018-005/2019 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »vrednotenje prispevkov OP 2014–2020 k nacionalnim ciljem Strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter komplementarnost z drugimi strukturnimi in EU skladi« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MK projekt, družba za svetovanje in vodenje projektov, d. o. o., Rogaška cesta 25, Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Urban Seničar, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 2. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 24. 7. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005120/2018-W01) do roka za prejem ponudb (16. 8. 2018 do 9. ure; točka IV.2.2 objave) prejel le ponudbo, ki jo je predložil vlagatelj skupaj s partnerjem Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana. Naročnik je po vpogledu v aplikacijo e-Dosje z dokumentom »Obvestilo« št. 4301-12/2018/13 z dne 17. 9. 2018 vlagatelja obvestil, da mu ne odda naročila male vrednosti, saj je ugotovil, da je podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 9. 2018, ki ga je naročnik s sklepom št. 4301-12/2018/16 z dne 8. 10. 2018 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-180/2018-4 z dne 26. 11. 2018 ugodila in jo razveljavila. Naročnik je znova vpogledal v aplikacijo e-Dosje in znova sprejel odločitev, da ne odda naročila male vrednosti, ki jo je sporočil z dokumentom »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 12. 2018 in predlagal, da »naročnik spremeni svojo odločitev tako, da izbere edino prejeto ponudbo«, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj se je skliceval na drugi odstavek 75. člena ZJN-3 in navedel, da:
- »iz navedenega ne izhaja, da je plačevanje davkov izključno odvisno od Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) kot to zatrjuje naročnik. Vsi ponudniki (vključno z vlagateljem) moramo plačati tudi druge obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, kot jih določa 2. odstavek 75. člena ZJN-3 – npr. lastniki nepremičnin moramo plačevati tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar sodi v obveznosti, kot jih določa 2. odstavek 75. člena ZJN-3«,
- čeprav je že v zahtevku za revizijo z dne 27. 9. 2018 »predložil dejstva in dokaze za anomalijo oziroma neustrezno prikazovanje dejanskega stanja v e-Dosjeju, se naročnik do tega ni opredelil«,
- naročnik ni niti podvomil v izpis iz aplikacije e-Dosje, čeprav je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-180/2018-4 z dne 26. 11. 2018 ugotovila, da je bilo dejansko stanje na knjigovodskih karticah na 14. 8. 2018 enako kot na 10. 8. 2018 in 16. 8. 2018,
- bi naročnik lahko zaprosil za pojasnilo FURS ali pravno mnenje Ministrstvo za finance, česar pa ni storil, niti se ni poslužil brezplačne pravne pomoči pri Ministrstvu za javno upravo, Direktorat za javno naročanje,
- aplikacija e-Dosje »ne prikazuje vedno dejanskega stanja, zaradi česar naročnikove odločitve, ki temeljijo le na izpisu omenjene aplikacije v primerih, ko so s strani izključenega ponudnika predložena dejstva in dokazi o drugačnem dejanskem stanju ne morejo biti zakonite«,
- iz predloženih dokazil k zahtevku za revizijo izhaja, da je imel na 14. 8. 2018 na kontu 80 sicer dolg, vendar je imel na isti dan (14. 8. 2018) na kontu 97 preplačilo v višjem znesku od dolga, zaradi česar je na 14. 8. 2018 imel do Republike Slovenije oziroma FURS preplačila iz naslova davkov in prispevkov, zato ne obstajajo razlogi za izključitev edine predložene ponudbe,
- je FURS na vlagateljevo pobudo 26. 9. 2018 preknjižil (pobotal) del zneska s konta 97 z zneskom s konta 80, kar dodatno utemeljuje trditev, da je vlagatelj imel na 14. 8. 2018 preplačilo,
- še nadalje potrjuje izjavo z obrazca št. 3 o neobstoju neplačanih zapadlih obveznosti,
- kljub sodelovanju v postopkih javnega naročanja pri naročniku že več kot dve leti ni bil izbran v nobenem postopku oddaje javnega naročila, četudi je predložil najugodnejšo ponudbo, ta primer pa predstavlja eklatanten primer naročnikove sistemske diskriminacije,
- predlaga Državni revizijski komisiji, da na podlagi ZPVPJN »sproži postopek o prekršku zoper naročnikovo odgovorno osebo in naročnikovo komisijo v kolikor je bila imenovana oziroma zoper vse naročnikove javne uslužbence, ki sodelujejo v predmetnem javnem naročilu«.

Naročnik je s sklepom št. 4301-12/2018/26 z dne 7. 1. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je pred sprejemom odločitve, da ne odda naročila male vrednosti, pri Ministrstvu za javno upravo, Direktorat za javno naročanje pridobil pojasnila o aplikaciji e-Dosje,
- aplikacija e-Dosje ne predstavlja uradne evidence in ne ustvarja podatkov, temveč jih le pridobiva in zbira iz uradnih evidenc, zato dvom v resničnost podatkov ni utemeljen,
- je razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 sestavljen iz dveh delov,
- »bi lahko ponudnik izpodbil trditev navedeno v sistemu e-Dosje bi moral predložiti še ostala "dokazila", ki se "stečejo" v izpolnjevanje drugega odstavka 75. člena ZJN-3«, ki pa jih ni predložil,
- bi vlagatelj lahko sam zahteval pri FURS dokazilo, da je na 14. 8. 2018 izpolnjeval celotni pogoj iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, česar pa ni storil,
- je po prejemu zahtevka za revizijo 3. 1. 2019 tudi na Ministrstvu za javno upravo pisno zaprosil za preverbo na FURS glede pravilnosti odgovora v poizvedbi v aplikaciji e-Dosje št. 4052, ki se nanaša na vlagatelja, in prejel odgovor, da dejansko stanje na 14. 8. 2018 ustreza odgovoru v poročilu, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3,
- je bil pobot opravljen šele 26. 9. 2018, ki pa ni relevanten datum, saj je edini relevanten datum 14. 8. 2018, pobot na 26. 9. 2018 pa ne dokazuje, da so bili pogoji izpolnjeni že na 14. 8. 2018,
- so bila dokazila in navedbe iz zahtevka za revizijo z dne 27. 9. 2018 predmet postopka pravnega varstva, v katerem je Državna revizijska komisija izdala sklep št. 018-180/2018-4 z dne 26. 11. 2018, postopek oddaje naročila male vrednosti pa se je vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, zato se do vlagateljevih navedb in dokazov v tem postopku ne opredeljuje, niti se ni opredeljeval v fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb,
- ni odločal o prilogah 1 in 2 k zahtevku za revizijo, saj te niso relevantne, ker je zanj merodajen izpisek iz aplikacije e-Dosje.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 4301-12/2018/27 z dne 8. 1. 2019 in 4301-12/2018/30 z dne 24. 1. 2019 Državni revizijski komisiji poslal zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. 4301-12/2018/26 z dne 7. 1. 2019 ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je zlasti navedel, da ni podan razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za njegovo izključitev, čemur je naročnik nasprotoval. Vlagatelj je s sklicevanjem, da se naročnik »v novi izpodbijani odločitvi« »ni […] opredelil do dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj predložil že v prvotnem zahtevku za revizijo«, da »kljub temu, da je vlagatelj že v prvotnem zahtevku za revizijo predložil dejstva in dokaze za anomalijo oziroma neustrezno prikazovanje dejanskega stanja v e-Dosjeju, se naročnik do tega ni opredelil« in da »se naročnik ni vsebinsko opredelil do vlagateljevih predloženih dejstev in dokazov niti v novi odločitvi«, po vsebini uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z zahtevami ZJN-3 za obveščanje, o čemer pa naročnik ni podal jasnega stališča.

Iz točke IV.2.2 objave in 10. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik določil, da morajo ponudniki predložiti ponudbe do 16. 8. 2018 do 9. ure. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 16. 8. 2018 je razvidno, da je naročnik do izteka roka za prejem ponudb prejel le vlagateljevo ponudbo. Iz dokumenta »Podrobnosti prejete ponudbe«, ki ga je naročnik natisnil 19. 10. 2018 in ga posredoval Državni revizijski komisiji, izhaja, da je vlagatelj ponudbo oddal 14. 8. 2018 ob 15.38. Navedeno pomeni, da je treba 14. 8. 2016 upoštevati kot dan, ko je vlagatelj oddal ponudbo.

Kot je razvidno iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018, ki ga je naročnik izdal po prejemu sklepa št. 018-180/2018-4 z dne 26. 11. 2018, je naročnik sprejel izpodbijano odločitev »[n]a temelju 89. in 90. člena« ZJN-3 in jo obrazložil, pri čemer pa se, kot je opozoril vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 2, 3 in 4), ni opredelil do dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo z dne 27. 9. 2018, in dokazov, ki mu jih je predložil. Vendar Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da naročnik zaradi te opustitve ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z ZJN-3, saj ni mogla šteti, da je naročnik kršil drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik namreč skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Vsebino obrazložitve določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, pri čemer ta mora med drugim vsebovati »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran« (del prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018 je razvidno, da je naročnik navedel, zakaj je ugotovil, da je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je navedel, da je s pomočjo aplikacije e-Dosje ugotovil, da je pri vlagatelju na dan predložitve ponudbe (tj. 14. 8. 2018) podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je torej navedel razlog v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Čeprav ne prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne katera druga določba ZJN-3 ni preprečevala naročniku, da bi se opredelil do dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo z dne 27. 9. 2018, in dokazov, ki mu jih predložil, v dokumentu »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018, je treba upoštevati, da mu tega nobena določba ZJN-3 in s tem niti prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ni nalagala. Vprašanje, ali je naročnik navedel razlog(e) (torej obrazložitev) za sporno odločitev, pa je treba razlikovati od vprašanja, ali je na podlagi te obrazložitve mogoče sporno odločitev obravnavati kot zakonito. Vsebinsko enako je Državna revizijska komisija pojasnila že v zadevi št. 018-180/2018. Ali razlog, ki ga je naročnik navedel v dokumentu »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018, torej utemeljuje njegovo odločitev, da izključi vlagatelja, bo Državna revizijska komisija ugotavljala v revizijskem postopku.

Naročnik se je v dokumentu »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018 v zvezi z vlagateljevo izključitvijo oprl na drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ki določa:
»Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.«

Naročnik je razlog za izključitev, ki temelji na drugem odstavku 75. člena ZJN-3, določil v točki 6.1.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Ponudnik/soponudnik/podizvajalec na dan oddaje ponudbe ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi z izpolnjevanjem obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, v vrednosti 50 evrov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe«,
ponudniki pa so morali neobstoj tega razloga za izključitev dokazati s predložitvijo obrazca št. 3, ki vsebuje »izjavo ponudnika/soponudnika o izpolnjevanju in sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije (dana pod materialno in kazensko odgovornostjo, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije) skupaj z izpolnjenimi pooblastili za pridobitev podatkov iz Kazenske evidence za fizične osebe«.

Naročnik je v obrazec št. 3 kot drugo zaporedno izjavo vključil besedilo:
»Izjavljam, da« »na dan oddaje ponudbe nimamo neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi z izpolnjevanjem obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, v vrednosti 50 evrov ali več«.

Naročnik je v drugem odstavku 5. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naštel, da mora ponudba vsebovati tudi obrazec št. 3 (točka c).

Državna revizijska komisija je vpogledala v posredovano dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi med drugim predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec št. 3, datiran na 14. 8. 2018. V vlagateljevi ponudbi se torej nahaja izjava, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe nima več kot 50 eurov neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih nedavčnih denarnih obveznosti. Vendar predložitev zahtevanega dokazila v obliki izjave naročniku pri oddaji naročila male vrednosti ne preprečuje preveritve obstoja in vsebine navedb v ponudbi (gl. tretji odstavek 47. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3).

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), izhaja, da je naročnik v aplikaciji e-Dosje preveril, ali je na 14. 8. 2018 pri vlagatelju obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Iz dokumentov (izpisov) »Poizvedba« je razvidno, da je naročnik ta razlog preveril 2. 10. 2018 (po prejemu zahtevka za revizijo z dne 27. 9. 2018), kar je pred sprejemom odločitve o vlagateljevi izključitvi, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018, nato pa še 12. 12. 2018, kar je na isti dan, kot je sprejel odločitev o vlagateljevi izključitvi, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018. Iz obeh dokumentov (izpisov) »Poizvedba« izhaja, da je za vlagatelja pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona« navedeno NE, NE pa je tudi navedeno v teh obeh dokumentih v razdelku »Gospodarski subjekt izpolnjuje zgoraj navedene pogoje iz zakona (izključitveni razlogi)«. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), sicer ni razvidno, da je naročnik zaprosil za kakšno pojasnilo FURS ali Ministrstvo za finance, za kar si je prizadeval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3), vendar je treba upoštevati, da je naročnik preveril vlagateljevo izjavo iz obrazca št. 3 v zvezi z razlogom za izključitev iz točke 6.1.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega z vpogledom v aplikacijo e-Dosje in torej na način, ki ga omogoča deveti odstavek 77. člena ZJN-3. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), je tudi razvidno, da je naročnik zaprosil za pojasnilo Ministrstvo za javno upravo, to pa mu ga je dalo najprej telefonsko 11. 12. 2018 (razvidno iz izjave iz dopisa št. 430-291/2018/78 z dne 12. 12. 2018), nato pa še pisno po elektronski pošti (dopis št. 430-291/2018/78 z dne 12. 12. 2018), zato ne drži vlagateljeva navedba (zahtevek za revizijo, str. 3), iz katere je mogoče razbrati očitek, da je bil naročnik popolnoma pasiven, čeprav se je pri vlagatelju seznanil z besedo NE v aplikaciji e-Dosje. Iz dopisa št. 430-291/2018/78 z dne 12. 12. 2018 je razvidno, da je Ministrstvo za javno upravo celo izjavilo, da »ni utemeljen« »[n]aročnikov dvom v resničnost podatkov, ki so prikazani v aplikaciji e-Dosje«.

Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je določena v devetem do dvanajstem odstavku 77. člena ZJN-3, ki ureja enotni informacijski sistem. Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je torej vključena v člen, ki ureja dokazila pri javnem naročanju. Skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotnem informacijskem sistemu pridobijo javni podatki iz med drugim davčne evidence, ki izkazujejo, ali za ponudnika med drugim ne obstajajo razlogi za izključitev po med drugim ZJN-3. Aplikacija e-Dosje torej omogoča pridobitev podatkov, ki jih vodi FURS, v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnih sporazumov (prva poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z med drugim 89. členom ZJN-3, pri čemer za posamezen razlog za izključitev iz 75. člena ZJN-3 ali pogoj glede osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika iz zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, o katerem se vodi uradna evidenca ali za razlog za razvezo pogodbe v skladu s 67.a členom ZJN-3, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik oziroma izvajalec ali njegov podizvajalec izpolnjuje pogoj (druga poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Aplikacija e-Dosje torej naročniku le olajšuje preveritev ponudb in mu pri posameznem ponudniku pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ne omogoča seznanitve z več kot le navedbo DA ali NE v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona«.

Naročnik je torej z vpogledom v aplikacijo e-Dosje preveril vlagateljevo izjavo iz obrazca št. 3 v zvezi z razlogom za izključitev iz točke 6.1.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki je skladen s 77. členom ZJN-3, zato je kljub temu, da v aplikaciji e-Dosje in tudi na izpisu iz nje v zvezi s spornim razlogom za izključitev ni naveden kakšen določen podatek (npr. znesek neplačanih zapadlih obveznih dajatev), temveč le beseda NE, štel, da sta izpolnjena oba pogoja iz prve povedi iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za izključitev vlagatelja. Vendar je vlagatelj navedel, da bi bilo treba upoštevati drugačno dejansko stanje in da podatek NE iz aplikacije e-Dosje ni pravilen.

Vlagatelj je priznal (zahtevek za revizijo, str. 3), da je imel pri FURS na 14. 8. 2018 dolg nad 50 eurov, in sicer na kontu 80 (davek od dohodka pravnih oseb), vendar je navedel (zahtevek za revizijo, str. 4), da je imel na 14. 8. 2018 preplačilo na kontu 97 (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), ki je višje od dolga na kontu 80, zato bi moral naročnik upoštevati, da je imel na 14. 8. 2018 plačanih več davkov in prispevkov, kot jih je bil na ta da dolžan plačati. Vlagatelj je še navedel (zahtevek za revizijo, str. 4), da je FURS na »pobudo vlagatelja« 26. 9 2018 »izvedel preknjižbo (pobot)« zneska s konta 97 na konto 80, s čimer je poplačal dolg na kontu 80. Vlagatelj je svoje navedbe dokazoval z izpisi iz knjigovodskih kartic (dva izpisa z dne 25. 9. 2018 – prilogi 1/2 in 2/2 ter dva izpisa z dne 26. 9. 2018 – prilogi 1/2 in 2/2). Izpis knjigovodske kartice z dne 25. 9. 2018 (priloga 1/2), ki prikazuje dejansko stanje na 10. 8. 2018, ki je bilo po tem datumu prvič spremenjeno 21. 8. 2018, potrjuje, da je imel vlagatelj 14. 8. 2018 na kontu 80 dolg v višini nad 50 eurov, izpis knjigovodske kartice z dne 25. 9. 2018 (priloga 2/2), ki prikazuje dejansko stanje na 18. 7. 2018, ki je bilo po tem datumu prvič spremenjeno 17. 9. 2018, potrjuje, da je imel vlagatelj 14. 8. 2018 na kontu 97 saldo v višini, ki presega znesek dolga s konta 80 na 14. 8. 2018. Iz knjigovodskih kartic z dne 26. 9. 2018 (prilogi 1/2 in 2/2) je razvidno, da so se 26. 9. 2018 zgodile spremembe na vlagateljevih kontih 80 in 97, pri čemer je bil znesek na kontu 80 v višini, ki je obstajala na 14. 8. 2018, poravnan. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je iz izpisov knjigovodskih kartic z dne 25. 9. 2018 in 26. 9. 2018 razvidno, da so se med 14. 8. 2018 in 26. 9. 2018 izvrševale še druge transakcije na kontih 80 in 97. Vlagatelj je tako npr. na konto 80 nakazal dva enaka zneska 21. 8. 2018 in 3. 9. 2018, ki že oba posamezno presegata znesek na kontu 80 v višini, ki je obstajala na 14. 8. 2018.

Državna revizijska komisija po pregledu predloženih izpisov knjigovodskih kartic z dne 25. 9. 2018 in 26. 9. 2018 ter upoštevanju vlagateljevih navedb ni mogla šteti, da bi morala naročniku očitati, da bi bilo treba na 14. 8. 2018 ugotoviti drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil na podlagi vpogleda v aplikacijo e-Dosje na 2. 10. 2018 (po prejemu zahtevka za revizijo z dne 27. 9. 2018), kar je pred sprejemom odločitve o vlagateljevi izključitvi, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018, nato pa še 12. 12. 2018, kar je na isti dan, kot je sprejel odločitev o vlagateljevi izključitvi, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo« št. 4301-12/2018/21 z dne 12. 12. 2018. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz izpisa knjigovodske kartice z dne 25. 9. 2018 (priloga 2/2) izhaja, da je imel vlagatelj 14. 8. 2018 na kontu 97 saldo v višini, ki presega znesek dolga s konta 80 na 14. 8. 2018, pa je treba upoštevati, da vlagatelj sploh ni navedel, da bi ta saldo predstavljal znesek, ki ni namensko plačilo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz razdelkov iz stolpca »Opis knjižbe« iz izpisa knjigovodske kartice z dne 25. 9. 2018 (priloga 2/2) je razvidno, da je saldo predstavljal dva zneska akontacije za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (akontacija tri in štiri za leto 2018), vlagatelj pa ni navedel, da bi bila oznaka teh zneskov na izpisu knjigovodske kartice z dne 25. 9. 2018 (priloga 2/2) kakorkoli napačna. Ker vlagatelj ni uspel utemeljiti, da saldo v višini, ki bi bila enaka višini dolga na kontu 80 na 14. 8. 2018, ni predstavljal namenskih sredstev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, niti ni dokazal, da bi bilo treba saldo v višini, ki bi bila enaka višini dolga na kontu 80 na 14. 8. 2018, obravnavati kot znesek, ki ne predstavlja namenskih sredstev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi bilo mogoče saldo v višini, ki bi bila enaka višini dolga na kontu 80 na 14. 8. 2018, na 14. 8. 2018 obravnavati drugače, kot to, na kar se glasi in torej drugače kot vnaprej nakazan znesek za točno določen namen, in sicer plačilo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz vlagateljeve navedbe, da je FURS ravnal na določen način [tj. da je »izvedel preknjižbo (pobot)«] »na pobudo vlagatelja« (zahtevek za revizijo, str. 4), je glede na zatrjevano in dokazano dejansko stanje treba kvečjemu šteti, da je do poravnave dolga, ki je obstajal na 14. 8. 2018, prišlo šele 26. 9. 2018, kar je po datumu, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Že glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ko je izključil vlagatelja. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali bi bilo treba pritrditi naročniku (sklep št. 4301-12/2018/26 z dne 7. 1. 2019, str. 4), da je vlagatelj opustil navedbe v zvezi s predložitvijo obrazcev REK, saj kakršnakoli bi bila ugotovitev o tem, ta ne bi mogla vplivati na že podani zaključek, da ni mogla ugotoviti, da je naročnik kršil drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ko je izključil vlagatelja.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Pri tem Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da je iz dokumentacije, ki ji jo je naročnik posredoval (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), razvidno, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo (z dne 19. 12. 2018) 3. 1. 2019 po elektronski pošti zaprosil Ministrstvo za javno upravo za preveritev podatkov, ki jih je ugotovil iz aplikacija e-Dosje, Ministrstvo za javno upravo pa mu je še isti dan po elektronski pošti odgovorilo, da so preverili podatke na FURS in pravilnost odgovora v poizvedbi v aplikacija e-Dosje, ki se nanaša na vlagatelja, pri čemer so na Ministrstvu za javno upravo prejeli odgovor, da dejansko stanje na 14. 8. 2018 ustreza odgovoru v poročilu, tj. dokumentu »Poizvedba« z dne 12. 12. 2018, da je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. To je naročnik tudi navedel v sklepu št. 4301-12/2018/26 z dne 7. 1. 2019 (str. 4).

Vlagatelj je tudi predlagal začetek postopka o prekršku po ZPVPJN zoper »naročnikovo odgovorno osebo in naročnikovo komisijo v kolikor je bila imenovana oziroma zoper vse naročnikove javne uslužbence, ki sodelujejo v predmetnem javnem naročilu«, ker naročnik »sistemsko diskriminira vlagatelja«, saj »kljub prijavam na različna javna naročila pri predmetnem naročniku, že več kot dve leti ni bil izbran v nobenem javnem naročilu tudi v primeru, ko je oddal najugodnejšo ponudbo« (zahtevek za revizijo, str. 5). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da o storitvi prekrška in odgovornosti zanj odloča v postopku o prekršku skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške (tj. ZP-1), in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija se zato v revizijskem postopku ne izreka o očitanem prekršku, temveč bo na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 15. 2. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Urban Seničar, Ulica v Zadrže 1, 3240 Šmarje pri Jelšah,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran