018-057/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo
Številka: 018-057/2019-6Datum sprejema: 10. 6. 2019
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 27. in 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SIRIO, d.o.o., Koper, Kvedrova cesta 16, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 6. 2019
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 2. 2019, pod št. objave JN000909/2019, in v Uradnem listu EU dne 19. 2. 2019, pod št. objave 2019/S 035-078950.
Naročnik je dne 2. 4. 2019 na Portalu javnih naročil objavil odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (dokument št. 430-2/2019/20 z dne 1. 4. 2019), s katero je obe prejeti ponudbi zavrnil. Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je družba Portval, d.o.o., Koper naročnika po poteku roka za predložitev ponudb obvestila, da ni mogla oddati ponudbe, ker sistem e-JN (preko katerega je bilo potrebno oddati ponudbe do 10.00 ure dne 27. 3. 2019) med 8.00 in 10.00 uro dne 27. 3. 2019 ni deloval. Da je v tem časovnem obdobju sistem e-JN zaradi motenj v delovanju prijave v sistem SI-PASS deloval v omejenem obsegu, je ustno in pisno potrdil tudi skrbnik sistema e-JN, tj. Ministrstvo za javno upravo. Ker zaradi omejenega delovanja sistema e-JN uporabniki tega sistema niso mogli oddati ponudbe, je naročnik zavrnil obe prejeti ponudbi. Naročnik je še navedel, da bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, saj je le na ta način mogoče zagotoviti enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in jim omogočiti oddajo ponudbe do določenega roka.
Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 4. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba edina dopustna ponudba, saj druga prejeta ponudba ne izpolnjuje pogojev v zvezi s tehnično in kadrovsko sposobnostjo. Odločitev o neoddaji naročila je izključno v interesu družbe Portval, d.o.o., Koper, kateri je naročnik v predhodnem postopku javnega naročanja (naročnik namreč za isti predmet vodi že tretji postopek) oddal naročilo. Naročnikovo odločitev o oddaji naročila družbi Portval, d.o.o., Koper iz predhodnega postopka je Državna revizijska komisija razveljavila, ker ta družba ni izpolnjevala pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti. Vlagatelj citira prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN in zatrjuje, da se je naročnik, kljub temu, da (oz. prav zato, ker) pred potekom roka za predložitev ponudb ni bil niti opozorjen na domneve kršitve niti ni prejel zahtevka za revizijo, odločil mimo procesnih pravil namesto družbe Portval, d.o.o., Koper varovati interese te družbe. Naročnik z odločitvijo o zavrnitvi ponudb ne more zakonito posegati na področje iz faze pred oddajo ponudbe, ki je varovano s procesnimi pravili ZPVPJN in ki bi ga smel in moral varovati zgolj ponudnik ali pa zagovornik javnega interesa, ki je tudi skrbnik domnevno nedelujočega sistema. Obstoj domnevnih kršitev pred potekom roka za predložitev ponudb bi moral uveljavljati ponudnik oz. zagovornik javnega interesa v skladu s pravili ZPVPJN. Ker naročnik ni preverjal, ali je družba Portval, d.o.o., Koper sploh nameravala oddati ponudbo, tudi ni vzročne zveze med neoddajo ponudbe družbe Portval, d.o.o., Koper in domnevnim nedelovanjem sistema e-JN. Razlog za zavrnitev vseh ponudb, naveden v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, je navidezen, nezakonit in vsebinsko ne obstoji. Dne 27. 3. 2019 je potekel rok za predložitev ponudb še v 30 drugih postopkih javnega naročanja, v katerih ponudniki niso imeli težav z oddajo ponudbe, kar dokazuje, da razlog, zaradi katerega je naročnik zavrnil vse ponudbe, ni podan in ni izkazan. Navedeno tudi zastavlja vprašanje verodostojnosti dopisa Ministrstva za javno upravo z dne 29. 3. 2019. Vlagatelj izpostavlja, da sistem SI-PASS (ki naj ne bi deloval po navedbah družbe Portval, d.o.o., Koper) ni enak sistemu e-JN (ki naj ne bi deloval po navedbah Ministrstva za javno upravo), kar pomeni, da se družba Portval, d.o.o., Koper in naročnik sklicujeta na domnevno nedelovanje različnih sistemov. Sklicevanje na dopis Ministrstva za javno upravo pa tudi sicer ni utemeljeno, saj iz splošnih pogojev za uporabo sistema e-JN izhaja, da bi moral skrbnik tega sistema v primeru t.i. višje sile obvestiti vse uporabnike, pa tega ni storil. Uporabniki tega sistema tudi niso bili obveščeni o načrtovanih prekinitvah delovanja tega sistema. Vlagatelj dopušča možnost, da družba Portval, d.o.o., Koper ni pravočasno zagotovila svoje registracije v informacijskem sistemu za elektronsko oddajo ponudb, vendar pa dodaja, da mora ponudnik pri pripravi ponudbe ravnati s potrebno skrbnostjo in posledično nositi morebitne posledice, če ponudba ni oddana ali pripravljena skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je dne 18. 4. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je zahteval predložitev ponudbe preko sistema e-JN do 10.00 ure dne 27. 3. 2019. Družba Portval, d.o.o., Koper ga je dne 27. 3. 2019 ob 11.00 uri po telefonu obvestila, da ni mogla oddati ponudbe preko sistema e-JN, ker ta med 8.00 in 10.00 uro dne 27. 3. 2019 ni deloval. Naročnik je isti dan prejel še dopis družbe Portval, d.o.o., Koper, in sicer, da ni mogla oddati ponudbe, ker SI-PASS dne 27. 3. 2019 med 8.00 in 10.00 uro ni deloval. V zvezi z navedenim je naročnik po telefonu kontaktiral Ministrstvo za javno upravo, ki je potrdilo, da sistem e-JN ni deloval. V dopisu z dne 29.3.2019 je Ministrstvo za javno upravo pojasnilo, da je informacijski sistem e-JN dne 27. 3. 2019 med 8.00 in 10.00 uro deloval v omejenem obsegu zaradi motenj v delovanju prijave v sistem SI-PASS, zaradi česar se vsi registrirani uporabniki sistema v sistem niso mogli prijaviti. Enako potrdilo Ministrstva za javno upravo o omejenem delovanju sistema e-JN je naročniku dne 28. 3. 2019 posredovala tudi družba Portval, d.o.o., Koper. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da so ponudniki v drugih postopkih javnega naročanja lahko oddali ponudbe med 8.00 in 10.00 uro. Naročnik navaja, da je v nasprotju s 37. členom Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) gospodarskim subjektom omejil dostop do postopka javnega naročanja, saj preko upravljavca informacijskega sistema ni zagotovil nemoteno delujočega informacijskega sistema za oddajo ponudb. Njegova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je zato zakonita in utemeljena.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 23. 4. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 25. 4. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in navaja, da naročnik v svojem skopem odgovoru ni odgovoril na celo vrsto revizijskih navedb, saj zgolj ponavlja navedbe iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj negativnega dejstva, in sicer, da v drugih postopkih ni bilo težav pri oddaji ponudb, ne more dokazati. Dejstvo, da ni bilo tehničnih težav pri oddaji ponudbe v predmetnem postopku, potrjuje okoliščina, da razen družbe Portval, d.o.o., Koper noben ponudnik v tem postopku in noben ponudnik v drugem postopku ni imel težav, prav tako pa ni bil vložen noben zahtevek za revizijo v nobenem drugem postopku. Vlagatelj navaja, da se naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sklicuje na 37. člen ZJN-3, vendar naročnik iz tega razloga ni sprejel izpodbijane odločitve. Naročnik v postopku pravnega varstva ne sme navajati novih razlogov, saj to posega v vlagateljevo pravico do pravnega varstva.
Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 16. 5. 2019 vlagatelju posredovala del odstopljene dokumentacije, in sicer elektronsko sporočilo družbe Portval, d.o.o., Koper z dne 27. 3. 2019 s prilogami, naročnikov poziv Ministrstvu za javno upravo z dne 27. 3. 2019 in odgovor Ministrstva za javno upravo z dne 29.3.2019. Do izpostavljene dokumentacije se je vlagatelj opredelil z vlogo 22.5.2019, v kateri ponavlja, da je naročnik izključno v korist družbe Portval, d.o.o., Koper zavrnil pravilno oddane in predložene ponudbe, in to kljub temu, da je bila ta družba do poteka roka za predložitev ponudb popolnoma pasivna.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Uvodoma gre pojasniti, da predstavlja koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe v skladu s tretjim odstavkom 1. člena Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 36/2013 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po ZJZP in se na podlagi prvega odstavka 12. člena Uredbe podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu ZJZP. Kadar se javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene ZJZP ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško, se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih (prim. prvi in drugi odstavek 27. člena ZJZP). V primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, se pravno varstvo zagotavlja v skladu z ZJN-3 in ZPVPJN (smiselno 62. člen ZJZP).
To pomeni, da se za izbiro izvajalca in pravnega varstva v zadevnem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih (drugi odstavek 27. člena ZJZP), pravno varstvo pa se zagotavlja v skladu z ZJN-3 in ZPVPJN (smiselno 62. člen ZPVPJN).
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik določil, da ponudniki oddajo ponudbe preko sistema e-JN in da se za pravočasno šteje ponudba, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN najkasneje do 27. 3. 2019 do 10.00 ure (glej točki I.3 in IV.2.2 obvestila o naročilu ter 4. točko Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe). Odpiranje ponudb je naročnik predvidel na dan 27. 3. 2019 ob 12.00 uri, in sicer avtomatično v informacijskem sistemu e-JN (glej točko IV.2.7 obvestila o naročilu in 5. točko Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe). Naročnik je do poteka roka za predložitev ponudb poleg vlagateljeve ponudbe prejel še eno ponudbo. Obe prejeti ponudbi je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb zavrnil iz razlogov na njegovi strani.
Med strankama je spor glede zakonitosti izpostavljene naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da je izpostavljena odločitev v izključnem interesu družbe Portval, d.o.o., Koper in da je razlog, ki ga je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi, navidezen. Že na tem mestu gre pojasniti, da za rešitev predmetnega spora niso pravno relevantne navedbe vlagatelja, da je njegova ponudba edina dopustna ponudba. Iz izpodbijane odločitve namreč izhaja, da naročnik v obravnavanem primeru ni ugotavljal (ne)dopustnosti prejetih ponudb, saj je obe prejeti ponudbi na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 zavrnil iz razlogov na njegovi strani.
Pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98 in C-244/02). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02).
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je razlog naročnika, naveden v izpodbijani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, navidezen in da ne obstoji, ter da je naročnik izpodbijano odločitev sprejel izključno v interesu družbe Portval, d.o.o., Koper.
Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navedel, da je informacijski sistem, preko katerega so morali gospodarski subjekti oddati ponudbe do dne 27. 3. 2019 do 10.00 ure, dne 27. 3. 2019, med 8.00 in 10.00 uro, deloval v omejenem obsegu. Zaradi omejenega delovanja informacijskega sistema se vsi registrirani uporabniki sistema v ta sistem niso mogli prijaviti, posledično pa niso mogli oddati ponudbe. Naročnik je torej vse ponudbe zavrnil iz razloga, ker je bila zainteresiranim gospodarskim subjektom onemogočena oddaja ponudbe, ker je sistem, preko katerega so morali oddati ponudbe, dve uri pred potekom roka za oddajo ponudb deloval v omejenem obsegu.
Zavrniti gre vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 25. 4. 2019, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja nove razloge oz. razloge, ki jih ni navedel že v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik namreč tako v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb kot tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja enak razlog za zavrnitev vseh ponudb, in sicer, da je sistem, preko katerega so morali gospodarski subjekti oddati ponudbe, dve uri pred potekom roka za predložitev ponudb deloval v omejenem obsegu, posledično pa gospodarski subjekti niso mogli oddati ponudbe. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da se naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sklicuje na 37. člen ZJN-3, katerega v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni navajal, vendar navedeno ne predstavlja novega razloga za zavrnitev vseh ponudb, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik namreč navaja 37. člen ZJN-3 (ki med drugim določa, da orodja in naprave, ki se uporabljajo za elektronsko komuniciranje (in torej tudi za elektronsko oddajo ponudb), gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja) zgolj z namenom, da bi opredelil zatrjevano dejansko stanje (da zainteresirani gospodarski subjekti niso mogli oddati ponudbe, ker je sistem, preko katerega so morali oddati ponudbe, dve uri pred potekom roka za predložitev ponudb deloval v omejenem obsegu) kot kršitev (njegovih) obveznosti pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila.
V zvezi z revizijskimi navedbami o navideznem razlogu za zavrnitev vseh ponudb, gre najprej pojasniti, da je v postopkih javnega naročanja od dne 1. 4. 2018 dalje obvezna elektronska oddaja ponudb, za katero se v skladu z zakonom uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva (glej prvi odstavek 37. člena in prvi odstavek 118. člena ZJN-3). Zakon zagotovitev orodij ter opreme za elektronsko oddajanje ponudb nalaga naročniku, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki je v skladu z zakonom dolžan zagotavljati ustrezna elektronska komunikacijska sredstva oziroma orodja ter opremo za elektronsko oddajo ponudb, pri čemer se že po naravi stvari razume, da morajo biti ta sredstva oziroma orodja ter naprave tudi delujoči.
Med strankama ni sporno, da je v obravnavanem primeru naročnik kot informacijski sistem za oddajo ponudb določil sistem e-JN, katerega lastnik in skrbnik je Ministrstvo za javno upravo (prim. Splošni pogoji za uporabo informacijskega sistema e-JN, dostopni na spletni strani https://ejn.gov.si/aktualno/pogoji-uporabe.html) in da so ponudniki bili dolžni predložiti ponudbe do 10.00 ure dne 27. 3. 2019. Iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb je razvidno, da je naročnik eno uro po poteku roka za predložitev ponudb s strani družbe Portval, d.o.o., Koper prejel informacijo o nedelujočem sistemu e-JN med 8.00 in 10.00 uro dne 27. 3. 2019. To informacijo je naročnik preveril pri lastniku in skrbniku sistema e-JN, kar je tudi potrjeno z vpogledom v odstopljeno spisovno dokumentacijo. V slednji se namreč nahaja naročnikov dopis z dne 27.3.2019 Ministrstvu za javno upravo, s katerim je naročnik prosil za informacijo, ali je sistem e-JN med 8.00 in 10.00 uro tega dne deloval. V odstopljeni spisovni dokumentaciji se nahaja tudi odgovor Ministrstva za javno upravo na izpostavljeni naročnikov dopis, in sicer dopis z dne 29.3.2019, v katerem je navedeno:
»[…] je informacijski sistem e-JN v navedenem času (dne 27. 3. 2019 od 8.00 ure do 9.59 ure) deloval v omejenem obsegu zaradi motenj v delovanju prijave v sistem SI-PASS, zaradi česar se vsi registrirani uporabniki sistema v sistem niso mogli prijaviti.«
Iz izpostavljenega dopisa Ministrstva za javno upravo, ki ga je Državna revizijska komisija posredovala vlagatelju v opredelitev, jasno in nedvoumno izhaja, da je informacijski sistem e-JN dne 27. 3. 2019, v času med 8.00 in 9:59 uro, deloval v omejenem obsegu in da se zaradi omejenega obsega delovanja sistema vsi registrirani uporabniki sistema niso mogli prijaviti v ta sistem. Onemogočena prijava v sistem sama po sebi pomeni onemogočeno oddajo ponudbe v tem sistemu. Ker je torej lastnik in skrbnik informacijskega sistema, določenega za oddajo ponudb, potrdil, da je ta sistem dve uri pred potekom roka za predložitev ponudb, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, deloval v omejenem obsegu in da se v tem obdobju uporabniki sistema niso mogli prijaviti v sistem in posledično niso mogli oddati ponudbe, Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb, naveden v odločitvi o zavrniti vseh ponudb, navidezen oz. neobstoječ.
Navedenega ne more spremeniti vlagateljevo navajanje (drugih) postopkov javnega naročanja, v katerih je bil (tako kot v obravnavanem primeru) določen sistem e-JN kot informacijski sistem za oddajo ponudb in v katerih je bil rok za predložitev ponudb določen na dan 27. 3. 2019. Samo dejstvo, da je v 30 drugih postopkih javnega naročanja potekel rok za predložitev ponudb na isti dan kot v obravnavnem postopku, namreč ne omogoča sklepanja, da je sistem e-JN dne 27. 3. 2019, v času med 8.00 in 9:59 uro, deloval oz. da je ta sistem v izpostavljenem časovnem obdobju gospodarskim subjektom omogočal oddajo ponudbe v predmetnem postopku javnega naročanja. Nasprotno, iz dopisa lastnika in skrbnika sistema e-JN izhaja, da je ta sistem v izpostavljenem časovnem obdobju deloval v omejenem obsegu in da se vsi registrirani uporabniki sistema niso mogli prijaviti v sistem, kar posledično tudi pomeni, da niso mogli predložiti ponudbe. Ravnanje drugih naročnikov v drugih postopkih oddaje javnega naročila ne more biti relevantno za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, zato Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, kakšna so bila ravnanja drugih naročnikov v drugih postopkih javnega naročanja.
Vlagatelj tudi ne more uspeti s sklicevanjem na Splošne pogoje za uporabo sistema e-JN. Vprašanje, ali je lastnik in skrbnik informacijskega sistema e-JN ravnal skladno s Splošnimi pogoji za uporabo sistema e-JN, veljavnimi na dan poteka roka za predložitev ponudb, ni relevantno za presojo, ali je sistem e-JN v relevantnem časovnem obdobju deloval in omogočal oddajo ponudbe. Tudi če bi se izkazale za utemeljene navedbe vlagatelja, da bi bil lastnik in skrbnik sistema e-JN, skladno s Splošnimi pogoji za uporabo sistema e-JN, dolžan v primeru omejenega delovanja tega sistema obvestiti uporabnike tega sistema o nedelovanju sistema ter da v obravnavanem primeru lastnik in skrbnik sistema e-JN uporabnikov ni obvestil o nedelovanju sistema (in o morebitnih načrtovanih prekinitvah sistema), bi bilo na njihovi podlagi mogoče zgolj zaključiti, da lastnik in skrbnik sistema e-JN ni ravnal skladno Splošnimi pogoji za uporabo sistema e-JN, ne pa tudi, da je sistem e-JN v spornem obdobju deloval in omogočal oddajo ponudbe zainteresiranim gospodarskim subjektom.
Pritrditi gre sicer navedbam vlagatelja, da morajo ponudniki v postopkih javnega naročanja ravnati s potrebno skrbnostjo, kot tudi navedbam, da ponudniki nosijo posledice, če opustijo potrebno skrbnost. Vendar pa gre poudariti, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati, da bi »predčasno« predložili ponudbo, saj lahko v celoti izkoristijo rok za predložitev ponudb, ki ga je v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom določil naročnik. Navedenega ne spreminja opozorilo Ministrstva za javno upravo z dne 30.5.2018, da naj gospodarski subjekti pravočasno pridobijo ustrezna kvalificirana digitalna potrdila in izvedejo registracijo v sistem, saj jim Ministrstvo za javno upravo, če bi bila pri tem opravilu potrebna tehnična pomoč, ne more zagotoviti pravočasne oddaje ponudb. Poleg tega naročnik ni zavrnil vseh ponudb, ker Ministrstvo za javno upravo ni zagotovilo »pravočasne tehnične pomoči«, temveč ker je bila gospodarskim subjektom omogočena oddaja ponudbe dve uri pred potekom roka za predložitev ponudb.
V zvezi z revizijskimi navedbami, da se družba Portval, d.o.o, Koper in naročnik sklicujeta na domnevno nedelovanje različnih sistemov, saj po navedbah družbe Portval, d.o.o., Koper naj ne bi deloval sistem SI-PASS, medtem ko po navedbah naročnika ni deloval sistem e-JN, gre najprej poudariti, da je lahko v obravnavanem primeru relevanten zgolj naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb, ne pa tudi, kaj je navedla družba Portval, d.o.o., Koper, ko je naročnika obvestila o nedelovanju sistema. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da je tudi družba Portval, d.o.o., Koper v dopisu z dne 27. 3. 2019 in v dopisu z dne 28. 3. 2019, ki ju je naslovila na naročnika, navajala, da ni deloval sistem e-JN, kar je tudi jasno razvidno iz naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb.
V zvezi z obširnimi navedbami vlagatelja, da naročnik zgolj na podlagi obvestila družbe Portval, d.o.o., Koper o nedelovanju sistema ni imel podlage za zavrnitev vseh ponudb, gre poudariti, da naročnik vseh ponudb ni zavrnil zaradi prejema izpostavljenega obvestila, pač pa iz razloga, ker je sistem, preko katerega so bili zainteresirani gospodarski subjekti dolžni predložiti ponudbe, dve uri pred potekom roka za predložitev ponudb, deloval v omejenem obsegu, posledično pa zainteresirani gospodarski subjekti niso mogli oddati ponudbe. Naročnik je sicer res zaradi prejema obvestila družbe Portval, d.o.o., Koper o nezmožnosti oddaje ponudbe začel s poizvedbo o delovanju sistema e-JN pri lastniku in skrbniku tega sistema, vendar pa ponudb ni zavrnil zaradi prejema obvestila družbe Portval, d.o.o., Koper o nezmožnosti oddaje ponudbe, ampak ker je lastnik in skrbnik sistema e-JN potrdil, da je ta sistem v spornem časovnem obdobju deloval v omejenem obsegu. Ker torej naročnik ni zavrnil vseh ponudbe iz razloga neoddaje ponudbe s strani družba Portval, d.o.o., Koper, v obravnavani zadevi tudi ni pravno relevantno, ali je ta družba v času, ko je informacijski sistem za predložitev ponudbe deloval v omejenem obsegu, nameravala oddati ponudbo.
Ob upoštevanju navedenega vlagatelj tudi ne more uspeti s sklicevanjem na prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki se nanašajo na rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in na pravočasnost uveljavljenja kršitev naročnika. Neutemeljene so revizijske navedbe, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more posegati na »področje iz faze pred oddajo javnega naročila«. Kot že navedeno, naročniki ob sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb uživajo širok preudarek. Naročniki tako niso omejeni, da bi lahko takšno odločitev sprejeli le na podlagi okoliščin, nastalih po poteku roka za predložitev ponudb, ampak lahko takšno odločitev sprejmejo tudi na podlagi okoliščin, nastalih pred potekom roka za predložitev ponudb. V nasprotnem primeru naročniki ne bi mogli odpraviti morebitnih napak iz postopka oddaje javnega naročila, do katerih je prišlo pred potekom roka za predložitev ponudb in ki jih po poteku roka za predložitev ponudb naročniki na drugačen način kot z zavrnitvijo vseh ponudb ne morejo odpraviti. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da gre pritrditi naročniku, da je dolžan zagotoviti nemoteno delujoč informacijski sistem za predložitev ponudb do poteka roka za predložitev ponudb, bi slediti navedbam vlagatelja v izpostavljenem delu pomenilo, da naročnik kljub temu, da je seznanjen s svojo nepravilnostjo pri izvedbi postopka oddaja javnega naročila, te nepravilnosti ne bi mogel in smel odpraviti, pač pa bi moral s postopkom oddaje javnega naročila nadaljevati.
Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da je zavrnitev vseh ponudb v izključnem interesu družbe Portval, d.o.o., Koper. Delujoč informacijski sistem, ki gospodarskim subjektom omogoča sodelovanje v postopku in posledično pridobitev naročila, ni le v interesu gospodarskih subjektov, temveč tudi v interesu naročnika. V interesu naročnika namreč je, da v postopku sodeluje čim več gospodarskih subjektov oz. da prejme čim več ponudb, saj ima tako večjo izbiro glede najugodnejše ponudbe, s čimer tudi zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je obe prejeti ponudbi zavrnil iz razloga, ker ni zagotovil nemoteno delujočega informacijskega sistema za predložitev ponudb do poteka roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 10. 6. 2019
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– SIRIO, d.o.o., Koper, Kvedrova cesta 16, 6000 Koper,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.