018-050/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Analiza uporabe njiv za potrebe ocena zalog ogljika 2019«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Dean Starc, Poslovno svetovanje, s. p., Rakuševa 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 6. 2019

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Analiza uporabe njiv za potrebe ocena zalog ogljika 2019«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil na Portalu javnih naročil dne 6. 2. 2019, pod številko objave JN000637/2019-W01.
Dne 22. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil prvo stran dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, iz izreka katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda, ker ni prejel nobene dopustne ponudbe (dokument, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019). Dne 29. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil prej omenjeni dokument objavil ponovno, tokrat v celoti.
Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 3. 2019, ki jo je naročnik prejel istega dne, vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, objavljeno dne 22. 3. 2019.

V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku prejel dve ponudbi, pri čemer je bila vlagateljeva po merilu »najnižja ponudbena cena« uvrščena na prvo mesto. Vlagatelj na dan objave izpodbijane odločitve drugih informacij nima, saj je bila na Portalu javnih naročil objavljena zgolj prva stran odločitve. Odločitev tako ne vsebuje vseh elementov, kot jih zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov, naročnikove odločitve, ali bo izvedel nov postopek, kot tudi ne pravnega pouka. S takšnim ravnanjem naročnika je kršeno načelo transparentnosti iz 6. člena tega zakona. Cilj vlagatelja ni zgolj razveljavitev sporne odločitve zaradi manjkajočih elementov, temveč pospešitev predrevizijskega postopka in pravočasna pridobitev posla, zaradi česar je zahteval vpogled v postopkovno dokumentacijo, ki mu ga je naročnik tudi omogočil. Vlagatelj je na vpogledu ugotovil dejanski razlog za naročnikovo odločitev, saj je na drugi strani izpodbijane odločitve določeno, da vlagateljeva ponudba presega naročnikovo ocenjeno vrednost.

Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik kršil ZJN-3 tudi zato, ker je obe ponudbi dejansko izločil na podlagi ocenjene vrednosti, ne pa na podlagi zagotovljenih sredstev. Vlagatelj izraža prepričanje, da je njegova ponudba dopustna, saj ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev. To dokazuje tudi skupna ocenjena vrednost, opredeljena v naročnikovem Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, ki je višja od vrednosti vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik po izdaji sklepa o začetku postopka ni nikoli sprejel ustreznega dokumenta, ki bi določal višino zagotovljenih sredstev. Pripravil je zgolj »Zapisnik ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog«, z dne 6. 3. 2019, iz katerega je razvidno, da naj bi se v času do odpiranja ponudb višina zagotovljenih sredstev znižala za cca. 3000 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da je omenjeni zapisnik nezakonit, posledično pa sta nezakonita tudi predlog komisije ter naročnikova odločitev, in sicer iz naslednjih razlogov:
- zapisnik ne more nadomestiti ali spremeniti sklepa o začetku postopka,
- v celotni naročnikovi dokumentaciji ni nikakršnega dokazila o dejanski višini zagotovljenih sredstev,
- javno odpiranje ponudbe je bilo izvedeno dne 25. 2. 2019, razpoložljiva sredstva pa so se znižala z zapisnikom z dne 6. 3. 2019; vlagatelj ob tem izpostavlja še, da je identično analizo v lanskem letu izvedel ponudnik, ki je v tokratnem postopku uvrščen na 2. mesto (za vlagateljem), pri čemer je bila lanska pogodbena vrednost enaka tokratni ponudbeni ceni omenjenega ponudnika,
- v zapisniku z dne 6. 3. 2019 je navedeno, da se je v času do odpiranja ponudb znižala višina naročnikovih zagotovljenih sredstev, pri čemer pa pred omenjenim datumom oz. pred datumom odpiranja ponudb v naročnikovem spisu ni bil kreiran dokument, ki bi dokazoval to navedbo. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da naročnik višine zagotovljenih sredstev ne more nedoločno opredeliti (»z cca. X EUR«), temveč mora ta podatek in njegovo morebitno spremembo jasno in ustrezno zapisati z natančno vrednostjo. To izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije.

Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudbena cena ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev, naročnik pa je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena ZJN-3.

Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev o zavrnitvi vseh ponudb razveljavi. Vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom z dne 8. 4. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma pojasnjuje, da je ob objavi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila dne 22. 2. 2019 (pravilno dne 22. 3. 2019 – opomba Državne revizijske komisije) prišlo do napake pri skeniranju, zaradi česar je bila objavljena samo prva stran dokumenta. Šlo je za tehnično napako, s čemer se je po vpogledu v spisovno dokumentacijo strinjal tudi vlagatelj. Naročnik je po ugotovitvi napake dne 29. 3. 2019 ponovno objavil identično odločitev z namenom skladnosti objave z ZJN-3. Naročnik tako nasprotuje vlagateljevi trditvi, da izpodbijana odločitev ne vsebuje vseh zahtevanih elementov.

Naročnik dalje zavrača navedbe, da se v odločitvi sklicuje na ocenjeno vrednost javnega naročila namesto na zagotovljena sredstva. V odločitvi je namreč jasno zapisal, da so njegova zagotovljena sredstva enaka ocenjeni vrednost javnega naročila. Ker so se zagotovljena sredstva za izvedbo naročila po objavi naročila znižala, pa naročnik ni mogel sprejeti ponudbe, ki ta presega. Naročnik s tem v zvezi podrobneje pojasnjuje, da je v času izvedbe postopka prišlo do spremembe prioritet, in sicer na podlagi navodil, ki so bila podana na delovnem sestanku WG5 DG Clime dne 5. 2. 2019, da morajo imeti države članice v letu 2019 prioriteto pri pridobivanju informacij o vsebnosti organske snovi na kmetijskih tleh v skladu z aktualnimi predpisi EU na tem področju. Republika Slovenija doslej še ni vzpostavila uradne inventure, ki bi omogočila spremljanje in oceno zalog ogljika v nadzemni biomasi in na kmetijskih tleh, ki sta na teh zemljiščih najpomembnejši skladišči. Pri izračunu zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenija prav tako nima dovolj merjenih podatkov o specifični gostoti tal niti ustrezne metodologije preračunavanja specifične gostote tal s pomočjo pedotransfernih funkcij. Pri izvajanju nacionalnega sistema mora država članica vzpostaviti in vzdrževati vse institucionalne, pravne in postopkovne ureditve, ki so potrebne za njegovo delovanje, na ustrezen način med vladnimi agencijami in odgovornimi subjekti za izvajanje nalog, ki so določene v smernicah IPCC. Države članice morajo pred 1. januarjem 2022 Komisiji vsako leto do 15. marca zagotoviti in predložiti začetne, predhodne in nezavezujoče letne podatke ocene emisij in odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju s polji in pašniki, pri čemer po potrebi uporabljajo metodologije IPCC. Zaradi teh novih okoliščin in jasnih navodil na delovni skupini DG Clima se je moralo ministrstvo nujno preusmeriti v vzorčenje ocene ogljika na kmetijskih tleh in prednostno zagotoviti sredstva za ta namen, ki se zagotavljajo na isti proračunski postavki kot sredstva za predmetno javno naročilo, ki pa ni prioritetno v letu 2019.
Z naročnikovim Sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovnih komisij z dne 31. 1. 2019 sta bili imenovani dve strokovni komisiji. Strokovna komisija za ocenitev ponudb je pregledala prispeli ponudbi ter ugotovila, da ti presegata naročnikova zagotovljena sredstva, kar je zapisano tudi v zapisniku te komisije z dne 6. 3. 2019. Naročnik zavrača vlagateljevo stališče, da bi moral po tem, ko je znižal zagotovljena sredstva za namen predmetnega javnega naročila, spremeniti sklep o začetku postopka. Izdaja sklepa za naročnika ni obvezna, zahtevane podatke pa lahko evidentira na drug ustrezen način, kar je tudi storil (z zapisnikom strokovne komisije za ocenitev ponudb). Naročnik zavrača tudi vlagateljevo navedbo, da mora biti predmetno javno naročilo izvedeno do 31. 10. 2019, saj glede na predstavljene argumente slednje ne predstavlja prioritetne vsebine in še ni znano, ali bo v letošnjem letu realizirano ali ne. Prav tako je za naročnika v tem postopku nerelevantno dejstvo, da je bilo naročilo s podobno vsebino izvedeno v letu 2018.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 4. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V vlogi vztraja pri svojih navedbah in ponovno izpostavlja, da v celotni naročnikovi dokumentaciji ni nikakršnega dokazila o dejanski višini sredstev na konkretnem Načrtu razvojnih programov, proračunski postavki, kontu in podkontu. Naročnik bi, kot uporabnik aplikacije MFERAC, lahko tako v DPS-ju kot v glavni knjigi izpisal tudi dokazilo o spremembi razpoložljivih sredstev, česar pa ravno tako ni storil.

Naročnik je v prilogi dopisov, prejetih dne 12. 4. 2019 in dne 16. 4. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila. S tem v zvezi je sporna zatrjevano pomanjkljiva vsebina odločitve, obenem pa tudi zakonitost ravnanja naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno zato, ker »presega ocenjeno vrednost in naročnikova zagotovljena sredstva«.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik dne 22. 3. 2019 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019. Kot je med strankama v zadevi nesporno, je pri objavi navedene odločitve prišlo do napake, v posledici katere je bila objavljena zgolj prva stran (izmed sicer dveh strani) navedene odločitve. Dne 29. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil omenjeni dokument objavil ponovno, tokrat v celoti.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil določila tretjega in petega odstavka 90. člena ZJN-3 ter načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3. Vlagatelj obenem navaja, da njegov cilj ni razveljavitev odločitve iz zgolj formalnih razlogov ter da se je prek vpogleda v spisovno dokumentacijo seznanil s celotno odločitvijo.
Iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN izhaja, da se lahko zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja praviloma vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja. Vendar pa je skladno z določilom prvega odstavka 26. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo dopusten le, če ga vloži aktivno legitimirana oseba. Iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN s tem v zvezi izhaja, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.
Državna revizijska komisija v koketnem primeru ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje, da mu je ali bi mu lahko v zvezi z zatrjevano kršitvijo, ki se nanaša na pomanjkljivo vsebino dne 22. 3. 2019 objavljene odločitve o oddaji javnega naročila, nastala kakršnakoli škoda. Vlagatelj namreč sam navaja, da se je s celotno vsebino navedene odločitve seznanil prek vpogleda v spisovno dokumentacijo postopka, da mu je ta znana (tako v smislu razlogov za zavrnitev neuspešnih ponudb kot v smislu pravnega pouka), pa izhaja tudi iz njegovega pravočasnega zahtevka za revizijo, ki vsebuje vse zahtevane sestavine in s katerim sporno odločitev tudi vsebinsko izpodbija. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb posledično ni vsebinsko obravnavala.
Vlagatelj dalje zatrjuje, da je izpodbijana odločitev pomanjkljiva tudi zato, ker naročnik ponudnikov ni obvestil, ali bo začel nov postopek oddaje javnega naročila.
V skladu z določili ZJN-3 so možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik preveri skladnost prejetih ponudb z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, obstoj razlogov za izključitev ter izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, nato pa med dopustnimi ponudbami izbere ponudbo najugodnejšega ponudnika. ZJN-3 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov bodisi na strani naročnika. Naročnik tako lahko postopek oddaje javnega naročila zaključi brez oddaje javnega naročila (z zavrnitvijo vseh ponudb):
- če ne prejme nobene dopustne ponudbe; v tem primeru naročnik vse ponudbe zavrne na podlagi tretjega odstavka odstavek 90. člena ZJN-3;
- če sicer prejme (tudi) dopustne ponudbe, vendar se zaradi različnih razlogov na njegovi strani kljub temu odloči, da bo vse ponudbe zavrnil na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru postopek oddaje javnega naročila zaključil z izdajo odločitve o zavrnitvi vseh ponudb oz. o tem, da se javno naročilo ne odda, pri čemer je kot razlog za takšno odločitev navedel, da v postopku oddaje javnega naročila ni prejel nobene dopustne ponudbe. Svojo odločitev je naročnik pravilno utemeljil na tretjem odstavku 90. člena ZJN-3.
Za razumevanje vlagatelja, da bi moral naročnik z odločitvijo ponudnike obvestiti tudi, ali bo začel nov postopek oddaje javnega naročila, podlage v ZJN-3 ni najti. ZJN-3 namreč takšno zahtevo vzpostavlja zgolj za primer, urejen v petem odstavku 90. člena ZJN-3, ko se postopek oddaje javnega naročila zaključi iz razlogov na strani naročnika. Ker v konkretnem primeru do takšnega položaja ni prišlo (naročnik je ponudbe zavrnil zaradi nedopustnosti, ne pa iz razlogov na njegovi strani), s tem povezanim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.
Kot slednje je med strankama v zadevi spor glede obstoja podlage za naročnikovo ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva in za njeno zavrnitev.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navaja ocenjeno vrednost javnega naročila, pojasnjuje njeno znižanje tekom postopka ter zaključuje, da vlagateljeva ponudba ocenjeno vrednost presega. Naročnik ob tem zgolj omeni, da naj bi vlagateljeva ponudba presegala tudi zagotovljena sredstva, pri čemer pa navedenega ne obrazloži – iz obrazložitve tako ne izhaja, da so zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila enaka ocenjeni vrednosti tega, kot to naročnik kasneje navaja v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, niti da je tekom postopka prišlo do znižanja zagotovljenih sredstev. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve tako izhaja naročnikovo nerazumevanje pojmov »ocenjena vrednost« in »zagotovljena sredstva«.
Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da gre pri omenjenih pojmih za dva različna instituta. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, ravno tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Je pa v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot že navedeno, podana definicija dopustne ponudbe, skladno s katero je lahko kot dopustna opredeljena zgolj takšna ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi revizijskim navedbam vlagatelja o tem, da bi bilo mogoče na podlagi obrazložitve izpodbijane odločitve sklepati, da je naročnik slednjo oprl na ugotovitev o tem, da cena iz vlagateljeve ponudbe presega ocenjeno vrednost javnega naročila. Vsekakor pa je potrebno ugotoviti, da naročnikov zapis o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev ni z ničemer utemeljen, kar že samo po sebi predstavlja kršitev, ki narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Glede na (kasnejše) zatrjevanje naročnika, da so bila zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila enaka ocenjeni vrednosti javnega naročila (kasneje pa znižana), pa je ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom preverila, ali vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot so izkazana v odstopljeni dokumentaciji; tudi vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo namreč izhaja iz predpostavke, da je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo, kot jo je temu organu naročnik odstopil dne 12. 4. 2019 in dne 16. 4. 2019, ugotovila, da je v dokumentu »Zahtevek za začetek postopka oddaje javnega naročila«, z dne 25. 1. 2019, navedena zgolj ocenjena vrednost javnega naročila (ki je znašala 45.937,95 EUR z DDV), s pripisom, da so sredstva za izvedbo javnega naročila (v neopredeljeni višini) predvidena v proračunu RS za leto 2019, in sicer na proračunski postavki (PP) 160084 Pedologija in monitoring tal, NRP št. 2230-16-0021. Iz dokumenta »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovnih komisij«, z dne 31. 1. 2019, izhaja enaka ocenjena vrednost javnega naročila, enak je tudi zapis o zagotovljenih sredstvih (tj. brez navedbe njihove višine). V naročnikovem spisu se dalje nahajata dva dokumenta »Zapisnik ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog«, št. 430-10/2019/12 ter št. 430-10/20198/13 z dne 6. 3. 2019. Iz prvega od omenjenih dokumentov izhaja zapis, da je naročnik v času objave ocenil razpoložljiva sredstva na 45.937,95 EUR bruto, v času do odpiranja ponudb pa se je na strani naročnika višina zagotovljenih sredstev znižala »za cca. 3000 EUR«. Na navedenem dokumentu je na roko dopisano tudi, da so zagotovljena sredstva brez DDV znašala 37.645,05 EUR. Iz drugega dokumenta izhaja enaka vrednost zagotovljenih sredstev z in brez DDV, obenem pa je na slednjem dokumentu podan tudi zapis o tem, da se je višina zagotovljenih sredstev znižala na 34.645,05 EUR (brez DDV). Iz obeh dokumentov izhaja še ugotovitev strokovne komisije, da zaradi zmanjšanja finančne konstrukcije ne more sprejeti nobene ponudbe.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja jasen podatek o višini zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in času ter obsegu spremembe le-teh, je naročnika v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZPVPJN pozvala k predložitvi dodatnih pojasnil in dokumentacije s tem v zvezi.
Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije odgovoril z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 5. 2019. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik priložil dopisu, izhaja:
- da so bile na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 (Pedologija in monitoring tal) na dan 7. 2. 2019 izkazane proste pravice porabe v višini 190.118,00 EUR,
- da je bila dne 22. 2. 2019 podana Vloga za prerazporeditev pravic porabe iz naročnikove proračunske postavke št. 553810 na proračunsko postavko št. 160084, in sicer v višini 27.360,00 EUR,
- da so bile na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 na dan 25. 2. 2019 izkazane proste pravice porabe v višini 217.478.00 EUR.
V predloženem dopisu naročnik dodatno pojasnjuje še, da je želel zagotoviti financiranje predmetnega javnega naročila preko sredstev tehnične pomoči – financiranje je bilo odobreno dne 10. 1. 2019. Dne 17. 1. 2019 pa je bil naročnik obveščen, da se javno naročilo prek teh sredstev ne bo moglo izvesti, zato je poskušal zagotoviti drug vir sredstev. Naročnik je za izvedbo aktivnosti »vzorčenje tal« ter »analiza uporabe« potreboval skupno 220.437,95 EUR, dne 7. 2. 2019 pa je imel na razpolago proste pravice porabe v višini 190.118,00 EUR. Dne 22. 2. 2019 je naročniku s prerazporeditvijo uspelo zagotoviti dodatnih 27.360,00 EUR, s čemer je imel na razpolago proste pravice porabe v višini 217.478,00 EUR. Kot še dodaja naročnik, naj bi po navedeni prerazporeditvi proste pravice porabe za predmetno javno naročilo znašale 42.978,00 EUR z DDV, za izvedbo tega pa naj bi mu tako zmanjkalo 2.959,95 EUR.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da finančna dokumentacija, ki jo je naročnik odstopil temu organu, ne potrjuje naročnikovih navedb o tem, da so ob začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva za izvedbo tega znašala 45.937,95 EUR z DDV. Četudi naročnik Državni revizijski komisiji ni predložil dokumentacije, ki bi izkazovala stanje na dan 31. 1. 2019 (datum sprejema Sklepa o začetku postopka), je iz izpiska na dan 7. 2. 2019 namreč razvidno, da so proste pravice porabe (in s tem zagotovljena sredstva) na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 (Pedologija in monitoring tal), iz katere se financira predmetno javno naročilo, znašale 190.118,00 EUR. Naročnik sicer zatrjuje, da naj bi bil večji del sredstev na navedeni postavki namenjen za izvedbo drugega javnega naročila, pri čemer pa iz odstopljene dokumentacije potrditev te navedbe ne izhaja. Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da odstopljena finančna dokumentacija ne potrjuje naročnikovih navedb, podanih v zapisnikih ocenjevalne komisije, v odločitvi o oddaji javnega naročila ter v odločitvi o zahtevku za revizijo, o znižanju sredstev na navedeni proračunski postavki (kot naročnik navaja, naj bi se ta znižala »za cca. 3.000,00 EUR«). Iz odstopljene dokumentacije namreč (nasprotno) izhaja, da so se proste pravice porabe na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 s prerazporeditvijo dne 22. 2. 2019 povečale za 27.360,00 EUR in so, kot to izhaja iz izpiska na dan 25. 2. 2019, po spremembi znašale 217.478.00 EUR. Navedeni znesek je potrebno šteti tudi kot zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj, kot že navedeno, na podlagi odstopljene dokumentacije ni mogoče ugotoviti ali objektivno preveriti kolikšen del (če sploh) navedenih sredstev naj bi bil zagotovljen za izvedbo drugega javnega naročila, kot to sicer navaja naročnik.
Zgolj pripomniti gre, da je naročnik v svojih navedbah glede zagotovljenih finančnih sredstev tudi sicer nekonsistenten. Naročnik v že omenjenem Zapisniku ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog (dokument št. 430-10/20198/13 z dne 6. 3. 2019) tako navaja, da naj so bila za izvedbo javnega naročila prvotno zagotovljena sredstva v višini 37.654,05 EUR brez DDV oz. 45.937,95 EUR z DDV, po zatrjevanem znižanju pa naj bi bilo za naročilo na razpolago 34.654,05 EUR brez DDV (enake zneske brez DDV naročnik navaja tudi v izpodbijani odločitvi). Ob uporabi enake davčne stopnje, kot jo je naročnik uporabil pri opredelitvi prvotno zagotovljenih sredstev (22%), bi vrednost zagotovljenih sredstev po zatrjevanem znižanju tako znašala 42.277,94 EUR z DDV. V pojasnilu, ki ga je naročnik podal na zahtevo Državne revizijske komisije, pa slednji (neusklajeno z preostalimi navedbami) pojasnjuje, da naj bi zagotovljena sredstva po zatrjevani spremembi znašala 42.978,00 EUR z DDV.
Ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev je potrebno zaključiti, da je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne v neskladju z določili ZJN-3 oprl na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila oziroma da svojega stališča o tem, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva, v izpodbijani odločitvi ni utemeljil. Obenem je potrebno ugotoviti tudi, da na podlagi dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni mogoče zaključiti, da vlagateljeva ponudbena cena presega zagotovljena sredstva naročnika; iz slednje namreč ne izhaja, da naj bi zagotovljena sredstva naročnika za izvedbo predmetnega javnega naročila znašala 34.654,05 EUR brez DDV (ali pa 42.978,00 EUR z DDV), kot to zatrjuje naročnik.
Ravnanje naročnika, ki je zavrnil vlagateljevo ponudbo, katere nedopustnosti ni uspel izkazati, predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZPVPJN. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini 1.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.



Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške, tj. stroške takse v višini 1.000,00 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 5. 6. 2019


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana,
- Dean Starc, Poslovno svetovanje, s. p., Rakuševa 28, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.

Natisni stran