018-013/2019 Mestna občina Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova garderob v športnem centru Slovenj Gradec«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil ponudnik ENERGO PROJEKT, d.o.o., Koroška cesta 47, Dravograd, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Tomaž Rotovnik, Koroška cesta 47, Dravograd (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 2. 2019

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila male vrednosti »Prenova garderob v športnem centru Slovenj Gradec«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0045/2018-33, z dne 3. 12. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.756,96 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2. 10. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 12. 10. 2018, pod št. objave JN007095/2018-W01.

Naročnik je dne 3. 12. 2018 sprejel in dne 4. 12. 2018 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007095/2018-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0045/2018-33, s katero je predmetno naročilo male vrednosti oddal ponudniku S-ROTEL-S d.o.o., Trg mladosti 2, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe, pri čemer je bila vlagateljeva po merilu najnižje cene uvrščena na prvo mesto, ponudba izbranega ponudnika pa na tretje mesto. Naročnik je vlagatelja izključil iz sodelovanja v postopku javnega naročanj, ponudbo drugouvrščenega ponudnika pa zavrnil kot nedopustno. V obrazložitvi podrobneje pojasnjuje vsebino vlagateljeve ponudbe ter potek preveritve reference in dopolnjevanja ponudbe. Zaključuje, da vlagatelj niti po pozivu na dopolnitev ponudbe ni predložil v celoti izpolnjenega referenčnega potrdila (manjkala sta podatka o nazivu objekta in klasifikacijski oznaki objekta, manjkali sta tudi navedbi kraja in datuma potrditve reference). Sklicujoč se na s strani vlagatelja dodatno predložena dokazila nadalje ugotavlja, da dela v referenčnem projektu niso bila končana pravočasno. Dodaja še, da mu v postopku neposredne preveritve reference pri referenčnem naročniku ni uspelo nedvoumno ugotoviti, ali je bila referenca dejansko izdana ter pridobiti zahtevanih dokazil, na podlagi katerih bi lahko ugotovil, da je ponudnik dela opravil pravilno in pravočasno, v dogovorjeni količini ter v skladu z dogovorjenimi postopki in standardi po pravilih stroke.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 12. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje glede izpolnjevanja referenčnega pogoja ter neutemeljeno ocenil njegovo ponudbo kot nedopustno. Iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj ne bi izhajalo, da bi morala biti referenčna potrdila izpolnjena na izrecno predpisanih obrazcih oz. vzorcih. Iz (v ponudbi) priloženega referenčnega potrdila izhaja, da referenčni naročnik potrjuje referenco, samo referenčno potrdilo pa ne odstopa bistveno od vzorca. Meni, da je bil poziv naročnika na dopolnitev ponudbe nezakonit v delu, ki se nanaša na dopolnitev ponudbe z v celoti izpolnjenim referenčnim potrdilom, še posebej ob tem, da je prejel celo pisno zagotovilo referenčnega naročnika, da je bivši direktor podpisal referenčno potrdilo, ki je bilo predloženo v ponudbi. Vlagatelj dodaja, da je naročniku v zahtevanem roku dostavil originalno referenčno potrdilo ter vsa zahtevana dokazila, iz katerih izhaja, da sporna referenca ustreza vsem zahtevam naročnika – naročnik naj bi tako imel vse informacije, na podlagi katerih bi lahko ugotovil ustreznost reference. V primeru manjkajočih sestavin referenčnega potrdila gre za sestavine, ki bi jih naročnik lahko ugotovil iz vseh pridobljenih informacij. Vlagatelj kot napačne označuje zaključke naročnika o nepravočasni izvedbi in pojasnjuje, da so bila referenčna dela opravljena pravočasno; iz dokumentov naj bi tudi jasno izhajalo, da referenčni naročnik ni uveljavljal pogodbene kazni ali stroškov nadzornika in drugih spremljajočih stroškov zaradi kakršnekoli zamude, ki bi nastala po krivdi vlagatelja kot izvajalca. Meni še, da je naročnik presegel svoje pristojnosti, saj presoja, ali so bila dela opravljena pravilno, pravočasno in v skladu z dogovorjenimi postopki in standardi, sploh ni v njegovi domeni. Vlagatelj nadalje v zahtevku za revizijo očita naročniku tudi kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pri preverjanju ponudbe izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 18. 1. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Ponovno pojasnjuje vsebino vlagateljeve ponudbe in potek preveritve oz. dopolnjevanja te ponudbe. Izpostavlja dejstvo, da s strani vlagatelja predloženo referenčno potrdilo ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov – skladno z jasnimi določili razpisne dokumentacije je bilo potrebno v celoti izpolniti vse zahtevane obrazce in priloge, bodisi na predpisanih obrazcih naročnika bodisi na vsebinsko enakih, vendar ob pogoju, da vsebujejo vse podatke, kot so predpisani na obrazcih naročnika. Meni še, da sklicevanje vlagatelja na to, da referenčni naročnik ni uveljavljal pogodbene kazni ali stroškov nadzornika in drugih spremljajočih stroškov zaradi kakršnekoli zamude, še ne pomeni, da je vlagatelj dela opravil pravočasno. Navaja, da v postopku neposredne preveritve reference pri referenčnem naročniku in tudi pri samem vlagatelju ni uspel nedvoumno ugotoviti, ali je bila referenca dejansko izdana. Iz telefonskega razgovora z direktorjem referenčnega naročnika naj bi izhajalo, da vlagatelj ni opravil del v pogodbenem roku. Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja v zvezi z očitanim nezakonitim ravnanjem s ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 23. 1. 2019 in 12. 2. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali vlagatelj izkazuje izpolnjevanje pogoja za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti (deseti odstavek 76. člena ZJN-3, v povezavi z osmim odstavkom 77. člena ZJN-3), kot ga ja naročnik določil v poglavju »2.4 Ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Ponudnik je v obdobju zadnjih pet let pred oddajo ponudbe uspešno izvedel vsaj eno podobno naročilo, katerega končna vrednost GOI del je znašala najmanj 30.000€ skupaj z DDV (Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: obračun, potrdilo o referencah s strani posameznih naročnikov, izvajalsko pogodbo... ) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu)«.
Naročnik je kot dokazilo za izkazovanje tega pogoja predvidel predložitev ESPD in obrazca »Priloga 6: Referenčno potrdilo - vzorec«.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj s ponudbo predložil izpolnjen in podpisan ESPD ter da ni predložil izpolnjenega obrazca »Priloga 6 […]«, pač pa (na lastnem obrazcu) »Potrdilo naročnika kot investitorja« (v nadaljevanju: referenčno potrdilo), na katerem je navedeno, da Prometna šola Maribor kot referenčni naročnik vlagatelju potrjuje pravočasno, strokovno in kvalitetno (v skladu z določili pogodbe) sanacijo vodovodnih in kanalizacijskih inštalacij na Prometni šoli Maribor, izvedeno julija in avgusta 2016, v vrednosti 75.728,35 EUR brez DDV. Potrdilo je podpisano in žigosano, ter ne vsebuje pripomb referenčnega naročnika (rubrika »Morebitne druge pripombe naročnika kot investitorja« ne vsebuje navedb).

Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Skladno s petim odstavkom istega člena lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Pregled odstopljene dokumentacije potrjuje naročnikove navedbe v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila glede tega, da je dne 16. 11. 2018 pozval referenčnega naročnika, naj preveri, ali v njegovi dokumentaciji obstaja predmetno referenčno potrdilo oz. naj potrdi pristnost predložene reference in v tem primeru predloži pisno izjavo o tem, ali so bila dela izvedena po pravilih stroke, pravočasno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. V ta namen je naročnik zahteval še posredovanje dokumentacije (gradbene pogodbe, zapisnika o sprejemu in izročitvi del, dokončnega obračuna in morebitnih zahtevkov za dokončanje del v pogodbenem roku ali za odpravo napak). Iz dokumentacije je nadalje razvidno, da je na referenčnega naročnika dne 21. 11. 2018 naslovil še opomnik v zvezi s prejšnjim pozivom, dne 23. 11. 2018 pa naj bi (kot izhaja iz uradnega zaznamka) opravil tudi telefonski razgovor z direktorjem referenčnega naročnika, ki naj bi povedal, da zahtevane dokumentacije ne bodo posredovali iz razloga, ker gre za poslovno skrivnost. Dokumentacija navsezadnje vsebuje še elektronsko pošto z dne 26. 11. 2018, v kateri direktor referenčnega naročnika pojasnjuje: »Naša tajnica mi je sporočila, da je pisno izjavo prinesel naročnik. Bivši direktor je podpisal dokument. Duplikata nimamo. In nimamo ga niti vodenega po izdanim dokumentom. Zato vam ga ne moremo poslati.«

Naročnik je dne 26. 11. 2018 po elektronski pošti pozval vlagatelja na pojasnilo predložene dokumentacije in na dopolnitev ponudbe z originalnim in v celoti izpolnjenim referenčnim potrdilom (pri tem je navedel, da v ponudbi predloženo referenčno potrdilo ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, poleg tega pa manjka navedba kraja in datuma izdaje potrdila), gradbeno pogodbo, zapisnikom o sprejemu in izročitvi del, dokončnim obračunom in morebitnimi zahtevki za dokončanje del v pogodbenem roku ali za odpravo napak. Vlagatelj je naročniku posredoval referenčno potrdilo (tj. original že v ponudbi predloženega referenčnega potrdila, v identični vsebini), gradbeno pogodbo, aneks h gradbeni pogodbi, končno situacijo ter zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu izvršenih del.

V kolikor naročnik problematizira dejstvo, da sporno referenčno potrdilo ni pripravljeno na obrazcu »Priloga 6 […]« (tako stališče naročnika izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija pojasnjuje, da tovrstna zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nedvoumno – v poglavju »1.6 Oddaja ponudb« je bilo zahtevano le to, da morajo ponudniki na predpisanih obrazcih naročnika predložiti izjave in predračune). Tudi sicer Državna revizijska komisija ocenjuje, da zgolj dejstvo, da vlagatelj ni predložil referenčnega potrdila na obrazcu, ki ga je predvidel naročnik, ne more privesti do zaključka, da so reference neustrezne. Pri presoji ustreznosti reference je namreč potrebno primerjati vsebino in ne formo, kar izhaja že iz narave pogoja, saj je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti in z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Četudi ponudnik v ponudbi uporabi svoje obrazce, ki po obliki ne ustrezajo povsem s strani naročnika predpisanim obrazcem, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali zaradi tega vsebina obrazca ne potrjuje vsega, kar je zahteval naročnik.

V zvezi z naročnikovim problematiziranjem spornega referenčnega potrdila Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je že prvotno predloženo referenčno dokazilo vsebovalo naziv objekta (tj. Prometna šola Maribor), na katerem so se predmetna dela izvajala. Čeravno iz referenčnega pogoja niti ne izhaja, zakaj bi bil podatek o klasifikaciji objekta za zahtevano referenco sploh relevanten, pa je posledično mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je – upoštevaje pri tem Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018) – klasifikacijska oznaka tega objekta določljiv podatek. Zahteva po dopolnitvi ponudbe v tem delu niti ni bila utemeljena, saj je naročnik ta dejstva (lahko) preveril sam (peti odstavek 89. člena ZJN-3).

Naročnik na podlagi preostalih zatrjevanih pomanjkljivosti referenčnega potrdila (tj. nenavedbe kraja in datuma potrditve) v bistvu izpostavlja pomislek glede verodostojnosti referenčnega potrdila – v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila s tem v zvezi namreč navaja, da mu v postopku neposredne preveritve reference ni uspelo ugotoviti, ali je bila referenca dejansko izdana. V okviru presoje pomanjkljivosti referenčnega potrdila zaradi nenavedbe kraja in datuma potrditve reference je treba upoštevati, da je naročnik ravnal tako po drugem kot po petem odstavku 89. člena ZJN-3, saj je referenco preverjal pri referenčnem naročniku (v pozivu slednjemu v zvezi s preveritvijo reference je tako med drugim navedel, da preverja, »[…] ali je žig in podpis prejšnjega direktorja pristen oziroma da ni skeniran iz morebitnih drugi že prejetih referenc«), prav tako pa je od vlagatelja pridobil s tem povezana (in zahtevana) dodatna dokazila. Kot pravilno poudarja vlagatelj, je mogoče iz odgovora referenčnega naročnika (prejete elektronske pošte z dne 26. 11. 2018) razbrati potrditev, da je referenčno potrdilo podpisal tedanji direktor Prometne šole Maribor, pri čemer je določljiv tudi čas in kraj potrditve reference. Posledično je mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je bil naročnik najkasneje po prejemu vsega navedenega seznanjen tudi z manjkajočimi podatki. Vse navedeno torej v ničemer ne nakazuje, da referenčno potrdilo ne bi bilo pristno.

V zvezi z naročnikovo oceno in zaključkom o tem, da naj referenčni posel ne bi bil izveden pravočasno (naročnik se pri tem v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila sklicuje na gradbeno pogodbo, aneks in primopredajni zapisnik, ter navaja, da pogodbeni stranki z aneksom za dodatna dela nista podaljšali prvotno določenega roka za izvedbo del), je – kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več odločitvah – po naravi stvari ocena o (ne)kvalitetno, (ne)strokovno ali (ne)pravočasno izvedenem referenčnem poslu primarno pridržana referenčnemu naročniku. Razumljivo je, da je referenčni naročnik tisti, ki najbolje ve, kako je ponudnik dela izvedel, saj pozna vse vidike izvedbe referenčnega posla. Referenčni naročnik je namreč posel sklenil zaradi svojih potreb, predmet referenčnega posla pa je tudi prevzel in ga uporablja, zato je referenčni naročnik tisti, ki lahko ocenjuje, ali so bila dela opravljena kvalitetno, skladno s pogodbo itd. V takšno oceno referenčnega naročnika naročnik (kot tudi ne Državna revizijska komisija) praviloma ne more posegati, zato v konkretnem postopku pravnega varstva ni mogoče presojati, ali so bila dela morda opravljena nepravočasno, kakor to kljub obstoječemu referenčnemu potrdilu na podlagi pregleda oz. tolmačenja (zgolj) nekaterih pisnih dokumentov zaključuje naročnik.

V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik izpostavlja še telefonski pogovor z direktorjem (kot zakonitim zastopnikom) referenčnega naročnika, ki naj bi povedal, da vlagatelj ni opravil del v pogodbenem roku. Ne glede na to, da je bil vlagatelj z navedenim seznanjen šele po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik v zvezi z omenjenim telefonskim pogovorom sklicuje na lastni uradni zaznamek z dne 23. 11. 2018, iz katerega pa je razvidno le to, da naj bi direktor izjavil, da v tistem času (tj. v času izvedbe del in potrditve reference) še ni bil direktor Prometne šole Maribor, »kolikor pa mu je znano dela niso bila opravljena v pogodbenem roku in so bili obračunani tudi penali« (citat iz uradnega zaznamka). Te izjave ni mogoče razumeti kot nedvoumnega in določnega odgovora glede (ne)ustreznosti izvedbe, zlasti upoštevaje kontekst, v katerem je bila izjava podana (telefonski klic), v povezavi z vsebino same izjave, iz katere je mogoče razbrati zavedanje izjavitelja (sedanjega direktorja), da sam morda ni seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je referenčni naročnik zatem (tj. dne 26. 11. 2018) po elektronski pošti naročniku posredoval tudi zgoraj že citirani odgovor na naročnikov pisni poziv z dne 16. 11. 2018, iz katerega pa izhaja potrditev pristnosti referenčnega potrdila – referenčni naročnik (direktor) po preveritvi kljub izrecnemu pozivu v zvezi z izraženimi pomisleki naročnika o verodostojnosti referenčnega potrdila ni izjavil, da to ne bi bilo pristno ali da se z njegovo vsebino ne strinja več. Naročnik torej razpolaga z referenčnim potrdilom, s katerim je referenčni naročnik potrdil, da so bila dela opravljena pravočasno, strokovno in skladno z določili pogodbe, pri čemer referenčni naročnik po preveritvi reference v zadnji izjavi, ki jo je posredoval naročniku, temu ni nasprotoval. Posledično zato ni mogoče slediti naročniku v tem, ko je svoje zaključke o nepravočasni izvedbi referenčnih del oprl na prejšnjo (domnevno) izjavo referenčnega naročnika v predstavljeni vsebini.

Upoštevaje vse navedeno gre ugotoviti, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da vlagatelj ne izkazuje spornega pogoja za sodelovanje, posledično pa tudi ne za zaključek, da vlagateljeva ponudba iz tega razloga ni dopustna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbami prvega in petega odstavka 89. člena ZJN-3 (v povezavi s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) s tem, ko je vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Prenova garderob v športnem centru Slovenj Gradec«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0045/2018-33, z dne 3. 12. 2018.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika in s tem povezano zatrjevano nezakonitost izpodbijane odločitve o oddaji naročila; obravnava teh navedb, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer več vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo vlagateljeve ponudbe opraviti skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva, v skupni višini 3.080 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo (3.000 točk) in za materialne stroške (80 točk), vse povečano za 22% DDV, ter 2.016,11 EUR za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 727,97 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 23 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 300 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,88 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.016,11 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.756,96 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu Odvetniške tarife) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV), podlage v Odvetniški tarifi ni.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 2. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Tomaž Rotovnik, Koroška cesta 47, 2370 Dravograd,
– MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec,
– S-ROTEL-S d.o.o., Trg mladosti 2, 3320 Velenje,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran