018-214/2018 Premogovnik Velenje, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Jekleno ločno podporje in vezni material«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Invec Remacon, d. o. o., IOC Zapolje III 6, Logatec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Premogovnik Velenje, d. o. o., Partizanska cesta 78, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 2. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 22. 11. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku s pogajanji s predhodni javnim razpisom, dne 4. 9. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN006097/2018-E01, dne 5. 9. 2018 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 170-387540. Dne 14. 11. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti za javno naročilo »Jekleno ločno podporje in vezni material – Sklop A«« (dokument št. 170-NP-0674-2018 z dne 12. 11. 2018), iz katerega je razvidno, da je v sklopu A »Jekleno ločno podporje TH 29« sposobnost priznal kandidatoma Bochumer Eisenhütte, GmbH & Co KG, Klosterstrasse 46, Bochum, Nemčija, in Ekon, spol. s. r. o., Bezova 1658, Praga, Češka republika. Iz odločitve o priznanju sposobnosti je razvidno tudi, da naročnik vlagatelju v sklopu A ni priznal sposobnosti za izvedbo naročila, in sicer z obrazložitvijo, da ponuja loke profila V29, kar ni predmet naročila, oz. da je profil izdelka neustrezen, zaradi česar je njegova ponudba tehnično neustrezna.

Zoper odločitev o priznanju sposobnosti je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 22. 11. 2018, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik tehnične zahteve opredelil opisno in s tehnično risbo, ki uporablja isto poimenovanje, vendar je tehnična karakteristika tista, ki utemeljuje tehnično sprejemljivost izdelka. Navodila zahtevajo jekleno ločno podporje TH29, pri čemer mora biti presek ločnega podpornika izdelan po prilogi 1, dolžina in krivljenje lokov morajo biti izdelani po prilogah 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, material loka pa mora biti 31MN4+QT po standardu DIN 21530-3:2016. Vlagatelj zatrjuje, da ponujen profil z oznako V29 ustreza tehničnim zahtevam naročnika, kar je razvidno iz tehnične risbe profila. Oblika in dimenzije ponujenega profila so identične tistim na tehnični risbi naročnika. Razlika je le v poimenovanju oz. oznaki profila. Proizvajalec Huta Labedy ga imenuje V29, naročnik pa TH29. Vlagatelj se je s proizvajalcem dogovoril, da sprejme naročnikovo poimenovanje profila TH29, kot dokazilo pa prilaga novo tehnično risbo, na kateri je profil poimenovan po želji naročnika – TH29. Naročnik je po mnenju vlagatelja presojal izključno naziv ponujenega predmeta, ne pa njegovih tehničnih karakteristik. Vlagatelja tudi ni pozval k dopolnitvi ali pojasnitvi ponudbe, čeprav bi pojasnilo odpravilo dilemo glede poimenovanja. Ker je naročnik jasno opredelil tehnične karakteristike in jih poimenoval z lastnim imenom, slednje ne more biti odločilno za presojo ustreznosti ponujenega predmeta, temveč izključno spoštovanje oz. izpolnitev tehničnih zahtev naročnika. Ker je naročnik neutemeljeno odločil, da je ponudba vlagatelja nedopustna, ker naj ne bi bila tehnično ustrezna, za takšno odločitev pa ni navedel nobenih vsebinskih razlogov, saj ni presojal tehničnih karakteristik, je njegova odločitev preuranjena in vsebinsko napačna, ker je neutemeljena z ustreznimi trditvami glede tehnične nesprejemljivosti, upoštevaje tehnične karakteristike. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev doslej opravljenih dejanj in ponovitev pregleda prispelih ponudb, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo posredoval kandidatoma, ki jima je priznal sposobnost za izvedbo naročila. Kandidat Bochumer Eisenhütte, GmbH & Co KG, se do zahtevka za revizijo ni opredelil. Kandidat Ekon, spol. s. r. o., je v vlogi z dne 29. 11. 2018 zapisal, da ni pomembno, ali je v načrtu napisano V29 ali TH29, temveč je pomembno, da je na načrtu narisan profil TH29 in oznaka proizvajalca Huta Labedy. Če proizvajalec Huta Labedy profila TH29 ne proizvaja, je tak načrt po mnenju kandidata Ekon, spol. s. r. o., ponaredek.

Naročnik je s sklepom z dne 4. 12. 2018 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je nedopustno, da je vlagatelj predložil tehnično risbo, ki jo je po dogovoru s proizvajalcem označil s profilom TH29. Gre za spremembo tehničnih lastnosti, zato je naročnik ne more upoštevati. Zaradi istih razlogov naročnik tudi ni smel pozivati vlagatelja k dopolnitvam oz. popravkom. Vlagatelj je predložil novo risbo, ki ni v skladu z zahtevanimi standardi tehniških risb, zato gre zgolj za skico. Gre še vedno za skico profila V29, na njej pa so glede na prvotno risbo spremenjene nekatere tolerance. Določene dimenzije, v kateri se profila TH29 in V29 razlikujeta, so preprosto izbrisane. S popravki tehniške risbe profila V29 je nastala skica za nov profil jeklenega ločnega podporja, ki ga je vlagatelj poimenoval »TH29 VALENJE«. V osnovi je na skici še vedno profil V29 z določenimi popravki, ki pa prav tako ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik dalje navaja, da so trditve vlagatelja o identičnosti preseka jeklenega ločnega podporja tipa TH29 in V29 neresnične in zavajajoče. Preseka enega in drugega tipa sta si sicer na videz podobna, vendar pa se med seboj dimenzijsko razlikujeta. Dimenzijsko razhajanje je tolikšno, da ne zagotavlja združljivosti enega in drugega tipa ločnega podporja. Naročnik že več let uporablja jekleno ločno podporje tipa TH29 in ima trenutno v uporabi 150.000 ločnih segmentov tega tipa. Ločno podporje je namenjeno večkratni uporabi, zato ga mora naročnik v procesu izdelave jamskih objektov pred vsakokratno uporabo obnoviti. Segmenti ločnega podporja krožijo med vgradnjo, pri čemer prihaja do mešanja segmentov iz različnih dobav, sledljivost pa se izgubi. Navidezno enake segmente bi lahko razlikovali le z mersko opremo. Različni tipi ločnega podporja, ki med seboj niso združljivi, bi v procesu povzročili velike tehnološke težave, ki bi se kazale v neustrezno podgrajenih jamskih objektih, to pa bi zmanjšalo varnost in ogrožalo zanesljivost proizvodnje. Tudi iz slik ločnega podporja TH29 in V29 je razvidno, da različna tipa ne nalegata eden v drugega. Za popravilo ločnega podporja obstajajo tudi ustrezni krivilni stroji, ki bi se poškodovali, če bi hoteli na njih popravljati oz. prekrivljati ločne segmente tipa V29.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 5. 12. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je dne 5. 12. 2018 prevzel sklep, s katerim je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo, in se do navedb naročnika v sklepu opredelil z vlogo z dne 7. 1. 2019, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 11. 1. 2019 (poslana po pošti priporočeno dne 10. 1. 2019). Ker bi se vlagatelj do navedb naročnika v sklepu, glede na šesti odstavek 29. člena ZPVPJN (in upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), lahko (priporočeno po pošti) opredelil do dne 10. 12. 2018, tega pa ni storil, Državna revizijska komisija vsebine te vloge, v kolikor bi lahko bila relevantna v smislu opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne more upoštevati, ker jo je vlagatelj vložil po poteku roka iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in kandidata Ekon, spol. s. r. o., je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je na podlagi ugotovitve, da vlagatelj ponuja loke profila V29, kar ni predmet naročila, oz. da je profil ponujenega izdelka neustrezen, njegovo ponudbo izločil kot tehnično neustrezno ter posledično nedopustno.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, in da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki predpisujejo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v točki 2.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) določil, da bo ponudbo izločil (med drugim) tudi v primeru, če ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam. Tehnične zahteve je naročnik določil v točki 5.1 razpisne dokumentacije, pri čemer je za sklop A – Jekleno ločno podporje TH 29 določil naslednje zahteve:

- presek ločnega podpornika izdelan po prilogi 1
- dolžina in krivljenje lokov izdelani po prilogi 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9
- material loka: 31Mn4+QT po standardu DIN 21530-3:2016

V prilogi 1 je naročnik predstavil načrt loka TH29, na katerem je skica profila TH29 skupaj z vpisanimi dimenzijami in dopustnimi odstopanji.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da so morali kandidati v sklopu A ponuditi takšen profil ločnega podporja, ki je (med drugim) izdelan po prilogi 1, v kateri je naročnik podal načrt profila TH29 z določenimi dimenzijami in dopustnimi odstopanji. Kot dokaz, da ponujeno ločno podporje izpolnjuje naročnikove zahteve glede preseka ločnega podporja oz. da je skladno s prilogo 1, je naročnik od kandidatov zahteval predložitev izjave na obrazcu 5, na katerem so morali kandidati izjaviti, da je ponujeno ločno podporje skladno z lastnostmi, kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji, oz. da izpolnjuje zahtevane tehnične lastnosti blaga. Poleg tega je naročnik v točki 5.2 razpisne dokumentacije za posamezne sklope zahteval tudi predložitev tehnično – tehnološke dokumentacije, pri čemer so morali kandidati v sklopu A med drugim predložiti tehniško risbo preseka ločnega podpornika s tolerancami mer v skladu s standardi SIST ISO 10209, SIST ISO 128, SIST ISO 129, SIST ISO 406 in SIST ISO 6410.

Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je ta predložil izjavo na obrazcu 5, v kateri je potrdil, da je ločno podporje, ki ga ponuja, skladno z lastnostmi, kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji, oz. da izpolnjuje zahtevane tehnične lastnosti blaga. Poleg tega je vlagatelj priložil tudi tehnično risbo, na kateri je načrt ločnega podporja z nazivom »Ksztaltownik V29 wg PN-H-93441-3«. Na načrtu oz. risbi so vpisani tudi podatki o dimenzijah posameznih delov ponujenega ločnega podporja skupaj s podatki o tem, kolikšna odstopanja so možna pri vsaki vpisani dimenziji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponujeni profil z oznako V29 ustreza tehničnim zahtevam naročnika, kar naj bi bilo razvidno iz tehnične risbe profila. Kot navaja vlagatelj, so oblika in dimenzije ponujenega profila identične tistim na tehnični risbi naročnika, razlika pa naj bi bila le v poimenovanju oz. oznaki profila, saj naj bi ga proizvajalec Huta Labedy imenoval V29, naročnik pa TH29. Vlagatelj se je zato s proizvajalcem dogovoril, da spremeni poimenovanje profila, na podlagi česar je predložil novo tehnično risbo, na kateri je profil poimenovan po želji naročnika – TH29.

Kot je mogoče razumeti navedbe vlagatelja, ta zatrjuje, da ločno podporje, ki ga ponuja v ponudbi, ustreza vsem naročnikovim zahtevam, saj naj bi bile mere, kot so razvidne iz tehnične risbe, predložene v ponudbi, identične tistim, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Težava naj bi bila izključno v poimenovanju profila, zaradi česar je vlagatelj predložil novo skico, na kateri je, kot je mogoče razumeti vlagatelja, spremenjen izključno naziv profila, medtem ko so vse mere ostale nespremenjene. Pregled vlagateljeve ponudbe in primerjava tehnične risbe iz njegove ponudbe ter novo predložene skice pokaže, da vlagateljeve navedbe niso točne.

Iz tehnične risbe ločnega podporja, ki je predložena v vlagateljevi ponudbi, je sicer razvidno, da vse osnovne mere ustrezajo zahtevam naročnika (razen ene, kjer je naročnik zahteval razdaljo med krakoma v vrednosti 116, vlagatelj pa je ponudil razdaljo v vrednosti 116,5, vendar je tu naročnik dopustil odstopanja v vrednosti do 1,5, vlagatelj pa v tej dimenziji zagotavlja manjša odstopanja). Prav tako je res, da vlagatelj osnovnih mer ni spreminjal v skici, ki jo je priložil k zahtevku za revizijo. Vendar pa je iz tehnične risbe ločnega podporja, ki je predložena v vlagateljevi ponudbi, hkrati razvidno, da vlagatelj ni izpolnil zahtev, ki se nanašajo na dopustna odstopanja pri posameznih merah. Tako je npr. pri dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka, za katerega je naročnik predpisal dimenzijo 31,5 z dopustnimi odstopanji +0,3 in -0,7, vpisal vrednost 31,5 z odstopanji +3 in -1. Podobno je vlagatelj pri dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka brez krivine, za katerega je naročnik predpisal dimenzijo 28,5 z dopustnimi odstopanji +0,3 in -0,7, vpisal vrednost 28,5 z odstopanji +0,6 in -0,6. Pri dolžini spodnjega loka ločnega podporja, za katerega je naročnik predpisal dimenzijo 44, ni pa predvidel nobenih odstopanj, je vlagatelj vpisal vrednost 44 z odstopanji +0,5 in -0,5. Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da ne držijo vlagateljeve navedbe o tem, da dimenzije njegovega ločnega podporja v celoti ustrezajo naročnikovim zahtevam in da v tem smislu ponujeni profil z oznako V29 ustreza tehničnim zahtevam naročnika, saj odstopanja pri izpostavljenih dimenzijah presegajo tista, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Upoštevajoč zahtevano dimenzijo zgornjega odebeljenega dela kraka z dopustnimi odstopanji bi npr. bil ustrezen izdelek z dimenzijami od 30,8 do 31,8, vlagatelj pa je ponudil izdelek z dimenzijami od 30,5 do 34,5. Podobno velja tudi za dimenzije zgornjega odebeljenega dela kraka brez krivine in spodnjega loka ločnega podporja, kjer odstopanja v vlagateljevem izdelku prav tako presegajo dopustne intervale in ponujene dimenzije posledično presegajo naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Iz skice, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, je razvidno, da je spremenil vsa odstopanja pri posameznih izpostavljenih dimenzijah. Tako je npr. pri dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka poleg osnovne dimenzije 31,5 vpisal nove vrednosti odstopanj +0,3 in -0,7, ki so v skladu z naročnikovimi zahtevami. Prav tako je pri dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka brez krivine poleg osnovne mere 28,5 na novo vpisal odstopanja +0,3 in -0,7, ki so v skladu z naročnikovim zahtevami, pri dolžini spodnjega loka ločnega podporja v vrednosti 44 pa je izbrisal odstopanje v vrednosti 0,5, ki ga je vsebovala tehnična risba v njegovi ponudbi, čeprav ga naročnik v razpisni dokumentaciji pri tej dimenziji ni predvidel.

Iz dejstva, da so pri navedenih dimenzijah spremenjene vrednosti možnih odstopanj, izhajata dve ugotovitvi. Prva je ta, da ne drži vlagateljeva trditev, da je v skici, ki jo je predložil k zahtevku za revizijo, v dogovoru s proizvajalcem spremenil izključno le naziv izdelka. Nasprotno, vlagatelj je poleg naziva spremenil tudi dimenzije možnih odstopanj na način, da je prvotno navedene vrednosti odstopanj v ponudbi, ki so presegale dopustna odstopanja, določena v razpisni dokumentaciji, prilagodil tako, da ustrezajo naročnikovim zahtevam. S tem je spremenil dimenzije posameznih delov ločnega podporja in namesto izdelka, katerega dimenzija zgornjega odebeljenega dela kraka obsega vrednosti od 30,5 do 34,5, ponudil izdelek, katerega dimenzija zgornjega odebeljenega dela kraka obsega vrednosti od 30,8 do 31,8. Podobno velja tudi za preostali dimenziji ločnega podporja, ki sta bili izpostavljeni zgoraj.

Druga ugotovitev, ki izhaja iz dejstva spremenjenih odstopanj pri določenih dimenzijah, pa je ta, da je bil vlagatelj očitno seznanjen s konkretnimi dimenzijami oz. s konkretnimi pomanjkljivostmi v njegovi ponudbi, zaradi katerih jo je naročnik ocenil kot tehnično neustrezno in nedopustno. Vlagatelj je namreč na podlagi naročnikove obrazložitve o izločitvi njegove ponudbe, ki ni vsebovala le ugotovitve o napačnem nazivu izdelka, temveč tudi ugotovitev o neustreznosti profila izdelka, ob primerjavi svoje tehnične risbe in tehnične risbe iz razpisne dokumentacije lahko razbral, v čem je konkretno neustreznost njegovega profila oz. v katerih konkretnih delih dimenzije ločnega podporja ne ustrezajo, saj je prav te naknadno spremenil v skladu z naročnikovimi zahtevami. S tega vidika je mogoče ugotoviti, da je bila v tem konkretnem primeru, upoštevaje dane okoliščine, ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe dovolj obrazložena oz. da je vlagatelj iz nje lahko razbral konkretne razloge za izločitev ponudbe. Naročnik je v odločitvi pojasnil, da vlagatelj ponuja ločno podporje z oznako V29 in da je profil ponujenega izdelka neustrezen. Iz obrazložitve odločitve je torej razvidno, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo ne samo zaradi neustreznega poimenovanja izdelka, temveč zaradi tehnične neustreznosti profila. Da je vlagatelj lahko ugotovil konkretne razloge za izločitev njegove ponudbe, je tako razvidno iz zahtevka za revizijo, v katerem je navedel relevantna dejstva ter predlagal dokaze, med drugim tudi novo skico, na kateri pa ni le preimenoval profila, temveč je spremenil posamezne dimenzije odstopanj, ki v prvotnem načrtu niso ustrezale naročnikovim zahtevam. Vlagateljeve revizijske navedbe, da naročnik ni navedel nobenih vsebinskih razlogov za izločitev njegove ponudbe oz. da ni presojal tehničnih karakteristik ponujenega izdelka, zato niso utemeljene.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbo predložil tehnično risbo ločnega podporja, iz katere je razvidno, da posamezne dimenzije skupaj z odstopanji ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Z drugimi besedami: vlagatelj je ponudil izdelek, ki vsaj v treh delih (dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka, dimenziji zgornjega odebeljenega dela kraka brez krivine in dimenziji spodnjega loka ločnega podporja) odstopa od dimenzij, ki jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. V skici ločnega podporja, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, so vse neustrezne dimenzije odstopanj spremenjene. Navedeno pomeni, da pomanjkljivosti, ki so ugotovljene v vlagateljevi ponudbi, ne potrebujejo le pojasnjevanja oz. spremembe naziva izdelka, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč tudi spremembo tehničnih lastnosti. Takšna sprememba, če bi do nje prišlo v postopku oddaje javnega naročila, pa ne bi bila v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN3, ki med drugim določa, da razen v primeru, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Neustreznih dimenzij odstopanj ni mogoče opredeliti kot očitnih napak, katerih prave vrednosti bi bilo mogoče ugotoviti na prvi pogled, temveč gre za napake, ki jih je mogoče odpraviti šele s spremembo tehničnih lastnosti predmeta, kar šesti odstavek 89. člena ZJN-3 izrecno prepoveduje. Gre za napake, zaradi katerih vlagateljeva ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, zaradi česar posledično naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3, ko jo je ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 1. 2. 2019


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Premogovnik Velenje, d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
- Invec Remacon, d. o. o., IOC Zapolje III 6, 1370 Logatec
- Bochumer Eisenhütte, GmbH & Co KG, Klosterstrasse 46, Bochum, Nemčija
- Ekon, spol. s. r. o., Bezova 1658, Praga, Češka republika
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, t

Natisni stran