018-086/2019 Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odstranjevanje naplavin iz prodnega zadrževalnika Majdičev log«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., Gorenjska cesta 46, Medvode (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 7. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 21. 5. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 7. 3. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001291/2019-W01. Dne 14. 5. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 02/19-NMV/G z dne 13. 5. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku RGP, d. o. o., Rudarska cesta 6, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 21. 5. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:

- Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil referenco »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice« v vrednosti 729.428,60 EUR. Naročnik ga je pozval k pojasnilu, kolikšna je bila dejanska vrednost zemeljsko gradbenih del v okviru reference. Izbrani ponudnik je pojasnil, katera dela je izvajal v celotnem projektu »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice«. Po mnenju vlagatelja gre za novo referenco, ki jo je izbrani ponudnik posredoval šele z dopolnitvijo. Iz predloženih potrdil je tudi razvidno, da je izbrani ponudnik izvedel zemeljska dela v vrednosti 61.311,74 EUR, kar pomeni, da referenčne zahteve ni izkazal. Iz referenčne zahteve izhaja, da so morali ponudniki izkazati, da so zemeljska dela izvedli v zadnjih petih letih, da so bila ta plačana in da je vrednost del presegala 400.000,00 EUR. Vlagatelj je iz aplikacije Erar ugotovil, da je izbrani ponudnik od referenčnega naročnika v obdobju 2014 do 2018 prejel 808.095,93 EUR. Če od tega zneska odštejemo 729.428,60 EUR, ostane le še 78.667,33 EUR, zato je najvišja možna vrednost zemeljskih del 139.979,07 EUR, kar predstavlja seštevek zneska 61.311,74 EUR, kolikor so znašala zemeljska gradbena dela, in zneska 78.667,33 EUR. Vlagatelj tako zatrjuje, da izbrani ponudnik kljub pozivu k dopolnitvi ni izkazal, da bi bila njegova ponudba dopustna, zato bi jo moral naročnik izločiti iz postopka.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval tudi k predložitvi dokazil o razpolaganju z zahtevanimi tehničnimi kapacitetami. Iz predložene dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik lastnik dveh tovornih vozil. Vozilo Volvo FH500 13 6x4 ne ustreza naročnikovi zahtevi, saj gre za vlačilec brez prikolice, s katerim izbrani ponudnik ne more ničesar peljati. Poleg tega sta tako vozilo Volvo FH500 13 6x4 kot tudi vozilo Mercedes Benz AROCS3345 troosni. Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu (Uradni list RS. št. 138/06 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik o merah in masah) določa, da je največja dopustna masa vozila 25 oz. 26 ton. Naročnik je zahteval vsaj pet tovornih vozil nosilnosti 17 ton, ki niso starejša od 10 let. Masa vozila Mercedes Benz AROCS3345 je 16,778 tone. Ob upoštevanju največje dopustne mase 25 oz. 26 ton to pomeni, da to vozilo ne more prepeljati 17 ton, temveč le 10,222 tone tovora. Enako velja tudi za vozilo Volvo FH500 13 6x4, katerega masa je 9,456 tone in lahko prepelje le 16,544 tone. Naročnik ni preveril podatka o nosilnosti, čeprav bi to moral storiti in ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da iz potrdil o pregledu in preizkusu ne izhaja, da bi bil bager last izbranega ponudnika.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 5. 2019 opredelil do zahtevka za revizijo. V vlogi odgovarja na posamezne očitke vlagatelja in navaja, da njegova ponudba ni nedopustna, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 6. 2019 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke:

- V opisu reference »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice« je izbrani ponudnik navedel, da most sestavlja sedem polj, 21,50 + 5 x 30,00 + 21,50 s skupnim razponom 193 m. Spodnjo konstrukcijo sestavljajo dve krajni opori in šest vmesnih opor, vse globoko temeljene z uvrtanimi piloti fi 1,20 m. Zgornjo konstrukcijo tvori monolitna kontinuirana AB prednapeta plošča. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, kolikšna je bila dejanska vrednost opravljenih zemeljsko-gradbenih del. Izbrani ponudnik je pojasnil, da se je gradnja mostu do HE Brežice izvajala pri projektu »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice« in da je bilo na tem projektu izvedenih gradbeno zemeljskih del v vrednosti 2.590.947,03 EUR. Izbrani ponudnik je predložil obrazec referenčnega naročnika, v katerem sta bila navedena dva projekta, »Pripravljalna dela za HE Brežice – LOT A1« in »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice« ter rekapitulacije. Naročnik navaja, da ni upošteval dodatne reference »Pripravljalna dela za HE Brežice – LOT A1«, zato so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem brezpredmetne. Ponudba izbranega ponudnika je dopustna zaradi izpolnjevanja referenčnega pogoja s projektom »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice«, med drugim tudi v delu »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice«. Naročnik navaja, da vlagatelj ni izkazal, da izbrani ponudnik z referenco »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice« ni izvedel gradbeno zemeljskih del v vrednosti nad 400.000,00 EUR brez DDV. Gradbena zemeljska dela niso samo zemeljska dela, ki so vselej vrsta znotraj gradbenih del, temveč gre za gradbena in zemeljska dela. Vrednost seštevka 61.311,74 EUR predstavlja samo vrednost zemeljskih del in ne vrednosti gradbeno zemeljskih del, saj je vlagatelj upošteval izključno zemeljska dela. Vrednost gradbeno zemeljskih del v predloženi referenci izbranega ponudnika je več kot 400.000,00 EUR, zato izbrani ponudnik izpolnjuje referenčno zahtevo. Naročnik navaja, da referenčnih del ni definiral na način, da bi obsegala izključno zemeljska dela in tudi če je razpisna dokumentacija z dikcijo gradbeno zemeljskih del nejasna, je ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov in je treba šteti, da gradbena zemeljska dela predstavljajo tako gradbena kot zemeljska dela. Naročnik navaja, da rekapitulacija del izkazuje dela, ki jih je izvedel izbrani ponudnik, in dodaja, da tudi sicer iz rekapitulacije za projekt »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice«, katerega sestavni del je tudi »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice«, izhaja, da so bila izvedena gradbena dela v vrednosti 6.557.419,73 EUR, od katerih znaša vrednost zemeljskih del 2.590.947,03 EUR. V zvezi z načinom plačila referenčnih del naročnik navaja, da je izbrani ponudnik nastopal v konzorciju in da način plačevanja preko vodilnega partnerja ne vpliva na dejstvo plačanih del. Referenčni naročnik je potrdil vrednost del ter strokovnost in pravočasnost izvedbe, zato ni nobenega dvoma, da jih je tudi plačal.
- Izbrani ponudnik je v dopolnitvi ponudbe na seznamu lastne opreme navedel vozilo Volvo FH500 13 6x4, vozilo Mercedes Benz AROCS3345, bager goseničar Volvo EC CLN, bager goseničar Kumatsu PC 240 in čelni nakladalec Volvo L150G. Iz prometnega dovoljenja za vozilo Volvo FH500 13 6x4 izhaja, da gre za vozilo. Gre za tovorno motorno vozilo, ki je namenjeno za prevoz tovora. Vlagatelj ni izkazal, da tovorni vozili Volvo FH500 13 6x4 in Mercedes Benz AROCS3345 nimata ustrezne nosilnosti. Svoje navedbe je utemeljil na Pravilniku o merah in masah, ki ne velja od 30. 9. 2013. V skladu s Pravilnikom o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik o delih in opremi), ki se še uporablja, je največja dovoljena skupna masa 40 ton. Naročnik izbranega ponudnika ni pozival k predložitvi dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, temveč k predložitvi dokazil o dejanskem razpolaganju z zahtevanimi tehničnimi kapacitetami, kar je izbrani ponudnik tudi predložil. Dokazilo o ustreznosti opreme, ki jo ima v lasti oz. najemu, je predložil že v ponudbi. Tudi sicer je izbrani ponudnik predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je lastnik opreme.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 6. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Z vlogo z dne 9. 7. 2019 se je vlagatelj opredelil tudi do vloge, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil do zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je izbranemu ponudniku priznal tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo predmetnega naročila ter njegovo ponudbo ocenil kot dopustno.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ter izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V zvezi z revizijskimi navedbami, da naročnik referenčnega posla, ki ga je izbrani ponudnik navedel v ponudbi, ne bi smel priznati kot ustreznega, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik zahteve glede predložitve referenc določil v točki 3.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je zapisal:

»Ponudnik, partner v skupnem nastopu ali podizvajalec je v zadnjih 5 letih uspešno izvedel gradbena zemeljska dela (kot jih v Sloveniji obravnavajo splošno uveljavljeni gradbeni normativi in popisi del (Cening, GK, Giposs, Gospodarska zbornica Slovenije itd.), ki jih je ponudnik izvedel ter zanje prejel plačilo) v skupni vrednosti del nad 400.000,00 EUR brez DDV.«

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je kot dokazilo o izpolnjevanju citiranega pogoja predložil potrdilo referenčnega naročnika HESS, d. o. o., Cesta bratov Cerjakov 33, Brežice o izvedbi del »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice« v vrednosti 729.428,60 EUR. V potrdilu je referenčno delo opisano na način, da most sestavlja sedem polj, 21,50 + 5 x 30,00 + 21,50, s skupnim razponom 193,00 m. Spodnjo konstrukcijo sestavljajo dve krajni opori in 6 vmesnih podpor, vse globoko temeljene z uvrtanimi piloti fi 1,20 m. Zgornjo konstrukcijo tvori monolitna, kontinuirana AB prednapeta plošča.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 2. 4. 2019 pozval, naj pojasni, kolikšna je bila dejanska vrednost opravljenih zemeljsko – gradbenih del v okviru predložene reference. Na podlagi navedenega poziva je izbrani ponudnik naročniku posredoval pojasnilo (dokument z dne 9. 4. 2019), v katerem je predložil potrjeno referenčno potrdilo naročnika HESS, d. o. o., za celoten projekt »Jezovna zgradba LOT A2 na HE Brežice«, v okviru katerega se je izvajala gradnja mostu do HE Brežice. Hkrati je predložil tudi rekapitulacijo gradnje mostu čez potok Struga, iz katere je razvidno, da so bila v okviru referenčne gradnje mostu izvedena gradbena dela v vrednosti 854.786,48 EUR, dela na cesti v vrednosti 29.472,58 EUR ter elektro – gradbene inštalacije v vrednosti 39.068,29 EUR. Gradbena dela so vključevala izvedbo temeljenja ter izvedbo spodnje in zgornje konstrukcije. Postavki temeljenja ter spodnje in zgornje konstrukcije sta nadalje razdeljeni na preddela, zemeljska dela, gradbeno – obrtniška dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, opremo cest in tuje storitve. Dela na cesti pa so, kot je razvidno iz rekapitulacije, vključevala preddela, zemeljska dela, voziščno konstrukcijo, prometno opremo, odvodnjavanje in javno razsvetljavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je predložena referenca neustrezna, ker naj bi izbrani ponudnik z njo izkazal, da je izvedel zemeljska gradbena dela le v višini 77.609,80 EUR oz. z obračunanim 21 % popustom v višini 61.311,74 EUR, kar ne ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, da mora vrednost del presegati 400.000,00 EUR. Ob tem je vlagatelj seštel le vrednost zemeljskih del, ni pa upošteval vrednosti ostalih gradbenih del. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nasprotno zatrjuje, da gradbeno zemeljskih del ni definiral na način, da bi obsegala izključno zemeljska dela, temveč lahko obsegajo tudi druga gradbena dela. Iz navedenega je razvidno, da je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, kako je treba razlagati zahtevo, da je ponudnik »uspešno izvedel gradbena zemeljska dela« - ali se ta dikcija nanaša izključno na zemeljska dela ali pa dopušča razlago, da pridejo v poštev tudi druga gradbena dela.

V zvezi z navedenim vprašanjem je treba ugotoviti, da bi moral naročnik, če bi želel, da pridejo v poštev izključno zemeljska referenčna dela, to izrecno zapisati v razpisno dokumentacijo. Dikcija »gradbena zemeljska dela« takšne izključnosti ne podpira, saj izrecno omenja tako gradbena kot tudi zemeljska dela. Dikcija »gradbena zemeljska dela« torej dopušča tako izkazovanje zemeljskih del kot tudi izkazovanje drugih gradbenih del, na podlagi katerih je mogoče sklepati o usposobljenosti ponudnika za izvedbo predmetnega naročila. Pri tem je treba v tem konkretnem postopku upoštevati, da je predmet naročila odstranjevanje naplavin. Kot je razvidno iz tehnične specifikacije, gre za strojni izkop naplavine – rečni prod oz. zemljina II. kategorije v raščenem stanju delno iznad in delno izpod vodne gladine s premetom na stran za odcejanje in nakladanje na transportna sredstva ter odvoz na deponijo ponudnika. Gre torej zgolj za izkop, nakladanje in odvoz materiala, zaradi česar je mogoče sklepati, da je ponudnik, ki izkaže, da je že izvajal dela, ki vključujejo zemeljska dela (izkop in odvoz materiala), poleg njih pa tudi druga, zahtevnejša gradbena dela, ustrezno usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila. Na podlagi navedenega je zato treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik s tem, ko je predložil referenco »Most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice«, izpolnil zahteve iz točke 3.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj referenca izkazuje izvedbo tako zemeljskih kot tudi drugih zahtevnejših gradbenih del v skupni vrednosti nad 400.000,00 EUR.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da podatki iz aplikacije Erar kažejo na to, da izbrani ponudnik od referenčnega naročnika ni prejel dovolj nakazil, da bi lahko bil izpolnjen referenčni pogoj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevo sklepanje o posameznih zneskih temelji na takšni razlagi točke 3.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki vključuje le zemeljska dela, ta pa, kot je bilo že zapisano, glede na dikcijo točke 3.1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni pravilna. Tudi sicer pa je izbrani ponudnik v izjasnitvi predložil konzorcijsko pogodbo za izvedbo jezovne zgradbe LOT A2 za HE Brežice, iz katere je razvidno, da so se konzorcijski partnerji dogovorili, da se plačila izvedejo preko vodilnega partnerja. Izbrani ponudnik torej plačil za izvedena dela ni prejemal le neposredno od referenčnega naročnika, temveč tudi od vodilnega partnerja, zaradi česar vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil referenčno potrdilo naročnika HESS, d. o. o., iz katerega je razvidno, da je on sam (in ne kateri od konzorcijskih partnerjev) izvedel most čez potok Struga na dostopni cesti Brežice – HE Brežice v vrednosti 729.428,60 EUR (kar predstavlja znesek 923.327,35 EUR z 21 % popustom). Ker je iz rekapitulacije razvidno, da je referenčna gradnja zajemala tako zemeljska dela kot tudi gradbena dela, ki skupaj presegajo 400.000,00 EUR, to v predmetnem postopku, ob upoštevanju konkretnih zahtev iz razpisne dokumentacije, predstavlja podlago za priznanje tehnične in strokovne usposobljenosti izbranemu ponudniku za izvedbo naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične sposobnosti v delu, ki se nanaša na razpolaganju z zahtevanimi tehničnimi kapacitetami. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naslednjo zahtevo:

»Naročnik bo iz nadaljnjega postopka ocenjevanja izločil ponudbe ponudnikov, ki ne razpolagajo z naslednjimi tehničnimi kapacitetami:

Ponudnik mora zagotavljati, da ima v svojem voznem parku:

A) vsaj 5 tovornih vozil nosilnosti 17 t, ki niso starejši od 10 let,
B) vsaj 2 hidravlična bagra 1,0 m3, nad 4m globine, ki nista starejša od 10 let
C) vsaj en nakladalec 3 m3, ki ni starejši od 10 let,
D) krtačo za pometanje na vozilu, 1000 m2/h.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citirane zahteve je naročnik predvidel Obrazec P-2 Prijava, v kateri so ponudniki med drugim podpisali naslednjo izjavo:

»Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da zagotavljamo vse tehnične pogoje, zahtevane v točki 3.1.4.«

Poleg tega je naročnik v točki 3.1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil še, da bo lahko od ponudnikov naknadno zahteval dokazila o dejanskem razpolaganju z opremo, pri čemer je primeroma navedel izpisek o lastništvu opreme in dokazila o najemu opreme.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil zahtevano izjavo na Obrazcu P-2 Prijava o izpolnjevanju zahtev iz točke 3.1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pa je nadalje razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika z dokumentom z dne 15. 4. 2019 pozval, naj predloži dokazila o izpolnjevanju pogoja iz točke 3.1.4 Tehnična sposobnost – dejansko razpolaganje z zahtevanimi tehničnimi kapacitetami. Izbrani ponudnik je na podlagi navedenega poziva naročniku z vlogo z dne 19. 4. 2019 posredoval spisek tehnične opreme. V tabeli A je izbrani ponudnik naštel lastno opremo oz. mehanizacijo, in sicer:

- tovorno vozilo Volvo FH500 13 6x4,
- tovorno vozilo Mercedes Benz AROCS 3345,
- bager goseničar Volvo EC210 CLN,
- bager goseničar Kumatsu PC 240,
- čelni nakladalec Volvo L150G.

V prilogi B je izbrani ponudnik navedel še seznam mehanizacije, s katero razpolaga na podlagi pogodbe o najemu, in sicer:

- tovorno vozilo MAN TGS 41.440,
- tovorno vozilo Mercedes Benz ACTROS,
- tovorno vozilo Volvo FM,
- komunalno vozilo Dulevo 850.

Navedenim spiskom opreme je izbrani ponudnik za posamezna vozila priložil tudi prometna dovoljenja, potrdila o pregledu in preizkusu delovne opreme ter pogodbo o najemu uvozil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z navedeno tehnično opremo najprej zatrjuje, da tovorno vozilo Volvo FH500 13 6x4 ne ustreza zahtevi naročnika, saj naj bi šlo le za vlačilec brez prikolice. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz prometnega dovoljenja, ki ga je predložil izbrani ponudnik, izhaja, da gre za vlečno vozilo, torej za vozilo, namenjeno vleki prikolice za prevoz tovora. Razumljivo je, da je vlečno vozilo namenjeno prevozu tovora in da mu zato po naravi stvari pripada tudi prikolica, s katero se tovor prevaža. Zato je mogoče sprejeti logično pojasnilo izbranega ponudnika, da tovornemu vozilu Volvo FH500 13 6x4 pripada tudi prikolica. Poleg tega tudi vlagatelj sam v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da lahko vozilo Volvo FH500 13 6x4 prepelje 16,544 tone tovora (do česar se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju te obrazložitve), kar pomeni, da vlagatelj sam priznava, da je vozilo Volvo FH500 13 6x4 dejansko tovorno vozilo, namenjeno za prevoz tovora. Vlagateljeve navedbe v tem delu zato niso utemeljene.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da vozili Volvo FH500 13 6x4 in Mercedes Benz AROCS 3345 ne izpolnjujeta zahteve glede nosilnosti 17 ton, saj naj bi bila njuna nosilnost, ob upoštevanju Pravilnika o merah in masah, le 16,544 oz. 10,222 tone. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj utemeljuje na podlagi Pravilnika o merah in masah, ki, kot opozarjata že izbrani ponudnik in naročnik, že od leta 2013 ne velja več. Vsi vlagateljevi izračuni, na podlagi katerih zatrjuje neustrezno nosilnost vozil, torej temeljijo na določbi Pravilnika o merah in masah, da je največja še dopustna masa troosnih vozil 25 oz. 26 ton, ki pa ne velja več. Kot opozarjata izbrani ponudnik in naročnik, je treba v tem konkretnem primeru uporabiti Pravilnik o delih in opremi, ki določa, da je največja dovoljena skupna masa tovornih vozil, kamor spadata tudi Volvo FH500 13 6x4 in Mercedes Benz AROCS 3345, 40 ton. Že na podlagi dejstva, da vlagatelj svoje navedbe v tem delu utemeljuje na podlagi Pravilnika o merah in masah, ki ne velja več, veljavni Pravilnik o delih in opremi pa določa bistveno višjo največjo dovoljeno skupno maso tovornih vozil, je treba ugotoviti, da njegove navedbe o neustrezni nosilnosti ponujenih vozil izbranega ponudnika niso utemeljene.

V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi navaja, da iz pogodbe o najemu vozil, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni razvidna nosilnost vozil, naročnik pa tega podatka tudi ni preveril. V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da naročnik predmetno naročilo oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. V skladu s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo. Ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 pa naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik izbranega ponudnika dne 15. 4. 2019 pozval k predložitvi dokazil o dejanskem razpolaganju z zahtevanimi tehničnimi kapacitetami. Naročnik torej izbranega ponudnika ni pozval k predložitvi dokazil o nosilnosti tovornih vozil, česar glede na tretji odstavek 47. člena ZJN-3 tudi ni bil dolžan. Posledično izbrani ponudnik ni bil dolžan posredovati podatka o nosilnosti, pač pa je moral posredovati dokumentacijo, iz katere je razvidno, da s tehnično opremo dejansko razpolaga, kar je tudi storil. Tudi sicer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da vozila, s katerimi izbrani ponudnik razpolaga na podlagi najemne pogodbe, ne izpolnjujejo zahteve glede nosilnosti. V zvezi s temi vozili je vlagatelj zatrjeval le, da naročnik ni preveril nosilnosti (česar tudi ni dolžan storiti, razen če bi v ta podatek dvomil), oz. da izbrani ponudnik ni posredoval podatkov o nosilnosti (česar mu ni bilo treba storiti, saj je bil pozvan le k predložitvi dokazov o dejanskem razpolaganju z mehanizacijo, ne pa o izpolnjevanju tehničnih lastnosti). Vlagateljevim navedbam zato v tem delu tudi v povezavi s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN ni mogoče slediti.

Podobno je treba ugotoviti tudi za vlagateljeve navedbe, da potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme, ki ga je izbrani ponudnik predložil na podlagi poziva naročnika, ne potrjuje lastništva ponujenega bagra. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali so morali ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila navesti le tehnično opremo, katere lastniki so, ali pa je bilo dopuščeno tudi sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov, je treba ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje, da ponujena mehanizacija ne bi bila v lastništvu izbranega ponudnika, temveč zatrjuje le, da iz predložene dokumentacije to ni razvidno. Na drugi strani je izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je ponujena mehanizacija v njegovi lasti. Vlagateljevim navedbam tudi v tem delu na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 7. 2019




Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
















Vročiti:

- Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- RGP, d. o. o., Rudarska cesta 6, 3320 Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran