018-090/2019 Pošta Slovenije, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pisarniški stoli«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik HIT PRELESS, d. o. o., Žlebe 1, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 7. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 29. 4. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 5. 3. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001223/2019-W01. Dne 19. 4. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila (dokument št. 6/23 z dne 17. 4. 2019), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku Pro-Tom, d. o. o., Jelšane 3c, Jelšane (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 29. 4. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za vrtljivi stol določil tehnično zahtevo, da mora biti naslon ergonomsko oblikovan s poudarjeno ledveno oporo in da mora imeti »S« obliko ledvenega dela, ki nudi ergonomsko oporo hrbtenici. V ponudbi izbranega ponudnika oz. tehničnem listu NET NTA, kjer je skica ponujenega stola, se jasno vidi, da hrbtišče nima zahtevane »S« oblike, temveč je le rahlo ukrivljeno oz. napeto v ledvenem delu. Izbrani ponudnik je v opisu stola zapisal, da je sedišče »S« oblike in ne hrbtišče, s čimer je potrdil, da zahteve iz razpisa ne izpolnjuje. Vlagatelj poudarja, da ne gre za očitno pomoto, ker iz skice stola ne izhaja, da je naročnikova zahteva izpolnjena, prav tako pa je opis izbranega ponudnika pod skico jasen in dokazuje dejstvo, da hrbtišče stola nima zahtevane »S« oblike. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija vpogleda v ponudbo in ugotovi, da ponujeni stol nima zahtevanih lastnosti, predlaga pa tudi imenovanje izvedenca tehnične stroke. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 6. 2019 opredelil do zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da naslon stola NET NTA ima »S« obliko, s poudarjeno izboklino v predelu ledvic. Zgornji del »S« krivulje je res rahel in je od ravninskega dela odmaknjen 40 mm, zato je na fotografiji manj opazen. Izrazitost krivulje omejuje zahteva glede višine stola. »S« krivulja je izrazitejša pri stolih, kjer se hrbtišče zaključi v glavonaslon. Primer takega stola sta NET V in NET VTA. Pri stolu, ki je visok 980 mm, bi bila izrazitejša »S« oblika v napoto, saj bi pritiskala na telo v predelu lopatic, kar ne bi bilo ergonomsko. Izbrani ponudnik navaja, da je v ponudbi jasno odgovoril, da naslon ima »S« obliko, v tehničnem listu pa je poudarjeno, da ima tudi sedež »S« obliko. Izbrani ponudnik je priložil tudi sliko kovinskega ogrodja hrbtišča, iz katere je razvidna »S« oblika.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 6. 2019 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora imeti stol »S« obliko ledvenega dela, ki nudi ergonomsko oporo hrbtenici. Od ponudnikov je zahteval, da morajo izpolniti tehnične parametre za ponujene stole in predložiti še tehnično dokumentacijo, iz katere so razvidne tehnične karakteristike stolov. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izjavo o sprejemu in izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije, s katero je potrdil izpolnjevanje tehničnih in okoljskih zahtev. V tabelo je v rubriki »S« oblika ledvenega dela vpisal besedo »DA« in kot prilogo navedel Tehnični list NET NTA. Iz priloženega lista izhaja, da je stol ergonomsko oblikovan in da ima tapeciran naslon s poudarjeno ledveno podporo hrbtu, kar je bila tudi zahteva naročnika. Zahteva po ergonomičnosti stola se doseže s poudarjeno izboklino v predelu ledvic (S oblika). Dejstvo, da ima stol sedišče »S« oblike, še ne pomeni, da nima tudi naslona »S« oblike, navaja naročnik, in dodaja, da se »S« oblika vidi tudi iz slike, ki jo je izbrani ponudnik priložil vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo. Naročnik tako ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse tehnične zahteve in da ni razlogov, da bi dvomil v dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 13. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 6. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Z vlogo z dne 24. 6. 2019 se je vlagatelj opredelil tudi do vloge, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil do zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izpolnjuje tehnične zahteve in jo posledično ocenil kot dopustno ter izbral kot najugodnejšo.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, in da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki predpisujejo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tehnične zahteve določil v ponudbenem predračunu, kjer je pri stolu z nazivom »Vrtljivi – blago« med drugim določil naslednji zahtevi:

- ergonomsko oblikovan naslon s poudarjeno ledveno podporo hrbta,
- »S« oblika ledvenega dela, ki nudi ergonomsko oporo hrbtenici.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da hrbtišče stola NET NTA, ki ga ponuja izbrani ponudnik, nima zahtevane »S« oblike, saj naj bi bilo le rahlo ukrivljeno oz. napeto v ledvenem delu. V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da se zahteva naročnika glede »S« oblike ne nanaša na celotno hrbtišče, kot to v zahtevku za revizijo prikazuje vlagatelj, temveč na ledveni del hrbtišča. Zahteva naročnika glede »S« oblike se torej ne nanaša na celotno hrbtišče, temveč le na tisti del hrbtišča, ki zajema ledveni del. V tem smislu je mogoče slediti naročniku, ki v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je bila zahteva naročnika poudarjena ledvena podpora hrbta, kar se doseže s poudarjeno izboklino »S« oblike v predelu ledvic.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je pri stolu z nazivom »Vrtljivi – blago« ponudil stol NET NTA, za katerega je v tehnični tabeli potrdil, da ima ergonomsko oblikovan naslon s poudarjeno ledveno podporo hrbta in »S« obliko ledvenega dela, ki nudi ergonomsko oporo hrbtenici. Kot je razvidno iz slike stola NET NTA, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ponujeni stol zagotavlja »S« ergonomsko obliko ledvenega dela. Navedeno obliko dosega s poudarjeno izboklino v ledvenem delu, s katero zagotavlja ergonomsko sedenje. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila z vpogledom v slikovni material, je v ledvenem delu stola NET NTA razvidna »S« oblika, ki pa res ni izrazita. Vendar pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebnih mer oz. kriterijev za izrazitost »S« linije, zaradi česar tudi rahlo nakazana »S« linija, ki je razvidna iz slikovnega materiala, izpolnjuje naročnikove zahteve oz. ni v neskladju z njimi. Za poudarjeno izboklino v ledvenem predelu hrbtišča z rahlo »S« obliko, kot jo ponuja izbrani ponudnik, torej ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevala naročnikovih zahtev, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot tehnično ustrezno in posledično dopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila. Državna revizijska komisija ob tem ni sledila predlogu vlagatelja, naj imenuje izvedenca tehnične stroke, saj je bilo treba v predmetnem postopku pravnega varstva odgovoriti najprej na vprašanje, na kakšen način je naročnik oblikoval tehnično zahtevo glede ledvenega dela (in ne hrbtišča) stola, to pa je pravno vprašanje. Pri tem je ugotovila, da je zahtevo, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji, mogoče izpolniti tudi z izboklino v ledvenem delu in rahlo »S« linijo. V zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in presojo slikovnega materiala pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da za oceno hrbtišča stola v ledvenem delu niso potrebna posebna strokovna znanja, zaradi katerih ima v skladu s 36. členom ZPVPJN sicer možnost imenovati strokovnjaka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 7. 2019




Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Pro-Tom, d. o. o., Jelšane 3c, 6254 Jelšane,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran