Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-041/2019 Mestna občina Nova Gorica

    Številka: 018-041/2019-5
    Datum sprejema: 7. 5. 2019

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 27. in 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva za sklenitev javno-zasebnega partnerstva »Javno-zasebno partnerstvo za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Javna razsvetljava d.d., Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana – Dobrunje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 5. 2019

    odločila:



    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.


    Obrazložitev:

    V postopku za sklenitev predmetnega javno-zasebnega partnerstva je bilo obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 9. 2017, pod št. objave JN007935/2017-B01, ter dne 5. 9. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 169-346990. Dne 10. 8. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil »Odločitev o izboru ponudnika« (št. 430-22/2017-92 z dne 10. 8. 2018), s katero je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo vlagatelja. Zoper navedeno odločitev je neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-156/2018-4 z dne 18. 10. 2018 odločitev naročnika razveljavila.

    Dne 14. 2. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil »Odločitev o izboru ponudnika« (št. 430-22/2017-99 z dne 13. 2. 2019), s katero je kot najugodnejšo dopustno ponudbo izbral ponudbo ponudnika Interenergo d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno, pri čemer je kot razlog za zavrnitev te ponudbe najprej navedel, da vlagatelj za ponujene tipe svetilk in reflektorja v barvi svetlobe 3.000 K v ponudbi ni predložil zahtevanih certifikatov ENEC, izdanih s strani pooblaščenih institucij; naročnik pojasnjuje, da v ponudbi niso navedene kataloške številke, na podlagi česar bi bilo mogoče povezati sporne svetilke in predložene certifikate, tudi iz naknadno prejetih pojasnil (za katere naročnik meni, da so neupoštevni zaradi tega, ker je v nasprotju z zakonom izrecno prepovedano dopolnjevanje dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije) pa ne izhaja, da so svetilke že zajete v katerem od predloženih certifikatov – iz pojasnil celo izhaja, da bodo certifikati predloženi naknadno. Naročnik je v nadaljevanju še navedel, da vlagatelj ne razpolaga niti z najmanj petletno garancijo za svetilke, saj je podal izjavo proizvajalca, glede na katero se garancija ne nanaša na naprave, ki so prižgane več kot 4.000 ur na leto, v konkretnem primeru pa je bilo jasno navedeno, da je letno število ur svetenja 4.119 ur, kar je več kot 4.000 ur. Kot razlog za nedopustnost ponudbe je naročnik navedel še, da vlagatelj v ponudbi ni predložil podatkov o izvedenih meritvah fotometričnih lastnosti, kot je bilo to zahtevano.

    Zoper odločitev o izboru najugodnejše ponudbe je vlagatelj dne 26. 2. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Meni, da je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo ponudbo kot nedopustno ter da ima tudi ponudba izbranega ponudnika najmanj enake napake, kot se neupravičeno očitajo njemu. Pojasnjuje, da je na naročnika (v fazi pred odločitvijo) naslovil vrsto dopolnil in dokazil, iz katerih je razvidno izpolnjevanje vseh zahtev za ponujena svetila. Naročnik naj bi problematiziral in napačno povzemal vsebino predloženih dokumentov oz. pojasnil. Vlagatelj izrecno poudarja, da so morali vsi ponudniki zaradi spreminjanja zahtev tekom konkurenčnega dialoga že izdelane reflektorje prilagoditi nenavadnim in nestandardnim tehničnim zahtevam naročnika. Zaradi tehnične zahteve po prilagoditvi ponujenih svetilk (tj. spremembe električnega napajalnika) se v ničemer ne spreminja vprašanje, ali še vedno zapadejo pod ta certifikat ali ne. Zatrjuje, da izbrani ponudnik naročniku ni predložil nobenega od relevantnih dokumentov, ki bi izkazovali izpolnjevanje pogojev, ki jih naročnik očita vlagatelju; izbrani ponudnik naj v času oddaje ponudbe sploh ne bi razpolagal s serijskim proizvodom 3.000 K (za svetilke StreetLight), kar posledično pomeni, da ni mogel razpolagati niti z zahtevanim certifikatom ENEC. Ponujene svetilke izbranega ponudnika naj (glede na podatke s spleta) ne bi izpolnjevale niti zahtev v zvezi s poreklom LED diod, načinom menjave LED diod, kaljenim steklom ter prenapetostno zaščito min. 10 kV. Izbrani ponudnik naj bi pri tehničnem izračunu uporabljal in upošteval svetilke, ki imajo temperaturo barve 4.000 K, čeprav je bila zahteva naročnika 3.000 K, prav tako pa naj ne bi predložil predloga tehnične rešitve na lastnem dokumentu, kar je bila zahteva naročnika. Vlagatelj tudi glede očitkov v zvezi z garancijo meni, da ga je naročnik v odnosu do izbranega ponudnika obravnaval diskriminatorno in neenakopravno; zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja in ni razumljivo niti na podlagi česa mu je naročnik priznal, da je predložil garancijo proizvajalca, niti na katero obdobje se garancija nanaša. Izpostavlja še, da proizvajalec na svoji spletni strani jasno in nedvoumno izkazuje pogoje garancije, ki se bistveno razlikujejo od pogojev, ki jih je predvidel in zahteval naročnik. Vlagatelj nazadnje kot nestrokovne označuje očitke naročnika o nepredloženih podatkih o izvedenih meritvah fotometričnih lastnosti; že naročnik je ugotovil, da so bili predloženi podatki o fotometričnih lastnostih, ti podatki pa ne morejo biti vsebovani in navedeni, če ni izvedene meritve fotometrije. Predloženi podatki so dejansko torej poročilo o izvedenih meritvah fotometričnih lastnostih. Vlagatelj predlaga in zahteva, naj se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ter se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 6. 3. 2019. Meni, da vlagatelj zaradi neizkazovanja možnosti nastanka škode nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, ob čemer opozarja, da je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-156/2018-4 vlagateljevo ponudbo označila za nedopustno, zato vlagatelj v tem postopku ne more zatrjevati in dokazati drugače, saj gre že za razsojeno stvar. Podredno izbrani ponudnik še pojasnjuje, zakaj njegova ponudba nima napak oz. pomanjkljivosti, ki ji jih pripisuje vlagatelj – zlasti opozarja na to, da dokumenti, na katere se sklicuje vlagatelj, niso relevantni, saj so bili v ponudbi predloženi drugi dokumenti, ki so skladni z zahtevami naročnika. Meni, da je vlagatelj zgolj na podlagi javno objavljenih podatkov ugibal o tehničnih značilnostih in ostalih delih izbrane ponudbe.

    Naročnik je dne 19. 3. 2019 sprejel dokument »Odločitev«, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov. Na splošno ugotavlja, da vlagatelj navaja izjemno veliko število očitkov, pri čemer zanje ne prilaga nobenih dokazov razen dveh dokumentov s spletne strani proizvajalca svetilk v ponudbi izbranega ponudnika, ki pa nimata ničesar skupnega z dokumenti v ponudbi izbranega ponudnika. Uvodoma še pojasnjuje, da je v okviru tehničnih specifikacij zahteval popolnoma standardne vrste svetilk in reflektorjev. Trditve vlagatelja glede certifikatov ENEC označuje za posplošene in nedokazane, ter pripominja, da je o vprašanju, ali so za ponujene svetilke priloženi ustrezni certifikati, že odločila Državna revizijska komisija. Tudi iz dodatnih dokazil, ki jih je vlagatelj naslovil na naročnika po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, ne izhaja, da spremenjene svetilke zapadejo pod obstoječe certifikate – celo nasprotno: iz izjave predstavnika certifikacijskega organa izhaja, da bo certifikat izdan šele, ko bodo izpolnjene administrativne in postopkovne zahteve. Enako izhaja iz potrdila drugega certifikacijskega organa, kjer je navedeno, da bo originalni certifikat ENEC posredovan v prihodnosti. Izdajatelji certifikatov torej niso potrdili, da obstoječi certifikati zajemajo vse (tudi ponujene) modele. Vezano na očitek neenakopravne obravnave naročnik v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje, na podlagi česa je ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil ustrezne certifikate. Glede očitkov o skladnosti drugih delov ponudbe izbranega ponudnika (poreklo LED diod, menjave LED diod, kaljenega stekla, prenapetostne zaščite 10 kV) meni, da se v ničemer ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila izločena ponudba vlagatelja in torej vlagatelj v tem delu niti ne more dokazati neenakopravne obravnave. Ne glede na navedeno se je naročnik v nadaljevanju opredelil tudi do teh očitkov in jih zavrnil. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj niti ne oporeka očitkom glede neustrezne garancije v njegovi ponudbi. Ker po drugi strani izbrani ponudnik garancijske izjave ni omejeval glede na število ur svetenja na leto, naročnik ugotavlja tudi, da vlagatelj ni bil neenakopravno obravnavan. Dodaja, da se vlagatelj sklicuje na pogoje garancije, kot so dostopni na spletu, iz česar izhaja, da ni seznanjen z vsebino garancije v ponudbi izbranega ponudnika in zgolj špekulativno zatrjuje neizpolnjevanje zahtevanih pogojev. Glede očitka o nepredložitvi podatkov o meritvah naročnik meni, da mu tudi okoliščina, da tehničnega lista s fotometričnimi podatki ni mogoče izdelati brez meritev fotometričnih lastnosti, prav nič ne pomaga, saj še vedno ne razpolaga z meritvami fotometričnih lastnosti.

    Naročnik je z vlogo z dne 21. 3. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 3. 2019 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Kot nekorektne in nestrokovne označuje navedbe naročnika, da ni zahteval izvenserijskih proizvodov, saj je bilo v razpisni dokumentaciji najmanj pet parametrov, ki niso (bili) serijski – v teh segmentih je moral zato dobavitelj svetilk vlagatelja prilagajati svoj serijski proizvod. Ponovno izpostavlja neenakopravno obravnavo v razmerju do izbranega ponudnika, saj naj tudi iz njegovih certifikatov ne bi izhajali točni tipi svetilk, na katere se nanašajo. Neenakopravno obravnavno ponovno izpostavlja tudi glede garancije in meni, da bi moral naročnik kot nedopustno zavrniti tudi ponudbo izbranega ponudnika, saj je ta predložil zgolj izjavo proizvajalca in ne garancije same, pri čemer iz izjave niti ni mogoče razbrati, za katero vrsto izdelka gre in kaj dejansko sama garancija pokriva. Vlagatelj še dodaja, da je vse navedeno pridobljeno po javno dostopnih podatkih, saj ni imel vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Naročnik izvaja postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica. Za izvedbo projekta je naročnik sprejel Odlok o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 22/2016; v nadaljevanju: Odlok), v katerem je določil predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja ter način financiranja izvedbe projekta. Odlok je skupen akt, s katerim je naročnik sprejel odločitev, da se projekt posodobitve, upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva, hkrati pa je tudi akt o javno-zasebnem partnerstvu (četrti odstavek 1. člena Odloka). 4. člen Odloka določa, da se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki pogodbenega partnerstva, 9. člen Odloka pa, da se zasebnega partnerja izbere na podlagi javnega razpisa in da se javni razpis objavi na portalu javnih naročil ter na spletni strani Mestne občine Nova Gorica.

    Na podlagi navedenih določil Odloka je naročnik na portalu javnih naročil dne 4. 9. 2017 objavil obvestilo o naročilu (št. objave JN007935/2017-B01) in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumenta »Navodila za izdelavo prijave, pogoji in merila« (v nadaljevanju: Navodila), je naročnik določil (3. točka Navodil), da bo zasebnega partnerja izbral v postopku javnega razpisa, ki se bo vodil kot konkurenčni dialog v skladu z 42. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) ter na podlagi Odloka, ZJZP in Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s sprem.). Konkurenčni dialog je naročnik razdelil na tri faze: fazo kvalifikacije, v kateri je kandidatom priznaval usposobljenost za izvedbo projekta, fazo dialoga, v kateri je s kandidati identificiral možne rešitve ter usklajeval vsebino pogodbenega razmerja, ter fazo oddaje končne ponudbe, v kateri sta dva kandidata oddala ponudbi, naročnik pa je izmed teh dveh ponudb na podlagi meril iz Navodil izbral najugodnejšo. Kot je še razvidno iz Navodil, je naročnik v poglavjih B) in C) Navodil določil razloge za izključitev, pogoje za priznanje sposobnosti in merila na način, kot je to določeno v ZJN-3, hkrati pa je v točki 7 Navodil določil, da je pravno varstvo v predmetnem postopku zagotovljeno v okviru ZPVPJN.

    Glede na navedeno je razvidno, da je naročnik postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave izvedel v obliki pogodbenega partnerstva in da je postopek izvajal na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje, pravno varstvo pa je zagotavljal na podlagi ZPVPJN. S tega vidika je zato treba ugotoviti, da naročnik izvaja javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo. Javnonaročniško partnerstvo je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v drugi alineji 26. člena ZJZP (6. točka 5. člena ZJZP), in predstavlja odplačno razmerje med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (druga alineja 26. člena ZJZP). 27. člen ZJZP (v povezavi s 26. členom ter 5. in 6. točko 5. člena ZJZP) določa, da se v primeru, če nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene ZJZP ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško. V teh primerih se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oz. sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako razmerje se po ZJZP šteje za javnonaročniško partnerstvo (prvi in drugi odstavek 27. člena ZJZP). Predmetno pogodbeno partnerstvo pa nima oblike javnonaročniškega razmerja le zaradi konkretnega načina izvedbe postopka, temveč tudi zaradi vsebine samega posla. V okviru projekta bo namreč zasebni partner zagotovil financiranje prenove javne razsvetljave ter bo v določenem časovnem obdobju izvajal upravljanje in vzdrževanje prenovljenega dela omrežja, naročnik oz. javni partner pa bo plačeval storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov oz. bo zasebnemu partnerju za storitve plačeval iz ustvarjenih letnih prihrankov energije (6. točka sklepa o začetku postopka in 1. točka Navodil). To je razvidno tudi iz 25. člena vzorca koncesijske pogodbe, v katerem je določeno, da se koncesionirana gospodarska javna služba financira iz plačil za storitve, ki jih opravi koncesionar v okviru izvajanja koncesijske dejavnosti iz sredstev proračuna koncedenta (v zvezi z naravo vsebine predmeta naročila prim. tudi sklep Državne revizijske komisije št. 018-239/2016-10). Ker gre torej v konkretnem primeru za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, se pravno varstvo zagotavlja skladno z določbami ZPVPJN.

    Med vlagateljem in naročnikom je v obravnavanem primeru sporno, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo utemeljeno zavrnil kot nedopustno, ter ali je pri tem spoštoval načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

    Pravilnost naročnikovega ocenjevanja vlagateljeve ponudbe glede ustreznosti tehnične rešitve ponujenih svetilk in reflektorjev za osvetljevanje objektov je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN 3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

    Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ob tem mora naročnik tudi zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo nekaterih ponudnikov.

    Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik po izvedeni drugi fazi konkurenčnega dialoga kandidatoma poslal dokument »Povabilo k oddaji končne pisne ponudbe«, v katerem je med drugim navedel, da je zaželeno, »da je iz opisa ponujene končne tehnične rešitve ponudnika razvidno izpolnjevanje vseh ključnih zahtev skladno s Tehničnimi specifikacijami za prenovo javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorice. Razvidno pa mora biti najmanj:
    - proizvajalec in model ponujenih svetilk, z navedbo števila posameznih kosov;
    - izračunana poraba električne energije svetilk javne razsvetljave na prebivalca […];
    - izračunan kazalnik učinkovitosti SLEEC […];
    - izdelana končna finančna konstrukcija projekta, iz katere je razvidna višina investicije, razdelana po posameznih ključnih elementih investicije.«

    V dokumentu »Tehnične specifikacije za prenovo javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorice« (junij 2018) je naročnik navedel končne tehnične zahteve za izvedbo projekta, pri čemer je v 4. točki poglavja »4.1 Zahteve ki jih mora izpolnjevati nova javna razsvetljava« pod razdelkom »Dodatne tehnične zahteve za LED svetilke« istega poglavja med drugim navedel še:
    »[…] Svetilke morajo zadostiti pogojem standardov ENEC (European Norm Electrical Certification) glede varnosti električnih izdelkov, LED diode pa standarda EN 62471:2008, ki določa njihovo fotobiološko varnost in standarda CE.
    Izpolnjevanje predhodno navedenih pogojev in standardov mora biti dokazano z ustreznimi certifikati, izdanimi s strani pooblaščenih institucij in dokazili izdanimi s strani proizvajalca svetilke. […]«
    Smiselno enake zahteve predstavljenim so bile navedene tudi pod razdelkom »Dodatne tehnične zahteve za LED reflektorje«.

    Vlagateljeva ponudba vsebuje popis 11 različnih tipov svetilk in enega reflektorja z navedbo proizvajalca, modela (npr. proizvajalec D., model »3353 GARDA 4 model OSTALO«) ter predvidenih količin posameznega tipa, pri čemer iz popisa niso razvidne navedbe kataloških oz. referenčnih številk. Na primerljiv način so ti izdelki identificirani tudi v dokumentih »Izračun kazalnika učinkovitosti SLEEC« in »Svetlobno tehnični izračuni« ter v tehničnih listih z navedbo lastnosti posamezne svetilke ali reflektorja. V kolikor gre tri v ponudbi vsebovane dokumente proizvajalca svetil »Compliance declaration« razumeti na način, da se nanašajo na ponujene svetilke oz. reflektor z drugačno temperaturo barve svetlobe od standardne (izjave se namreč nanašajo na modele »3290 Sella 1 – Special version 3000K – SURGE 10kV – BIOPOWER 5 STEP«, »3291 Sella 1 – Special version 3000K – SURGE 10 kV – BIOPOWER 5 STEP« in »3353 Garda – Special version 3000K – SURGE 10kV – BIOPOWER 5 STEP«), tudi iz teh dokumentov izhaja, da kataloške številke oz. referenčne kode navedenih izdelkov sploh še niso bile določene, oziroma, da jih bo proizvajalec določil naknadno.

    V vlagateljevi ponudbi se nahajajo trije certifikati ENEC (dva izdana s strani izdajatelja IMQ, št. CA04.09055 in CA04.09056, in eden izdan s strani izdajatelja UL International Demko A/S, št. ENEC-00978), ki se nanašajo na določene artikle, opredeljene z nazivom proizvajalca D., tipom (npr. »3354 Garda 4«), kataloško oz. referenčno številko (npr. »330541-00«) in nekaterimi drugimi lastnostmi (npr. »32 LED / 64W«, »LED (700 mA)« itd.). Certifikata izdajatelja IMQ vsebujeta tudi list z opisom sestave vsakega od artiklov (tj. z opredelitvijo predstikalne naprave, modula LED itd.), na katerega se nanaša certifikat, pri čemer je za vsakega od teh sestavnih delov navedeno, ali in s kakšnim drugim delom je zamenljiv.

    Ob upoštevanju navedenega oz. tega, da vlagatelj ponujenih svetilk in reflektorja ni opredelil tudi z navedbo kataloške oz. referenčne številke, Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da na podlagi vsebine vlagateljeve ponudbe ni mogoče povezati ponujenih svetilk in predloženih certifikatov ENEC ter tako ugotoviti, ali je izpolnjena zahteva po tem, da svetilke in reflektorji zadoščajo standardu ENEC, kar je bila zahteva naročnika. Državna revizijska komisija se je sicer do tega vprašanja opredelila že v sklepu št. 018-156/2018-4, kjer je bilo poudarjeno, da ni mogoče ugotoviti, ali so ponujene svetilke zaobjete v obsegu predloženih certifikatov ENEC – pojasnjeno je bilo, da v predloženih certifikatih niso vsebovani izdelki z oznako ponujenih izdelkov (npr. »3353 GARDA 4 model OSTALO«), zgolj na podlagi splošnega naziva tipa svetilke (kot npr. »GARDA 4«) pa ni mogoče ugotoviti, da se certifikati nanašajo na vse mogoče izvedenke določenega tipa z različnimi kataloškimi oz. referenčnimi številkami, saj so izdelki v certifikatu opredeljeni ne le s splošno navedbo tipa, ampak tudi z navedbo kataloške oz. referenčne številke, v povezavi s katero iz prilog certifikatov izdajatelja IMQ (kot že pojasnjeno) izhaja tudi sestava teh posameznih izdelkov.

    Iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da ponuja prilagojene svetilke (Državna revizijska komisija se ob tem ne opredeljuje do vprašanja, ali so bile zahteve nenavadne in nestandardne, kot meni vlagatelj). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da tudi prilagojene svetilke, kakršne ponuja, še vedno zapadejo pod zahtevane certifikate, vendar pa v zvezi s temi navedbami argumentirano ne navaja razlogov v prid takega zaključka; zgolj na splošno se sklicuje na pojasnila in dokazila, ki jih je naročniku (samoiniciativno) posredoval po prejemu odločitve Državna revizijska komisija št. 018-156/2018-4 (in posledični razveljavitvi prvotne odločitve o izboru ponudnika z dne 10. 8. 2018) in katera naj bi naročnik napačno interpretiral. Tudi ob upoštevanju teh dokazil in pojasnil Državna revizijska komisija pritrjuje naročnikovim ugotovitvam, da izdajatelja certifikatov (UL International Demko A/S in IMQ) nista potrdila, da se obstoječi in v ponudbi priloženi certifikati ENEC nanašajo na izdelke, ki so predmet vlagateljeve ponudbe; tudi vlagatelj v vlogi z dne 27. 3. 2019 ne nasprotuje tem ugotovitvam, v nobeni od vlog pa ne pojasni, zakaj bi bilo mogoče šteti, da naročnik »[..] napačno povzema vsebino predloženih dokumentov, pojasnil« – zlasti tega ne pojasni glede ugotovitev naročnika, da iz izjave predstavnika IMQ izhaja, da (kot to povzema naročnik) »bo certifikat izdan šele, ko bodo izpolnjene vse administrativne in postopkovne zahtev« ter glede potrdila UL International Demko A/S, kjer je navedeno (kot to povzema naročnik), da »so bile svetilke modela Cripto testirane in bo originalni ENEC certifikat posredovan v prihodnosti«. Izvedbe drugih dokazov v podkrepitev svojih navedb vlagatelj ne predlaga. Upoštevaje vse navedeno zato v obravnavanem primeru ni mogoče zaključiti, da so ugotovitve naročnika napačne ali da je bila ponudba vlagatelja v tem delu neutemeljeno označena kot nedopustna.

    Vendar pa se vlagatelj sklicuje tudi na načelo enakopravne obravnave in meni, da je bil v razmerju do izbranega ponudnika obravnavan neenakopravno, saj naj bi tudi njegova ponudba izkazovala najmanj enake napake, kot jih je naročnik očital vlagatelju: izbrani ponudnik naj v času oddaje ponudbe namreč ne bi razpolagal s serijskim proizvodom 3.000 K za svetilko StreetLight, kar naj bi posledično pomenilo, da ni mogel razpolagati niti z zahtevanim certifikatom ENEC. Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da upoštevaje peti odstavek 35. člena ZJN-3 vlagatelju ni bil omogočen vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika (česar vlagatelj sicer ne izpostavlja kot spornega); iz navedb vlagatelja izhaja, da svoje očitke utemeljuje na informacijah, pridobljenih s spletnih strani proizvajalca svetilk, ki jih ponuja izbrani ponudnik, in ne na podlagi vsebine ponudbe izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika z očitki vlagatelja ne more soglašati. Izbrani ponudnik predvidenih svetilk ni opredelil le z navedbo proizvajalca in modela (kot v primeru ponudbe vlagatelja), ampak tudi s kataloškimi oz. referenčnimi številkami, ki omogočajo preverbo, ali so ti izdelki zajeti v obsegu predloženih certifikatov ENEC – izbrani ponudnik je svetilke na tak način dosledno označil v dokumentih »Predlog tehnološke rešitve za prenovo javne razsvetljave v občini Nova Gorica« in »priloga 1 – seznam svetil z led ekvivalenti (SITECO)«, prav tako pa je za te izdelke (identificirane na predstavljen način) predložil še preostalo zahtevano tehnično dokumentacijo (svetlobnotehnične izračune itd.). Pregled v ponudbi predloženih certifikatov izdajatelja VDE (št. 40044686 in 40041794) potrjuje ugotovitve naročnika o tem, da oznake izdelkov na obeh certifikatih (referenčne oz. kataloške številke) pokrivajo ponujene svetilke, vključno s svetilkami StreetLight z barvno temperaturo 3.000 K (ta barvna temperatura je kot ena od možnih za svetilke StreetLight izrecno omenjena v ustrezajočem certifikatu). Tudi v kolikor bi bilo relevantno, ali je proizvajalec v času oddaje ponudbe dejansko razpolagal s takimi svetilkami (oz. jih izdeloval), bi bilo v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da vlagatelj teh svojih navedb ni dokazal, saj (v zahtevku za revizijo) v podkrepitev teh navedb ne predlaga izvedbe nikakršnega dokaza.

    Vlagatelj zatrjuje še, da naj iz ponudbe izbranega ponudnika ne bi bilo razvidno, ali so ponujene svetilke skladne z nekaterimi zahtevami naročnika, vsebovanimi v 4. točki poglavja »4.1 Zahteve ki jih mora izpolnjevati nova javna razsvetljava« v dokumentu »Tehnične specifikacije za prenovo javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorice« (junij 2018), ter pod razdelkoma »Dodatne tehnične zahteve za LED svetilke« in »Dodatne tehnične zahteve za LED reflektorje«:
    - »Vse vgrajene svetilke in reflektorji morajo imeti ohišje narejeno iz tlačno litega aluminija, brez zunanjih plastičnih delov, na spodnji strani ravno kaljeno steklo, stopnja odpornosti stekla proti udarcem IK08m stopnja vodoodpornosti IP 66.«,
    - »V primeru vgradnje LED [svetilk/reflektorjev], morajo biti v [svetilkah/reflektorjih] vgrajene LED diode enega od renomiranih svetovnih proizvajalcev kot npr. […]«,
    - »[Svetilke/Reflektorji] morajo imeti možnost zamenjave modula z LED diodami, napajalno/krmilnega modula in prenapetostne zaščite neposredno na drogu, brez demontaže [celotne svetilke/celotnega reflektorja].«,
    - »[…] vsi [reflektorji] morajo imeti vgrajeno prenapetostno zaščito min. 10 kV in možnost regulacije svetilnosti.«
    Še dodatno vlagatelj navaja, da naj bi izbrani ponudnik v predloženih tehničnih izračunih upošteval svetilke, ki imajo temperaturo barve 4.000 K (tj. za svetilke, kjer je bila zahtevana temperatura barve 3.000 K), ter da naj ne bi predložil predloga tehnološke rešitve na lastnem dokumentu, kar je bila zahteva naročnika.

    Iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot dopustne, je naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v nobenem primeru ne sme izbrati kot najugodnejše. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost zavrnitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno neustreznost ponudbe izbranega ponudnika ni vsebinsko obravnavala – te navedbe niso usmerjene v zatrjevanje neenakopravne obravnave v postopku oddaje javnega naročila, saj se ne nanašajo na istovrstne kršitve, zato vlagatelj za njihovo obravnavo ne izkazuje pravnega interesa. V kolikor je namreč mogoče navedbe vlagatelja razumeti na način, da z navedbami o neustreznosti v ponudbi izbranega ponudnika vsebovanih svetilk zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno, je ob tem treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve, torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. Ker se razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ne nanašajo tudi na vprašanja ustreznosti izpostavljenim tehničnim specifikacijam in zahtevam naročnika, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi lahko šlo za istovrstne kršitve.

    Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotavlja, da je vlagatelju tudi glede preostalih revizijskih očitkov, ki se nanašajo na dopustnost njegove ponudbe, odpadel pravni interes za meritorno presojo, zato Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov ni presojala. Ker niso bile ugotovljene kršitve naročnika v že obravnavanem delu glede zavrnitve ponudbe vlagatelja kot nedopustne, morebitna presoja ostalih revizijskih očitkov ne bi več mogla vplivati na vlagateljev pravni položaj oziroma njegov interes v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

    Ne glede na to, da v nadaljevanju navedeno zaradi vseh zgoraj omenjenih razlogov ne more vplivati na odločitev, pa Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi očitki o neenakopravni obravnavi zaradi ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika po merilu »Garancijska doba za brezhibno delovanje svetilk« še pripominja, da se je vlagatelj tudi v tem delu skliceval na podatke s spletne strani proizvajalca ponujenih svetilk, ki pa – glede na vsebino ponudbe izbranega ponudnika – za presojo ustreznosti ponujene garancije niso relevantni. Izbrani ponudnik je v obrazcu »III. Ponudba« namreč navedel, da garancijo (12 let) nudi oz. zagotavlja proizvajalec; enako izhaja tudi iz ponudbi priloženega dokumenta proizvajalca ponujenih svetilk »Podaljšana garancija za svetilke proizvajalca S[…] ponujene za javno naročilo JN007935/2017-B01«, iz katere pa (za razliko od vsebine vlagateljeve ponudbe) ne izhajajo omejitve veljavnosti garancije, vezane na število ur svetenja, prav tako pa tudi ne druge omejitve, ki bi jih bilo mogoče razbrati iz vlagateljevih očitkov. Upoštevaje navedeno tudi v tem delu ni mogoče ugotoviti, da je bil vlagatelj obravnavan neenakopravno.

    Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 6. 3. 2019 zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

    Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 7. 5. 2019

    Predsednik senata:
    mag. Gregor Šebenik,
    član Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - mag. Franci Kodela – odvetnik, Na Trati 11, 1210 Ljubljana - Šentvid,
    - MESTNA OBČINA NOVA GORICA, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica,
    - Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis z

    Natisni stran