja izkušenj z gradbenimi deli oz. z dobavo in montažo tribun. Ker je potrebno dopustnost ponudb presojati ob upoštevanju vnaprej določenih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj z navedbami »da izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo javnega naročila«, ne more izkazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudb. V kolikor vlagatelj z navedbami, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel podizvajalcev, za izvedbo javnega naročila pa ni usposobljen, zatrjuje, da bo izbrani ponudnik izvedel javno naročilo s podizvajalci, ki jih ni priglasil, gre pojasniti, da so takšne navedbe zgolj domneve o možni situaciji, do katere lahko pride v prihodnje. Takšna ugibanja o ravnanjih, do katerih sploh še ni prišlo, pa ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


V Ljubljani, 15. 7. 2019


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale,
– LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana,
– FIT ŠPORT, Sv. Trojica 83, 1233 Dob,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran