018-030/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-73/18 - NOVO CESTA PROLETARSKIH BRIGAD - LIMBUŠKA: 1. ETAPA: GRADBENA DELA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Pomgrad, gradbeno podjetje, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov, o. p., d. o. o., Dunajska 20, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 4. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 6. 2. 2019, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 43001-6/2018/26 411 z dne 24. 1. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 31. 5. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN003566/2018-B01, dne 1. 6. 2018 pa še v Uradnem listu EU, pod št. objave 2018/S 103-234544. Dne 25. 1. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 43001-6/2018/26 411 z dne 24. 1. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil skupnima ponudnikoma Cestno Podjetje Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49/A, Ptuj, in Euro – Asfalti, d. o. o., Rajlovac bb, Sarajevo, BiH (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 6. 2. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zaradi česar je naročnik ne bi smel izbrati kot najugodnejše. Vlagatelj naročniku očita naslednje kršitve:

- Naročnik je izbranega ponudnika s pozivom z dne 27. 11. 2018 pozval k dopolnitvi ponudbe, k soglasju za odpravo računske napake ter k predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil, pri čemer je določil, da mora ponudbo dopolniti do 4. 12. 2018 do 15.00 ure. Izbrani ponudnik do navedenega roka ni odgovoril, naročnik pa je od informatika prejel odgovor, da je bilo sporočilo izbranemu ponudniku poslano in da ga je ta tudi prejel. Ne glede na to je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 7. 12. 2018 ponovno pozval k dopolnitvi ponudbe v enakem obsegu kot prvič in mu določil rok pet dni, s tem, da mu je tokrat poziv poslal priporočeno s povratnico. Ustaljena praksa naročnika je, da komunikacija poteka elektronsko, zato se vlagatelj sprašuje, zakaj je odstopil od te prakse. Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ki v 37. členu določa, da se morajo uporabljati elektronska komunikacijska sredstva. Ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika dvakrat pozval k dopolnitvi ponudbe, je tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave in določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker izbrani ponudnik na prvotni poziv ni odgovoril, bi ga moral naročnik izključiti iz postopka. Vlagatelj ob tem izpostavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel dva kontaktna elektronska naslova, zato je naročnik ravnal povsem pravilno in v skladu z ustaljeno prakso, ko je poziv poslal preko elektronske pošte. Iz podatka, da je bil naročnikov poziv poslan, sicer ne izhaja, kaj je strežnik izbranega ponudnika s sporočilom počel, vendar pa to ne more biti več odgovornost naročnika. Izbrani ponudnik je dolžan zagotoviti delovanje in spremljanje pisne komunikacije na v ponudbi zapisan elektronski naslov. Za morebitno nedostavo prvotnega poziva je izključno odgovoren izbrani ponudnik.
- Dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika je nepopolna. Izbrani ponudnik je v ponudbi tri postavke ovrednotil s ceno na enoto mere 0 (elektronski vnos ni bil mogoč), zato ga je naročnik vprašal, ali je te postavke upošteval drugje. Izbrani ponudnik je pojasnil, da je dve postavki upošteval pri ostalih postavkah (do tretje se sploh ni opredelil), in sicer z vrednostjo 0, kar je v nasprotju s točko 4.4 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je izrecno navedeno, da v primeru, če vrednost za posamezno postavko ni opredeljena, sledi obvezna izključitev ponudbe. Iz poziva naročnika z dne 17. 12. 2018 izhaja, da je moral izbrani ponudnik pojasniti, na katerem mestu v ponudbi je vključen strošek izdelave projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope ter na katerem mestu v ponudbi je vključen strošek izdelave projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje. Izbrani ponudnik je podal pomanjkljiv odgovor, saj se je opredelil le do projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope, ni pa pojasnil, v katerem delu svojega predračuna je upošteval postavko za izdelavo projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje. Naročnik je v Navodilih za pripravo ponudbe v točki 4.4 določil, da lahko kakršnokoli napako v popisu del s količinami (napačna količina, enota mere, formula, blokada) odpravi izključno naročnik in da bo v primeru, če v predračunu posamezna postavka ne bo cenovno ovrednotena, zahteval pojasnilo, ali je obračunana v okviru drugih postavk, kje in v kakšni vrednosti, sicer bo ponudbo zavrnil. Izbrani ponudnik je podal pojasnilo le za postavko izdelave projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope, vendar le, kje jo je upošteval, ne pa tudi v kakšni vrednosti, za postavko izdelave projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje pa sploh ni podal nikakršnega pojasnila. Naročnik je izbranega ponudnika pozval tudi k pojasnilu, kje je upošteval postavko meritev zvočne izoliranosti po SIST EN 140-5. Izbrani ponudnik je pojasnil, da je ta postavka predvidena v postavkah dobave okenskih elementov, ni pa podal pojasnila, v kakšni vrednosti je to postavko upošteval. Vlagatelj ob tem navaja, da naročnik izbranega ponudnika ni izrecno pozval na način, naj za vsako od manjkajočih postavk navede, kolikšna je vrednost, čeprav bi ga glede na točko 4.4 Navodil za pripravo ponudbe moral.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19. 2. 2019 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih argumentov in navaja, da so neutemeljeni, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 4. 3. 2019 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- Naročnik je izbranega ponudnika dne 27. 11. 2018 preko portala e-JN na elektronski naslov uprava@cpptuj.si pozval k predložitvi soglasja k ugotovljenim računskim popravkom in k predložitvi dokazil ter pojasnil za v ponudbi navedeno referenčno delo. Ker v postavljenem roku od izbranega ponudnika ni prejel odgovora, je kontaktiral skrbnika portala e-JN, hkrati pa je po telefonu vprašal tudi izbranega ponudnika, ali je prejel poziv. Kontaktna oseba izbranega ponudnika je zatrdila, da poziva niso dobili, skrbnik portala e-JN pa je posredoval dnevniški zapis posredovanega sporočila, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je bilo sporočilo odposlano. Ker naročnik s strani skrbnika portala e-JN ni prejel dodatnega pojasnila, je za razlago dnevniškega zapisa prosil vodjo svoje službe za informatiko. Ta je pojasnil, da je bil vmesni čas delovanja strežnika zelo dolg, kar je nenavadno. Na podlagi navedenega odgovora je naročnik zaključil, da je bilo sporočilo preko skrbnikovega strežnika naslovniku sicer poslano, vendar ga ta zaradi tehničnih napak ni prejel. Naročnik ob tem dodaja, da je v tistem obdobju, novembra oz. decembra 2018, zaznaval pogoste motnje v delovanju e-JN sistema. Odgovornost za izbor sistema pošiljanja je v skladu s prakso Državne revizijske komisije na naročniku in ker naročnik ni razpolagal z dokazilom o tem, da je strežnik izbranega ponudnika sporočilo prejel, je slednjemu dne 17. 12. 2018 priporočeno s povratnico poslal nov poziv za dopolnitev ponudbe. Naročnik ob tem opozarja tudi na splošne pogoje za uporabo informacijskega sistema e-JN, iz katerih izhaja, da ni mogoče v celoti izključiti možnosti napak, zaradi česar se tudi ne strinja, da je za nedostavo prvotnega poziva odgovoren izključno izbrani ponudnik, ter dodaja, da posledično ne more iti za dvakratno pozivanje k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je v konkretnem primeru sicer poskusil zagotoviti elektronsko sporočanje, a ker je ugotovil, da ne deluje, je pošto posredoval priporočeno s povratnico.
- Izbrani ponudnik je predračun izpolnil na vseh mestih, kjer je bilo to predvideno. Kljub temu se je naročnik odločil, da postavke s ceno 0,0 EUR preveri. Iz poziva jasno izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, kolikšna je cena v spornih postavkah in kje so te zajete, prav tako pa je razvidno, da je že naročnik sam ugotovil, da je za vrednost manjkajočih postavk ponujena cena 0,0 EUR. Izbrani ponudnik je pojasnil, da pri postavkah S79 514 in S29 515 ni vnesel cene na enoto, ker so bile celice zaklenjene. Hkrati je pojasnil, da je strošek PID predvidel na postavkah N 7 1 102. Iz pojasnila je razvidno, da se nanaša na obe postavki S79 514 in S29 515. Za postavko 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5« je izbrani ponudnik pojasnil, da jo je predvidel na postavkah »Dobava okenskih elementov« v istem zavihku, na podlagi česar je sklepal, da so vse tri postavke s ceno 0,0 EUR vključene v ostale dele ponudbe in so s tem del ponudbe. Naročnik je možnost iz točke 4.4 Navodil izkoristil tako, je izbranega ponudnika pozval k obrazložitvi, kje je predvidel ceno navedenih postavk, same vrednosti pa naročniku ni bilo treba pojasnjevati zaradi razloga danosti cene 0,0 EUR, kar je ugotovil že naročnik sam.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 7. 3. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 3. 2019 opredelil do navedb naročnika. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj naročniku očita, da je kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbe lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku omogočil dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudbe oz. ko je pojasnila in dopolnitve izbrane ponudbe sprejel kot ustrezne, ponudbo izbranega ponudnika pa ocenil kot dopustno. V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe vlagatelj naročniku očita, da je izbranega ponudnika dvakrat pozval k dopolnjevanju ponudbe v istem delu in da je njegova pojasnila upošteval kot ustrezna, kljub temu, da izbrani ponudnik ni podal pojasnil glede vseh manjkajočih ponudbenih postavk, čeprav je bil k temu izrecno pozvan.

Vlagateljeve navedbe glede neustrezne vsebine dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika je treba presojati z vidika določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cena, ponudba v okviru meril, tehnične specifikacije predmeta naročila in ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

Iz citiranih določb izhaja, da ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb načeloma ni mogoče spreminjati oz. popravljati, vendar pa lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017). Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C-387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudba v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč sodne prakse je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik izbranega ponudnika pozval k pojasnilu nekaterih predračunskih postavk v ponudbenem predračunu. V Navodilih za pripravo ponudbe je naročnik v 4. poglavju določil pravila, ki se nanašajo na ponudbeno dokumentacijo, med katero je naročnik uvrstil tudi specifikacijo naročila. V točki 4.4 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil pravila, ki so jih morali ponudniki upoštevati pri izpolnjevanju specifikacije naročila:

»V ponudbi mora biti priložena (razdelek drugi dokumenti oz. druge priloge) naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, …), kjer sta opredeljena vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila, ponudnik pa je ne sme spreminjati.

Popis del s količinami in cenami na enoto se predloži v elektronski obliki (»excell« datoteka). Cene na enoto (brez DDV) in vrednost postavk (količina x cena na enoto) se navede v EUR, največ na cent natančno. V primeru razhajanja med istovrstnim podatkom v predračunu (listina »ponudba – predračun«) in podatkom v predloženem popisu del s količinami in cenami velja slednji.

Kakršnokoli napako v objavljenem popisu del s količinami (napačna količina, enota mere, formula, blokada, …) lahko odpravi izključno naročnik, ponudnik pa je na napako, ki jo odkrije, dolžan opozoriti preko portala javnih naročil. Če v predloženem popisu del posamezna postavka ni cenovno ovrednotena bo naročnik zahteval pojasnilo ali je obračunana v okviru drugih postavk, kje in v kakšni vrednosti, če to ni, bo ponudba zavrnjena.«

Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da ta v treh postavkah popisa del ni izpolnil cene na enoto. Zato ga je z dopisom z dne 17. 12. 2018 pozval k pojasnilu ponudbe, in sicer na naslednji način:

»V Popisu del (Zavihek: 2 Prolet cesta (2), Sklop 7: Tuje storitve, Postavka: S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope« in Postavka: S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« ter Zavihek: PPZ, Sklop 7, Rekapitulacija: Kontrola kvalitete izvedenih del, Postavka: 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5«) ponudnik ni izpolnil cene na enoto (zaradi vnaprej zaklenjenih celic s strani naročnika), pri čemer pa je za vrednosti postavk ponujena cena 0,00 EUR.

Pozivamo vas, da predložite pisno pojasnilo, ali je strošek navedenih postavk morda vključen v druge dele predračuna ter v katere.«

Iz citiranega poziva je najprej razvidno, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval, naj pojasni, v kakšni vrednosti so ponujene manjkajoče postavke. V tem delu je njegov poziv zato neskladen s točko 4.4 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je določil, da bo v primeru, če posamezna postavka v popisu del ne bo cenovno ovrednotena, zahteval pojasnilo, kje in v kakšni vrednosti je ta zajeta. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnikov poziv jasen v delu, v katerem so bile izpostavljene manjkajoče postavke – izbrani ponudnik je bil jasno pozvan, naj pojasni, ali in v katere dele predračuna je vključil postavke S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope«, S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« in 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5«. Za navedene tri postavke je bil torej izbrani ponudnik v skladu s pozivom naročnika dolžan pojasniti, ali jih je pri pripravi ponudbenega predračuna upošteval in če jih je, v katere druge postavke predračuna jih je vključil.

Izbrani ponudnik je naročniku pojasnila posredoval z dopisom z dne 20. 12. 2018, v katerem je v delu, ki se nanaša na manjkajoče postavke ponudbenega predračuna, podal naslednje pojasnilo:

»Ponudnik je na podlagi razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: RD) vnesel vse cene na enoto. Kot ugotavlja naročnik pri postavkah S79 514 in S79 515 ponudnik ni vnesel cene na enoto, saj so bile celice v katerih je naročnik predvidel vnos cen, zaklenjene s strani naročnika. Na podlagi dejstva, da torej vnos pri teh postavkah objektivno ni bil mogoč, ponudnik stroška izdelave PID v tem delu ni predvidel, vendar hkrati in dodatno pojasnjuje, da pa je strošek PID predvidel na postavkah N 7 1 102 (Zavihek: »1_Prolet_cesta(1)«). Kot nadalje ugotavlja naročnik pri postavki 7.1 »Meritve zbočne izolirnosti po SIST EN 140-5« v (Zavihek: »37_PPZ«) ponudnik ni vnesel ceno na enoto, saj je bila celica v kateri je naročnik predvidel vnos cene, zaklenjena s strani naročnika. Na podlagi dejstva, da torej vnos pri tej postavki objektivno ni bil mogoč, ponudnik stroška izdelave »Meritve zbočne izolirnosti po SIST EN 140-5« v tem delu ni predvidel, vendar hkrati in dodatno pojasnjuje, da pa je strošek »Meritve zbočne izolirnosti po SIST EN 140-5« predvidel na postavkah pod »DOBAVA OKENSKIH ELEMENTOV« v istem zavihku (Zavihek: »37_PPZ«).«

V zvezi s pozivom za pojasnilo ponudbe in odgovorom izbranega ponudnika naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je že sam ugotovil, da je izbrani ponudnik za postavki S79 514 in S79 515 ponudil ceno 0,00 EUR, kar naj bi izhajalo že iz poziva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikove ugotovitve nimajo podlage v predloženi dokumentaciji. Naročnik je v pozivu k pojasnilu ponudbe sicer res navedel, da pri manjkajočih postavkah izbrani ponudnik ni izpolnil cene na enoto in da je za vrednosti postavk ponujena cena 0,00 EUR, vendar pa je hkrati jasno, da se je naročnik v pozivu zavedal, da je do tega prišlo zaradi vnaprej zaklenjenih celic. Iz poziva je torej jasno, da naročnik cene 0,00 EUR ni upošteval kot ponudbeno voljo izbranega ponudnika, temveč kot posledico njegove napake, zaradi česar je želel razčistiti, ali je izbrani ponudnik predvidel strošek za manjkajoče postavke in ali jih je morda vključil v druge postavke. Tudi sicer iz pojasnila izbranega ponudnika ne izhaja, da je za manjkajoče postavke ponudil ceno 0,00 EUR. Nasprotno, izbrani ponudnik pojasnjuje, da zaradi zaklenjenih celic cen pri manjkajočih postavkah ni mogel vnesti (ne pa, da jih ponuja po ceni 0,00 EUR), da pa je njihov strošek predvidel na drugih postavkah. Iz dikcije, da je izbrani ponudnik predvidel strošek manjkajočih postavk, je razvidno, da jih je ovrednotil z določeno ceno in jo vključil v druge dele predračuna, v katere je bil vpis cene mogoč. Iz navedene ugotovitve izhajata dve posledici. Prvič, izbrani ponudnik ni pojasnil, kolikšna je cena za manjkajoče postavke oz. v kakšni vrednosti jih je obračunal. Iz pojasnila je razvidno le, da je strošek (torej določeno ceno) upošteval, kakšne so vrednosti manjkajočih postavk v okviru združenih postavk pa naročniku ni pojasnil. In drugič, med izbranim ponudnikom in naročnikom je očitno prišlo do razhajanja v razumevanju cene za manjkajoče postavke, saj jih je izbrani ponudnik ovrednotil (očitno je predvidel določen strošek, torej ceno), medtem ko naročnik zatrjuje, da je cena za te postavke pravzaprav 0,00 EUR in da mu je to jasno že od začetka. V tem delu je torej prišlo do neujemanja volje strank glede bistvene sestavine pogodbe. Vendar pa je hkrati treba zapisati, da je do navedenega položaja prišlo zaradi ravnanja naročnika, ki ni bilo skladno z določbo točke 4.4 Navodil za pripravo ponudbe, saj je izbranega ponudnika pozval le k pojasnilu, ali je strošek navedenih postavk morda vključen v druge dele predračuna ter v katere, ni pa ga pozval, naj mu pojasni, v kakšni vrednosti je ocenil strošek manjkajočih postavk. Naročnik zatrjuje, da je bila cena postavk 0,00 EUR in da zato izbranemu ponudniku niti ni bilo treba pojasnjevati, v kakšni višini je ovrednotil te postavke. Vendar pa je treba ponovno zapisati, da je cena 0,00 EUR pri manjkajočih postavkah posledica napake naročnika, ne pa volje izbranega ponudnika, in da iz njegovega pojasnila jasno izhaja, da teh postavk ne ponuja zastonj, temveč jih je ovrednotil (določil ceno) in vključil v druge postavke, ne da bi pri tem pojasnil, kolikšna je njihova cena. Ker je bila cena manjkajočih postavk očitno vključena v druge postavke, se pri pojasnjevanju ponudbene cene ne bi odprlo vprašanje spreminjanja cene, kot to zatrjuje naročnik, temveč bi šlo le za pojasnjevanje načina odprave napake, ki jo je v predračunu povzročil naročnik.

Ne glede na ugotovitev, da je izbrani ponudnik sicer pojasnil, da je manjkajoče postavke upošteval in njihove stroške vključil v druge postavke (pri čemer zaradi neustreznega naročnikovega poziva ni pojasnil njihove vrednosti), pa je treba pritrditi vlagatelju, ki navaja, da izbrani ponudnik ni podal pojasnila za vse tri manjkajoče postavke, čeprav je bil k temu izrecno pozvan. Naročnik je namreč, kot je bilo že zapisano, izbranega ponudnika jasno pozval, naj pojasni, ali in v katere dele predračuna je vključil postavke S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope«, S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« in 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5«. Izbrani ponudnik je bil torej dolžan podati pojasnila za vse tri manjkajoče postavke. Kot je razvidno iz njegovega odgovora, je podal pojasnilo le za dve postavki, in sicer za postavko »strošek izdelave PID« (torej za postavko S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope«), ter za postavko 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5«. Le za ti dve postavki je izbrani ponudnik pojasnil, da ju je vključil v druge postavke (postavko S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope« konkretno v postavko N 7 1 102 (Zavihek: »1_Prolet_cesta(1)«), postavko 7.1 »Meritve zbočne izoliranosti po SIST EN 140-5« pa konkretno v postavko »DOBAVA OKENSKIH ELEMENTOV« v zavihku »37_PPZ«). V odgovoru izbranega ponudnika torej manjka pojasnilo za postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« oz. iz njega ni razvidno, da jo je upošteval pri pripravi ponudbenega predračuna.

Naročnik in izbrani ponudnik sicer navajata, da se pojasnilo nanaša na vse postavke in da vključuje tudi postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje«, saj je tudi ta omenjena v pojasnilu. Vendar pa v predmetnem postopku ni mogoče spregledati, da je izbrani ponudnik postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« omenil izključno v delu, v katerem pojasnjuje, da »pri postavkah S79 514 in S79 515 ponudnik ni vnesel cene na enoto, saj so bile celice v katerih je naročnik predvidel vnos cen, zaklenjene s strani naročnika«, torej v delu, v katerem pojasnjuje, da v navedenih postavkah ni vnesel cene na enoto zaradi napake naročnika. V nadaljevanju, ko izbrani ponudnik navaja, kje je upošteval manjkajoče postavke, pa pojasnjuje izključno postavko »strošek PID« (česar ni mogoče razumeti drugače kot le postavko S79 514, saj se le ta nanaša na izdelavo projektne dokumentacije za projekt izvedenih del, torej PID, medtem ko se postavka S79 515 nanaša na izdelavo dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje), ter postavko 7.1 »Meritve zbočne izolirnosti po SIST EN 140-5«. Za postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« torej izbrani ponudnik ni podal pojasnila, da je to postavko vključil v druge dele predračuna, in če da, v katere, čeprav je bil k temu izrecno pozvan.

Naročnik ob utemeljevanju, da se pojasnilo izbranega ponudnika nanaša tako na postavko S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope« kot tudi na postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje«, zatrjuje tudi, da naj bi prvi odstavek 23. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo (Uradni list RS, št. 36/18 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik) določal, da je projektna dokumentacija izvedenih del (PID) namenjena med drugim tudi uporabi in vzdrževanju objekta. Posledično je naročnik pojasnilo izbranega ponudnika razumel na način, da je dokumentacija iz obeh postavk zajeta v postavki N 7 1 102 (Zavihek: »1_Prolet_cesta(1)«). Navedenim trditvam naročnika ni mogoče slediti. Ne glede na določbe Pravilnika namreč ostaja dejstvo, da je naročnik postavki S79 514 »Izdelava projektne dokumentacije za projekt izvedenih del za vse izvedene sklope« in S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« v predračunu ločil na dve samostojni enoti in od ponudnikov zahteval, da za vsako ločeno prikažejo ponudbeni ceni, za kateri ju bodo izvedli. Naročnik torej v ponudbenem predračunu izdelave projektne dokumentacije za projekt izvedenih del ter izdelave projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje ni obravnaval kot enotne postavke oz. enotne dokumentacije, temveč ju je ločil na dve samostojni postavki. V skladu z navedenim je tudi v pozivu izbranega ponudnika izrecno pozval, naj mu poda pojasnilo za postavki S79 514 in S79 515 (poleg postavke 7.1 »Meritve zbočne izolirnosti po SIST EN 140-5«). Naročnik torej šele sedaj, naknadno, zavzema stališče, da sta postavki S79 514 in S79 515 pravzaprav združeni, takšna razlaga pa nima podlage niti v razpisni dokumentaciji niti v pozivu k podaji pojasnil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni pojasnil svoje ponudbe v skladu z navodilom naročnika, saj ni pojasnil, ali je postavko S79 515 »Izdelava projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje« upošteval v ponudbenem predračunu in v katerem delu. Izbrani ponudnik torej ni dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije v skladu z navodili naročnika, zato bi ga moral ta v skladu z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3 izključiti iz postopka.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 43001-6/2018/26 411 z dne 24. 1. 2019. Državna revizijska komisija ob tem ni obravnavala drugih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vročanje poziva k pojasnilu ponudbe oz. na dvakratno pozivanje. Njihova vsebinska presoja ne bi mogla več vplivati na ugotovitev, da izbrani ponudnik ni dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije v skladu z navodili naročnika in da bi ga moral zato naročnik izključiti iz postopka, s tem pa tudi ne bi mogla več vplivati na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva, da ta ni podal pojasnil v skladu z jasnim navodilom in da bi moral njegovo ponudbo posledično izključiti iz postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini, ki je skladna s pravnim poukom naročnika, priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40 po OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 26.702,34 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 26.702,34 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 19. 2. 2019, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, priglasil tudi stroške, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, ki jih je priglasil v vlogi z dne 19. 2. 2019, saj je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, zato navedbe izbranega ponudnika naročniku niso pripomogle k uspehu. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 8. 4. 2019


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Vesna Cukrov, o. p., d. o. o., Dunajska 20, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran