Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-002/2019 Dom upokojencev Gradišče

    Številka: 018-002/2019-7
    Datum sprejema: 15. 2. 2019

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Energetska sanacija Doma upokojencev Gradišče«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GINEX International, d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Gradišče, Gradišče nad Prvačino 4, Dornberk (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 2. 2019

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnika«, št. JN70/14-2018 z dne 28. 11. 2018.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 23.912,39 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva vlagatelj več ali drugače, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 9. 2018, pod št. objave JN006284/2018, in v Uradnem listu EU dne 12. 9. 2018, pod št. objave 2018/S 175-396069.

    Naročnik je dne 28. 11. 2018 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Obvestilo o izbiri ponudnika«, št. JN70/14-2018 z dne 28. 11. 2018 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Ingstep, d.o.o., Ozeljan 118a, Šempas (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik do poteka roka za predložitev ponudb prejel tri ponudbe, da so vse tri ponudbe skladne z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da se je ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je vlagateljeva ponudba (ki jo je vlagatelj v vlogi vodilnega parterja oddal skupaj s partnerjem Kolektor Koling d.o.o., Idrija) uvrstila na drugo mesto.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 12. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izkazuje izpolnjevanja referenčnih in kadrovskih zahtev, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo kot nedopustno zavrniti. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel dve referenci, ki sta neustrezni. Referenca »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« je neustrezna, ker ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Iz referenčnega potrdila za referenco »Kvalitetna klinika« izhaja, da je investitor zgolj potrdil, da je bila oseba U. V. odgovorni vodja za objekt, ne pa tudi, da je izbrani ponudnik izvedel dela. Poleg tega v referenčnem potrdilu ni navedena vrednost izvedenih del, pač pa vrednost »pogodbe med družbama«, ki pa, gleda na čisti prihodek izbranega ponudnika v letih 2015 in 2016, ni mogla biti realizirana. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik kot vodjo del imenoval U.V., ki je bil v Imenik pooblaščenih inženirjev vpisan kot nadzorni inženir dne 14. 12. 2010, v Imenik vodij del pa dne 2. 10. 2018. Ker v času izvedbe priglašenih referenčnih poslov U. V. ni bil ustrezno vpisan v IZS, ta v priglašenih referenčnih poslih ni mogel biti imenovan kot odgovorni vodja del. Posledično izbrani ponudnik ni izkazal, da je imenovani vodja del že opravljal funkcijo, ki ustreza funkciji vodje del. Iz referenčnega potrdila družbe Investmartin, d.o.o., ne izhaja, da bi U. V. opravljal dela, ki bi ustrezala funkciji vodje del, ampak je zgolj navedeno, da je bil U. V. »odgovorni vodja«.

    Izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 12. 2018, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je v okviru reference »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« izvedel tudi dela, potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar pa referenčni naročnik ni pridobil uporabnega dovoljenja, ker je bilo za objekt, na katerem so bila izvedena referenčna dela, že pridobljeno uporabno dovoljenje. V okviru drugega referenčnega posla so podizvajalci račune izstavljali neposredno naročniku, zato vrednost referenčnega posla ni razvidna iz poslovnega izida izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik še navaja, da je imenovani vodja del že od dne 14. 12. 2010 vpisan v imenik IZS kot vodja del.

    Naročnik je dne 27. 12. 2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da se je izbrani ponudnik v ponudbi skliceval na tri referenčne posle, in sicer poleg spornih referenčnih poslov tudi na referenčni posel »Rekonstrukcija avle«. Vlagatelj te reference ne izpodbija, zato jo gre šteti za nesporno. Naročnik nadalje navaja, da obrazec »Potrdilo o dobro opravljenem delu ponudnika« omogoča razumevanje, da se za dokončanje del šteje ali datum pridobitve uporabnega dovoljenja ali datum primopredaje objekta. Posledično naročnik presoje ustreznosti predloženih referenc ni mogel omejiti le na eno situacijo. Ker je bila primopredaja za referenčni posel »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« izvedena dne 24. 10. 2017, je naročnik to referenco štel za ustrezno. Naročnik še ugotavlja, da referenčnega pogoja ni omejil samo na novogradnje ali večje investicije, kar ima logično posledico, da referenčni posli niso nujno omogočili pridobitve uporabnega dovoljenja. Tudi izpostavljeni referenčni posel ni zahteval pridobitve uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da lahko naročnik uporablja referenčni objekt na podlagi obstoječih uporabnih dovoljenj že od dokončanja posla. Naročnik nadalje navaja, da je pri presoji ponudbe izbranega ponudnika upošteval tudi referenčno potrdilo naročnika Investmartin, d.o.o., iz katerega izhaja, da je bil izvajalec posla izbrani ponudnik (investitor je namreč potrdil, da je bila sklenjena pogodba med njim kot investitorjem in izbranim ponudnikom kot izvajalcem). Predstavnik izbranega ponudnika je naveden tudi v Zapisniku o tehničnem pregledu za objekt Kvalitetna klinika. Iz spornega referenčnega potrdila izhaja tudi vrednost. Prihodki izbranega ponudnik v letih 2015 in 2016 presegajo zahtevano vrednost referenčnega posla, kar pomeni, da je izbrani ponudnik izvedel za vsaj toliko del, kot so navedena v referenčnem poslu. Na podlagi čistih prihodkov izbranega ponudnika naročnik ne more sklepati, kdaj in na kakšen način so bile plačane izvedene storitve izbranega ponudnika. V zvezi z revizijskimi navedbami glede imenovanega vodje del naročnik pojasnjuje, da je zahteval, da je imenovani vodja del vpisan v Imenik aktivnih vodij del pri IZS. Z vpogledom v izpostavljeno evidenco je naročnik ugotovil, da je U. V. že od dne 14. 12. 2010 vpisan v ta imenik in da je posledično lahko izvajal vsa priglašena referenčna dela. Nedokazano in neutemeljeno je zatrjevanje vlagatelja, da na referenčnem potrdilu piše, da je bil imenovani vodja del odgovorni vodja, in da to ne pomeni, da je bil odgovorni vodja del.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 1. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj v vlogi z dne 8. 1. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik reference »Rekonstrukcija avle« ni upošteval, zato je vlagatelju ni bilo potrebno izpodbijati. Ta referenčni posel je vrednostno neustrezen. Naročnik je vlagatelju na vpogledu v ponudbo izbranega ponudniku pojasnil, da je pri izbranem ponudniku upošteval sporni referenci.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

    Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik je v točki 8.4.1 »Referenca ponudnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot enega izmed pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost, navedel:
    »Ponudnik mora predložiti najmanj 2 referenci, da je v zadnjih 5 letih pred rokom za oddajo ponudb, kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju, izvedel gradbeno obrtniška in inštalacijska dela ter pridobil uporabno dovoljenje na objektu razvrščenem v posameznih vrstah objektov v strukturi CC-SI pod šifro 1130, 12640 v skupni vrednosti del vsaj 400.000,00 EUR z DDV.
    DOKAZILO:
    izpolnjen obrazec »ESPD«. Gospodarski subjekt s potrditvijo predmetnega obrazca v delu IV Pogoji za sodelovanje, razdelek ɑ. Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje, potrdi oziroma izjavi, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo.
    in
    Potrdilo o dobro opravljenem delu ponudnika, izdano s strani referenčnega naročnika (ki mora biti investitor referenčnega posla) – Obrazec številka 6«.

    Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil »Obrazec številka 6 – Potrdilo o dobro opravljenem delu ponudnika«, torej referenčno potrdilo, v katerega so ponudniki vpisali podatke o investitorju, o objektu, na katerem so bila izvedena GOI dela, o izvajalcu teh del in o vrednosti pogodbe za izvedbo teh del. Referenčno potrdilo je moral potrditi referenčni naročnik oz. investitor referenčnega posla. Naročnik je predvidel, da ponudniki izpolnijo referenčno potrdilo tudi v delu, ki se glasi: »Potrjujemo, da smo z izvajalcem …... sklenili pogodbo za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za zgoraj naveden objekt, ki je bil končan v letu* ……….«. Naročnik je kot opombo (označeno kot »*«) zapisal: »*Potrebno je navesti datum končanja del, t.j. datum pridobitve uporabnega dovoljenja oz. primopredaje objekta v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudbe.«

    Tekom pojasnjevanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v zvezi z izpostavljeno referenčno zahtevo (med drugim) navedel, da mora ponudnik predložiti dve referenci, pri čemer mora vsaka dosegati vrednost 400.000,00 EUR (odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil dne 20. 9. 2018 ob 15:36 uri) in da lahko ponudniki uporabijo že pridobljena referenčna potrdila na drugem obrazcu, ki po vsebini izpolnjujejo vse zahteve iz predmetnega javnega naročila (odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil dne 24. 9. 2018 ob 15:22 uri). Izpostavljena odgovora naročnika, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3, predstavljata del dokumentacije v zvezi o oddajo javnega naročila.

    Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo (med drugim) predložil v relevantnem delu izpolnjen ESPD obrazec, dva izpolnjena obrazca »Obrazec številka 6 - Potrdilo o dobro opravljenem delu ponudnika« in referenčno potrdilo družbe Investmartin, d.o.o. Iz izpostavljenih dokumentov izhaja, da se izbrani ponudnik sklicuje na tri referenčne posle, in sicer:
    - »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij«, katerega referenčni naročnik je predmetni naročnik,
    - »Kvalitetna klinika«, katerega referenčni naročnik je družba Investmartin, d.o.o.,
    - »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle«, katerega referenčni naročnik je predmetni naročnik.

    Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izkaz dveh referenčnih poslov (slednje med strankama tudi ni sporno), bi moral vlagatelj, da bi v tem postopku pravnega varstva uspel izkazati naročnikove kršitve pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu, v zahtevku za revizijo zatrjevati in dokazati, da je naročnik za (vsaj) dva priglašena referenčna posla izbranega ponudnika neutemeljeno ugotovil, da sta skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Ugotoviti gre, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporna izpostavlja zgolj referenčna posla »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« in »Kvalitetna klinika«, medtem ko neustreznosti referenčnega posla »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle« ne zatrjuje. Vlagatelj šele v vlogi z dne 8. 1. 2019, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zatrjuje, da referenca »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle« vrednostno ne ustreza naročnikovi zahtevi. Skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagateljeve navedbe o neustreznosti izpostavljenega referenčnega posla v vlogi z dne 8. 1. 2019 po vsebini predstavljajo nova dejstva (ki naj bi utemeljevala naročnikove kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika), pri tem pa vlagatelj v izpostavljeni vlogi ni dokazal, da teh novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Nedokazane so vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 8. 1. 2019, da naročnik izpostavljene reference pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval in da naj bi mu naročnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pojasnil, da je (oz. naj bi) pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika upošteval zgolj referenci »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« in »Kvalitetna klinika«. Zgolj dejstvo, da je po vlagateljevi oceni izpostavljena referenca vrednostno neustrezna, še ne pomeni, da je naročnik pri presoji ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval. Vlagatelj se obveznosti, da v zahtevku za revizijo navede očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), tudi ne more razbremeniti s sklicevanjem na obrazec št. 5, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V tem obrazcu je sicer vlagatelj res navedel zgolj referenci »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« in »Kvalitetna klinika« (ne pa tudi reference »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle«), vendar pa ta obrazec ni bil namenjen navedbi referenčnih poslov gospodarskega subjekta (naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni predvidel obrazca, v katerem bi ponudniki vpisali referenčne posle ponudnika), pač pa je bil namenjen navedbi referenčnih poslov imenovanega kadra. Ker je vlagatelj navedbe o (domnevni) neustreznosti referenčnega posla »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle« podal (prepozno) šele v vlogi z dne 8.1.2019 in ker vlagatelj ni dokazal, da teh novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija navedb o neustreznosti tega referenčnega posla vsebinsko ni obravnavala.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da referenca »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« ni skladna z naročnikovimi zahtevami, ker v okviru te reference ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Slednje med strankama tudi ni sporno, saj se namreč tako vlagatelj kot naročnik strinjata (temu smiselno pritrjuje tudi izbrani ponudnik), da v zvezi z GOI deli, ki so bila izvedena v okviru izpostavljenega referenčnega posla, ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Med strankama pa je sporna razlaga citiranega referenčnega pogoja. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahteval, da je v okviru referenčnega posla pridobljeno uporabno dovoljenje, medtem ko naročnik na drugi strani zatrjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila omogoča tudi nasprotno razlago.

    Pritrditi gre naročniku, da je njegova dolžnost, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako jasno in določno, da ne dopušča različnih razlag. Načelo transparentnosti javnega naročanja (med drugim) zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, kot to navaja tudi naročnik, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je potrebno zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlaga referenčnega pogoja, za katero se zavzema naročnik, nima podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pritrditi gre sicer naročniku, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevanega referenčnega posla ni izrecno omejil zgolj na novogradnje ali večje investicije, vendar pa navedeno, ob upoštevanju besedila točke 8.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pomeni, da je kot skladno z naročnikovimi zahtevami potrebno šteti tudi izvedbo del, za katera ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Naročnik je namreč v izpostavljeni točki izrecno določil, da mora ponudnik izkazati, da je »izvedel gradbeno obrtniška in inštalacijska dela ter pridobil uporabno dovoljenje na objektu«. Iz izpostavljenega zapisa jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik zahteval, (1) da ponudniki izkažejo, da so na objektu določene vrste (in sicer na objektu, ki se po CC-SI uvršča na področje 1130 ali 12640) izvedli GOI dela, in (2) da ponudniki izkažejo, da so pridobili uporabno dovoljenje oz. da je bilo v zvezi z izvedenimi deli pridobljeno uporabno dovoljenje. Naročnik zahteve glede uporabnega dovoljenja ni določil kot lastnosti objekta, na katerem se zahteva izvedba GOI del. Povedano drugače, iz referenčnega pogoja ne izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo izvedbo GOI del na objektu določene vrste, ki ima pridobljeno uporabno dovoljenje, pač pa izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki na objektu določene vrste izkažejo izvedbo GOI del, v zvezi s katerimi je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Za presojo skladnosti priglašene reference z naročnikovimi zahtevami zato ni relevantno, ali ima objekt pridobljeno uporabno dovoljenje (oz. ali ga je pridobil pred izvedbo referenčnih del), ampak je relevantno, ali je bilo v zvezi z izvedenimi GOI deli pridobljeno uporabno dovoljenje. Pri tem gre v zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da je v okviru referenčnega posla izvedel dela, ki so potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja, referenčni naročnik pa ni začel s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja, še dodati, da glede na besedilo referenčnega pogoja ne zadošča, da ponudnik zgolj izkaže izvedbo del, potrebnih za pridobitev uporabnega dovoljenja, saj referenčni pogoj določa tudi posledico teh del, in sicer pridobitev uporabnega dovoljenja.

    Naročnik z dokumentom »Obrazec številka 6 – Potrdilo o dobro opravljenem delu ponudnika«, torej z vnaprej pripravljenim obrazcem referenčnega potrdila, ni spreminjal zahtev v zvezi s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, prav tako zaradi izpostavljenega obrazca ta zahteva ni postala nejasna, kot to zatrjuje naročnik. Pritrditi gre sicer naročniku, da je v izpostavljenem obrazcu (pod opombo) zapisal, da je potrebno navesti »datum končanja del, t.j. datum pridobitve uporabnega dovoljenja oz. primopredaje objekta v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudbe«. Vendar pa iz izpostavljene opombe izhaja zgolj opredelitev trenutka oz. okoliščine, ki je relevantna za presojo zaključka referenčnega posla oz. za presojo ali je bil (vsebinsko ustrezen) referenčni posel izveden v zahtevanem obdobju, tj. v obdobju zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbo. V posledici opombe je kot ustrezno referenco treba šteti referenco, v okviru katere je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje v zadnjih 5 letih pred rokom za oddajo ponudb (primopredaja objekta pa je bila izvedena izven tega časovnega obdobja), kot tudi referenco, v okviru je bila primopredaja objekta opravljena v obdobju zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbo (uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno izven tega časovnega obdobja). Navedena opomba naročnika se tako nanaša (le) na časovni kriterij ustreznosti reference in ne na vsebinski kriterij ustreznosti reference.

    Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi navedbam vlagatelja, da iz sporne referenčne zahteve izhaja jasna in nedvoumna naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo, da so izvedli GOI dela in da je bilo v okviru referenčnega projekta (v zvezi z izvedenimi GOI deli) pridobljeno uporabno dovoljenje. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da v zvezi z GOI deli, ki jih je izbrani ponudnik izvedel v okviru referenčnega posla »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij«, ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje (kar, kot že navedeno, med strankama ni sporno), gre ugotoviti, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal, da je naročnik neutemeljeno štel, da je izpostavljeni referenčni posel skladen z zahtevami, določenimi v točki 8.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila

    V zvezi z referenčnim poslom »Kvalitetna klinika« vlagatelj navaja, da iz referenčnega potrdila investitorja, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, ne izhaja, da je dela izvedel izbrani ponudnik, pač pa se referenčno potrdilo nanaša na odgovorno vodjo. Prav tako vlagatelj navaja, da iz referenčnega potrdila ne izhaja vrednost izvedenih del, pač pa vrednost »pogodbe med družbama«.

    Ugotoviti gre, da izbrani ponudnik v zvezi z referenčnim poslom »Kvalitetna klinika« ni predložil izpolnjenega referenčnega potrdila, ki ga je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil naročnik, pač pa je predložil dopis, ki je podpisan s strani investitorja oz. referenčnega naročnika tega posla. Izpostavljeno ravnanje izbranega ponudnika samo po sebi med strankama ni sporno. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi izrecno dopustil predložitev referenčnega potrdila na drugačnem obrazcu, kot ga je določil naročnik. Vendar pa je v tem primeru naročnik zahteval, da predloženo referenčno potrdilo po vsebini izpolnjuje vse zahteve iz predmetnega javnega naročila. Ker je naročnik v vnaprej pripravljenem referenčnem potrdilu (med drugim) zahteval, da referenčni naročnik potrdi, da je ponudnik v okviru referenčnega posla (pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe) izvedel GOI dela ter da referenčni naročnik potrdi v referenčnem potrdilu navedeno vrednost pogodbe za izvedbo GOI del, morajo izpostavljeni podatki izhajati tudi iz referenčnega potrdila za referenčni posel »Kvalitetna klinika«.

    Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil referenčno potrdilo naročnika Investmartin, d.o.o., z naslednjo vsebino:
    »Spoštovani Ingstep, d.o.o.,
    Na podlagi vaše prošnje izdajamo ta dokument kot referenco za opravljeno delo pri našem podjetju.
    U.V., IZS […], je bil odgovorni vodja za objekt (gradbeno obrtniških, elektro inštalacijskih in strojno inštalacijskih del) Kvalitetna klinika, […], ki jo je naročil Investmartin, d.o.o.
    Objekt spada pod klasifikacijo zdravstveni objekti št. 12640. V letu 2015 je pogodba med družbama bila vredna 600.000,00 € DDV vključen.
    Delo je bilo opravljeno v predvidenem času, kvalitetno in v skladu s pogodbo. Na današnji dan (03.06.2016) podjetje nima kritik na njegovo delo.
    Odgovorna oseba naročnika, pri katerem se dobijo dodatne informacije […]«.

    Pritrditi gre vlagatelju, da izpostavljeno referenčno potrdilo ne omogoča zaključka, da je referenčni naročnik potrdil, da je izbrani ponudnik na referenčnem objektu izvedel GOI dela. Tudi po presoji Državne revizijske komisije namreč iz vsebine tega potrdila izhaja, da se ta nanaša na osebo U. V., torej na kader, imenovan v ponudbi izbranega ponudnika, in ne na izbranega ponudnika. Iz spornega referenčnega potrdila namreč izhaja, da je referenčni naročnik potrdil, da je bil U. V. odgovorni vodja objekta, da je ta delo opravil v predvidenem času, kvalitetno in skladno s pogodbo, in da referenčni naročnik nima kritik na njegovo delo. Na drugi strani pa iz besedila referenčnega potrdila ne izhaja, da je izbrani ponudnik pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe izvedel GOI dela. Pritrditi gre sicer naročniku, da je referenčno potrdilo naslovljeno na izbranega ponudnika, vendar navedeno ne predstavlja že tudi potrditve referenčnega naročnika, da je izbrani ponudnik pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu s pogodbo izvedel GOI dela. Navedenega tudi ne potrjuje dejstvo, da je bilo referenčno potrdilo izdano na podlagi »prošnje« izbranega ponudnika, saj vsebina slednje ni znana. Čeprav iz navedbe v referenčnem potrdilu glede vrednosti »pogodbe med družbama« izhaja, da sta referenčni naročnik in izbrani ponudnik sklenila pogodbo, pa na vsebino te pogodbe ni mogoče sklepati. Iz navedb naročnika ne izhaja, da bi ob sprejemu izpodbijane odločitve razpolagal s pogodbo, sklenjeno med izbranim ponudnikom in investitorjem. V zvezi s pogodbo, ki jo je izbrani ponudnik priložil vlogi z dne 20. 12. 2018, gre poudariti, da se lahko v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje ob sprejemu odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Naročnik zakonitosti svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne more utemeljevati na dejstvih, ki so nastala po sprejemu (izpodbijane) odločitve o oddaji javnega naročila, saj bi bilo v nasprotnem primeru ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Ker naročniku vsebina pogodbe, ki jo je izbrani ponudnik predložil v postopku pravnega varstva, ob sprejemu odločitve ni bila znana, Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, kaj je bil predmet pogodbe, ki jo je vlagatelj priložil vlogi z dne 20. 12. 2018. Pri tem pa gre še dodati, da tudi če bi iz predložene pogodbe izhajalo, da sta izbrani ponudnik in investitor dogovorila, da bo izbrani ponudnik izvedel GOI dela na objektu Kvalitetna klinika, iz ponudbe izbranega ponudnika (še vedno) ne bi izhajalo, da je referenčni naročnik potrdil, da je izbrani ponudnik pogodbeno dogovorjena dela izvedel pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe.

    V zvezi z naročnikovim sklicevanjem na Zapisnik o tehničnem pregledu, sestavljenem v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, z dne 16. 12. 2015, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da iz njega izhaja, da se je tehničnega pregleda udeležil U. V. kot predstavnik izbranega ponudnika. Navedeno ne omogoča zaključka, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnega projekta izvedel zahtevana GOI dela, še manj pa predstavlja potrditev referenčnega naročnika, da je izbrani ponudnik GOI dela izvedel pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe.

    Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal, da izpostavljeno referenčno potrdilo naročniku ni omogočalo zaključka, da je izbrani ponudnik izkazal izvedbo referenčnega posla, ki je skladen z zahtevami naročnika, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb, da glede na čisti prihodek od prodaje izbranega ponudnika v letih 2015 in 2016 izbrani ponudnik v okviru tega referenčnega posla ni mogel izvesti del v vrednosti 400.000,00 z DDV, kot je to zahteval naročnik. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je v referenčnem potrdilu navedena vrednost pogodbe in ne vrednost izvedenih del, še dodaja, da je naročnik v vnaprej pripravljenem obrazcu zahteval, da ponudniki navedejo »vrednost pogodbe za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del«, in ne vrednost dejansko izvedenih GOI del. Izpostavljena navedba v referenčnem potrdilu pa bi lahko odpirala vprašanje, na kakšen način je naročnik presodil, da je izpolnjen vrednostni kriterij referenčnega pogoja.

    Ker je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo vsaj dve (ustrezni) referenci, in ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik dve od treh priglašenih referenc izbranega ponudnika neutemeljeno (oz. brez podlage v ponudbeni dokumentaciji) štel za skladni z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (posledično pa je izbranemu ponudniku ostala zgolj ena referenca), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal naročnikove kršitve pri presoji ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje zahteve, določene v točki 8.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja kadrovskih zahtev. Vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika imenovani vodja del U. V. v okviru referenčnih poslov, na katere se ta sklicuje, ni mogel biti imenovan kot odgovorni vodja del, kot je to zahteval naročnik. V utemeljitev navedenega vlagatelj navaja, da iz izpisa iz Imenika pooblaščenih inženirjev izhaja, da je U. V. od dne 14. 12. 2014 vpisan v ta imenik (le) kot nadzorni inženir in da iz potrdila Obrtno-podjetniške zbornice izhaja, da je U. V. vpisan v Imenik vodij del (šele) od dne 2.10.2018.

    Naročnik je v točki 8.4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar med strankama tudi ni sporno, zahteval, da ponudniki v ponudbi imenujejo vodjo del, ki bo pri izvedbi javnega naročila izvajal funkcijo vodje del po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: GZ) oz. funkcijo odgovornega vodjo del po (neveljavnem, glej 125. člen GZ) Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s sprem.). Naročnik je (med drugim) zahteval, da je imenovani vodja del vpisan Imenik aktivnih vodij del pri IZS in da je v zadnjih 5 letih pred rokom za oddajo ponudbe v vsaj 2 referenčnih poslih opravljal funkcijo, ki ustreza funkciji vodje del pri izvedbi gradbeno obrtniških in inštalacijskih del. Kot dokazilo je naročnik zahteval predložitev (1) izpolnjenega ESPD obrazca, (2) izpiska iz spletne strani IZS, ki dokazuje izpolnjevanje pogoja v zvezi z vpisom v ustrezni imenik, ter (3) referenčnih potrdil.

    Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v ponudbi imenoval U. V. kot vodjo del. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbo (med drugim) predložil tri potrjena referenčna potrdila, ki se nanašajo na imenovanega U. V., in sicer za referenčne projekte (1) »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij«, (2) »Kvalitetna klinika«, in (3) »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle«. Izbrani ponudnik je predložil tudi izpisek iz Imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, iz katerega izhaja, da je U. V. v ta imenik vpisan od dne 14. 12. 2010 s poklicnim nazivom »nadzorni inženir (Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli)«.

    Izpostavljeni izpisek po mnenju vlagatelju dokazuje, da U. V. v okviru referenčnih poslov ni mogel zakonito opravljati funkcije odgovornega vodje del. Najprej gre ponoviti, da je naročnik v točki 8.4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki imenujejo vodjo del, ki je vpisan v Imenik aktivnih vodij del pri IZS, kar so ponudniki dokazovali z »izpiskom iz spletne strani IZS, ki dokazuje izpolnjevanje pogoja v zvezi z vpisom v ustrezni imenik«. Kot »ustrezni imenik« je, upoštevajoč naročnikovo zahtevo, treba šteti Imenik aktivnih vodij del, ki ga vodi IZS, in ne Imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga prav tako vodi IZS. Ker je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izpisek iz Imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom in ne izpiska iz zahtevanega ustreznega Imenika aktivnih vodij del, gre ugotoviti, da je bila ponudba izbranega ponudnika ob oddaji ponudbe pomanjkljiva. Kot izhaja iz naročnikovih navedb, je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil izpostavljeno pomanjkljivost, vendar izbranega ponudnika, ob upoštevanju petega odstavka 89. člena ZJN-3, ni pozval na njeno odpravo, saj je lahko sam preveril izpolnjevanje zahteve glede vpisa v Imenik aktivnih vodij del pri IZS, in sicer z vpogledom v ta imenik, ki je prosto dostopen na spletni strani IZS. Vpogled v navedeni imenik je opravila tudi Državna revizijska komisija in pri tem ugotovila, da je oseba U. V. vpisana v ta imenik kot »vodja del (Vz - vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta)«, in sicer od 14. 12. 2010.

    Iz izpostavljenega vpisa izhaja, da ima U. V. od dne 14. 12. 2010 pravico opravljati dela oz. naloge, ki so naloge vodje del. Ker so bili vsi v ponudbi izbranega ponudnika priglašeni referenčni projekti U. V. izvedeni po 14. 12. 2010, gre ugotoviti, da so neutemeljene navedbe vlagatelja, da priglašene reference U. V. niso skladne z zahtevami naročnika, iz razloga, ker U. V. v času izvedbe referenčnih poslov ni mogel zakonito opravljati del, ki jih opravlja vodja del. Ker je torej U. V. že zaradi vpisa v IZS v okviru referenčnih poslov lahko opravljal naloge, ki po vsebini predstavljajo naloge vodje del, ni relevantno, kdaj se je U. V. vpisal v Imenik vodij del, ki ga vodi OZS, oz. kdaj je U. V. na podlagi vpisa v Imenik vodij del, ki ga vodi OZS, pridobil pravico opravljati naloge vodje del.

    Vlagatelj tudi ne more izkazati naročnikove kršitve pri presoji ponudbe izbranega ponudnika z navedbami, da iz referenčnega potrdila »Kvalitetna klinika« ne izhaja, da bi U. V. opravljal funkcijo vodje del, ker je v njem zgolj navedeno, da je bil U. V. odgovorni vodja. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre ponoviti, da je naročnik zahteval izkazovanje najmanj dveh referenčnih poslov kadra in da je izbrani ponudnik v ponudbi v zvezi z referencami kadra predložil tri referenčna potrdila oz. da se je skliceval na tri referenčne posle (in sicer »Kvalitetna klinika«, »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« in »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle«). Četudi bi bile navedbe vlagatelja v zvezi z domnevno neustreznim referenčnim potrdilom »Kvalitetna klinika« utemeljene, bi, ob upoštevanju, da vlagatelj ne zatrjuje neustreznosti preostalih dveh referenčnih poslov, kot nesporna ostala vsaj dva referenčna posla (in sicer »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija sanitarij« in »Dom upokojencev Gradišče – rekonstrukcija avle«), kar je bila naročnikova zahteva. Državna revizijska komisija zato (tudi, če bi bile izpostavljene navedbe vlagatelja utemeljene) ne bi mogla ugotoviti naročnikove kršitve, s tem ko je štel, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo, določeno v točki 8.4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da iz besedila spornega referenčnega potrdila izhaja, da je bil U. V. odgovorni vodja za objekt, v nadaljevanju pa so navedena dela, in sicer gradbena, obrtniška, elektro inštalacijska in strojno inštalacijska dela, iz česar po presoji Državne revizijske komisije izhaja, da je referenčni naročnik potrdil, da je bil U. V. v okviru referenčnega posla vodja gradbenih, obrtniških, elektro inštalacijskih in strojno inštalacijskih del, kot je to naročnik tudi zahteval v točki 8.4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami, določenimi v točki 8.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem ko je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da ta s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri ponudnika«, št. JN70/14-2018 z dne 28. 11. 2018.

    Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik ob ponovni presoji ponudbe izbranega ponudnika odločil, da uporabi možnost iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, mora zagotoviti, da bo (morebitno) naknadno pojasnjevanje, dopolnjevanje oz. spreminjanje ponudbe izbranega ponudnika skladno z omejitvami iz petega odstavka 89. člena ZJN-3

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, kot potreben priznala celotni priglašeni strošek dolžne vplačane takse v višini 23.912,39 EUR. Ni pa Državna revizijska komisija vlagatelju priznala »morebitne nastale stroške«, saj vlagatelj teh stroškov ni niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi z dne 8. 1. 2019 opredeljeno navedel, kot to določa 70. člen ZPVPJN. Priglašeni stroški morajo namreč biti specificirani po vrsti in višini, vlagatelj pa ni navedel niti vrste stroškov niti njihove višine.

    Upoštevajoč 313. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

    Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 23.912,39 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar je zahteval vlagatelj več ali drugače, je Državna revizijska komisija zavrnila.


    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 15. 2. 2019


    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije


















    Vročiti:
    – Dom upokojencev Gradišče, Gradišče nad Prvačino 4, 5294 Dornberk,
    – GINEX International, d.o.o., Rejčeva ulica 3, 5000 Nova Gorica,
    – Ingstep, d.o.o., Ozeljan 118a, 5261 Šempas,
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu.

    Natisni stran