Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-201/2018 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-201/2018-7
    Datum sprejema: 29. 11. 2018

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup farmacevtske substance kanabidiol« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Farmakem, d. o. o., Bohova 73, Hoče (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Marko Rogl, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 29. 11. 2018


    odločila:

    1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018.

    2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

    3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

    Obrazložitev:

    Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 12. 10. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007116/2018-B01, in 13. 10. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 198-447309) 26. 10. 2018 po pošti priporočeno, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (19. 11. 2018 ob 12. uri; točka IV.2.2. objav), vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2018 in predlagal razveljavitev delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »podredno« pa postopka oddaje javnega naročila v celoti. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo priložil dokazilo, natisnjeno iz spletne banke, da je nakazilo takse 26. 10. 2018 ob 14.59:46 v obdelavi.

    Naročnik je vlagatelja z dopisom št. MM-2-11-2018-DOP-kanab z dne 2. 11. 2018, ki mu ga je vročil 5. 11. 2018, pozval na predložitev potrdila o plačilu takse.

    Naročnik je s sklepom št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018, ki ga je 5. 11. 2018 tudi poslal vlagatelju, ta pa ga je prejel 6. 11. 2018, zavrgel zahtevek za revizijo, ker ne vsebuje obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN (potrdilo o plačilu takse), vlagatelj pa tudi nima aktivne legitimacije, saj ni dokazal, da mu zaradi očitanih kršitev lahko nastane škoda. Naročnik je navedel, da se rok za postavitev vprašanj na portalu javnih naročil izteče 10. 11. 2018 ob 10. uri, rok za predložitev ponudb pa šele 19. 11. 2018 do 12. ure, zato bi smel vse do 13. 11. 2018 do 12. ure spremeniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je še navedel, da še ni odgovoril na vsa prejeta vprašanja, vlagatelj pa ne more vedeti, ali bo naročnik spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in kako bi jo, zato ni dokazal, da očitane kršitve vplivajo na njegov položaj tako, da bi mu bila zaradi njih onemogočena ali bistveno otežena oddaja dopustne in konkurenčne ponudbe.

    Vlagatelj je kot prilogo dopisu z dne 5. 11. 2018, ki ga je 5. 11. 2018 poslal naročniku, ta pa ga je prejel 6. 11. 2018, priložil dokazilo, natisnjeno iz spletne banke, da je nakazilo takse 26. 10. 2018 ob 16.36:06 obdelano.

    Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 9. 11. 2018, ki jo je naročnik prejel 12. 11. 2018, in predlagal razveljavitev sklepa št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da mu zaradi očitanih kršitev lahko nastane škoda in da je predložil potrdilo o plačilu takse.

    Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 845080104-117-18/7 z dne 20. 11. 2018 in 845080104-117-18/8 z dne 23. 11. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN). Naročnik je sklep št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018 obrazložil tako, da je treba razumeti, da ga je zavrgel, ker za sprejem v obravnavo nista izpolnjena pogoja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN (gl. prvi odstavek obrazložitve), ne pa le pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN (gl. šesti odstavek obrazložitve). Da bi vlagatelj uspel s pritožbo, bi bilo treba zaključiti, da nobeden izmed razlogov, ki ju je naročnik uveljavljal v sklepu št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018, ne uspe utemeljiti odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v pritožbi utemeljeval, da sta za (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo izpolnjena tudi pogoja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.

    Skladno z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN je potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Če naročnik pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Naročnik mora skladno z drugo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v pozivu jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik skladno s tretjo povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če pa vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik skladno s četrto povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN se skladno s peto povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Ker se zahtevek za revizijo nanaša na »vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo«, je moral vlagatelj, upoštevaje drugo alineo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, plačati takso v višini 4.000 eurov, saj naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav).

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik vlagatelja z dopisom št. MM-2-11-2018-DOP-kanab z dne 2. 11. 2018 pozval na predložitev potrdila o plačilu takse, saj iz »bančnega potrdila z dne 26.10.2018«, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, zaradi »statusa "v obdelavi", ni razvidno, da je bila taksa v višini 4.000,00 EUR dejansko plačana najpozneje na dan 26.10.2018«. Vlagatelj je kot prilogo dopisu z dne 5. 11. 2018, ki ga je 5. 11. 2018 (razvidno iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici) poslal naročniku, ta pa ga je prejel 6. 11. 2018 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na dopisu in ovojnici), priložil dokazilo, natisnjeno iz spletne banke, iz katerega je razvidno, da je status nakazila takse v višini 4.000 eurov »obdelan«. Na tem dokazilu se nahajata žig banke in podpis neznane osebe, ki nista v originalu, zato je mogoče šteti, da je to dokazilo fotokopija ali posnetek (scan). Izhajajoč iz datuma, navedenega na sklepu št. MM-5-11-2018-zavrž, tj. 5. 11. 2018, je treba zaključiti, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, še preden je prejel dopis z dne 5. 11. 2018 in dokazilo, ki mu je bilo predloženo. Državna revizijska komisija pri tem tudi ugotavlja, da je naročnik sprejel sklep št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018, še preden je potekel rok za dopolnitev zahtevka za revizijo iz prve povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki ga je naročnik sicer tudi navedel v dopisu št. MM-2-11-2018-DOP-kanab z dne 2. 11. 2018. Naročnik je torej zavrgel zahtevek za revizijo, ne da bi pred tem ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN. Že ta ugotovitev bi bila zadostna za zaključek, da naročnik ni bil upravičen šteti, da ni izpolnjen pogoj iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Ta zaključek bi v tem primeru še toliko bolj veljal, če bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju (pritožba, str. 7), da je že dokazilo, ki ga je predložil k zahtevku za revizijo, predstavljalo potrdilo o plačilu takse iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Znesek 4.000 eurov, ki izhaja bodisi iz dokazila, predloženega k zahtevku za revizijo, bodisi iz dokazila, predloženega k dopisu z dne 5. 11. 2017, je sicer pravilen glede na drugo alineo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-427/2012, ki je temeljila na tolmačenju ZPVPJN, kot je veljal ob odločanju v izpostavljeni zadevi (le objava v Uradnem listu RS, št. 43/2011), ugotovila, da je ZPVPJN glede predložitve potrdila o plačilu takse strog, saj je že odsotnost potrdila o plačilu takse k zahtevku za revizijo pomenila razlog za zavrženje zahtevka za revizijo, vendar je upoštevala konkretne dejanske okoliščine in navedla, da ni mogoče tolmačiti ZPVPJN na način, ki nesorazmerno omejuje možnost uveljavljanja pravnega varstva, saj je pojasnila, da ZPVPJN ne določa, kaj konkretno je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse, zato je bilo treba dokazno vrednost listine (ki jo vlagatelj predloži k zahtevku za revizijo kot dokaz o plačilu takse) ocenjevati skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija se je v zadevi št. 018-427/2012 sklicevala na podobna stališča, kot jih je sprejela že v zadevah št. 018-189/2012 in 018-291/2012. Po sprejemu odločitev v izpostavljenih treh zadevah se je ureditev ZPVPJN v zvezi s plačilom takse in predložitvijo potrdila o plačilu takse spremenila (gl. objavi novel ZPVPJN v Uradnih listih RS, št. 63/2013 – ZPVPJN-A in 60/2017 – ZPVPJN-B), vendar so posamezna izhodišča še vedno uporabna. ZPVPJN namreč še vedno ne določa, kaj konkretno je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse, niti ni mogoče ZPVPJN tolmačiti na način, ki nesorazmerno omejuje možnost uveljavljanja pravnega varstva. Po novejši ureditvi je zaradi novele ZPVPJN, objavljene v Uradnem listu RS, št. 60/2017, mogoče zahtevek za revizijo celo dopolniti tudi s potrdilom o plačilu takse, za katero pa velja, da je morala biti taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ob upoštevanju teh izhodišč zato še nadalje ohranja stališče, da je treba dokazno vrednost listine (ki jo vlagatelj predloži k zahtevku za revizijo kot dokaz o plačilu takse) ocenjevati skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo. Če pa vlagatelj tega dokazila ni predložil k zahtevku za revizijo, potem bo relevantno ocenjevanje dokazne vrednosti listine, ki jo je vlagatelj predložil kot dopolnitev zahtevka za revizijo (četrta poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN), skupaj z dejstvom, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je pri odločanju o pritožbi vpogledala v evidenco plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet), pri čemer je ugotovila, da se je 26. 10. 2018 na podračunu, odprtem pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek, nahajalo plačilo takse v višini 4.000 eurov. Ta denar je nakazal vlagatelj za namen pravnega varstva v zvezi s konkretnim javnim naročilom. Iz zadnjih osmih številk sklica 11 16110-7111290-00711618 namreč izhaja številka objave obvestila o javnem naročilu skladno s pojasnili, ki jih je objavilo Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/pravno-varstvo). Državna revizijska komisija je potrditev plačila takse prejela tudi pisno od Uprave Republike Slovenije za javna plačila (dopis št. 405-1/2018-2369 z dne 29. 11. 2018 s prilogo v obliki potrdila o odobritvi podračuna 26. 10. 2018 ob 16.55:21). Iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici, v kateri je vlagatelj poslal naročniku zahtevek za revizijo, je razvidno, da je vlagatelj pošiljko oddal 26. 10. 2018 ob 18.41 po pošti priporočeno. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ne more šteti, da vlagatelj ni plačal takse v zahtevani višini najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Iz ugotovljenega dejanskega stanja na 26. 10. 2018 namreč izhaja, da je vlagatelj takso v potrebni višini nakazal prek banke, da je banka izvršila nakazilo in da je taksa evidentirana na ustreznem podračunu. Vlagatelj je takso torej plačal. Katero izmed dokazil, ki ju je predložil vlagatelj, bi zadoščalo za ugotovitev, da predstavlja sestavino iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ni bistveno, ker bi ob predstavljenih ugotovitvah dejanskega stanja zadoščalo vsaj tisto, ki ga je vlagatelj predložil k dopisu z dne 5. 11. 2018. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je naročnik smel šteti, da ni izpolnjen pogoj iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija v zvezi z izpolnitvijo pogoja iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN opozarja, da vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) dodelitev javnega naročila in ji je bila ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Naročnik vlagatelju ni odrekel interesa, ki je prvi izmed kumulativno določenih elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, pač pa mu je odrekel drugi element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki se nanaša na vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev. Naročnik je navedel, da na portalu javnih naročil še ni odgovoril na vprašanja, na katera je vlagatelj opozoril v zahtevku za revizijo, saj še ni potekel rok, do katerega bi moral odgovoriti nanje, zato vlagatelj »v danem trenutku ne more vedeti, ali sploh in kako bo naročnik morebiti v zakonski rokih razpisno dokumentacijo spremenil« in zato mu ne more biti povzročena škoda.

    Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja (tj. zahtevek za revizijo) lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je pravno varstvo po ZPVPJN zastavljeno široko (npr. zadeva št. 018-064/2018), saj vlagatelj lahko ob upoštevanju omejitve, ki jo ureja institut opozorila na portalu javnih naročil iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, uspešno izpodbije tudi naročnikova ravnanja iz t. i. razpisne faze postopka javnega naročanja, ki se nanašajo (po terminologiji ZPVPJN, npr. tretji odstavek 16. člena ZPVPJN in prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) na »vsebino objave«, »povabilo k oddaji ponudbe« (tj. povabilo k predložitvi ponudb, ki je pojem, ki ga uporablja Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3; npr. zadeva št. 018-064/2018) ali »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je pojem, ki ga uporablja ZJN-3; npr. zadeve št. 018-064/2018, 018-080/2018 in 018-130/2018). Vlagatelj lahko torej na podlagi ZPVPJN doseže razveljavitev nekega naročnikovega ravnanja iz t. i. razpisne faze postopka javnega naročanja, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k predložitvi ponudb ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik je obveščal gospodarske subjekte, saj je zagotovil objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, zagotovil pa je tudi objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka I.3 objav). Gospodarski subjekt so se torej že z objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil in/ali v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije lahko seznanili z »vsebino objave« in »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila). Gospodarski subjekti bi lahko vložili zahtevek za revizijo že od trenutka seznanitve z objavo in/ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. možnost iz prve povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN). Pred njegovo vložitvijo bi morali naročnika le še opozoriti na očitano kršitev prek portala javnih naročil (prva poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN).

    Naročnik je gospodarskim subjektom omogočil postavljanje vprašanj (gl. točko VI.3 objave), nanje pa je zavezan odgovoriti in posredovati dodatne informacije v zakonsko določenem roku (drugi odstavek 61. člena ZJN-3). V obravnavani zadevi med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj (ali pa drugi gospodarski subjekt) imel pravico pridobiti dodatne informacije (točka VI.3 objave). Dolžnosti v zvezi z dodatnimi informacijami imata sicer tako vlagatelj (npr. vlagatelj jih mora upoštevati, ker te skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postanejo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) kot naročnik (npr. naročnik jih mora posredovati v roku, ki ga določa drugi odstavek 61. člena ZJN-3), vendar ne ZJN-3 ne ZPVPJN vlagatelju ne določata dolžnosti, da bi moral čakati naročnikov odgovor (tj. posredovanje dodatnih informacij) za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj zato vsaj možnost nastanka škode izkaže že s tem, da uveljavlja, da je naročnik pripravil vsebino objave in/ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v nasprotju z zakonom, zaradi česar ne more sodelovati v postopku javnega naročanja, da bi pridobil javno naročilo, ali pa ima neupravičeno otežen položaj za pridobitev javnega naročila (prim. npr. zadeve št. 018-113/2016, 018-189/2016, 018-201/2016 in 018-240/2016). Vlagatelj je to navajal v zahtevku za revizijo, saj je med drugim izpodbijal zahtevo iz 1. točke obrazca »Strokovne zahteve« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) za vpis dobavitelja v »Seznam imetnikov dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z zdravili pri JAZMP«, ker vanj ni vpisan (zahtevek za revizijo, str. 4). To drži, saj je Državna revizijska komisija po vpogledu na spletno stran Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (https://www.jazmp.si/seznami/) ugotovila, da je na njej objavljen ta seznam, in sicer z dne 30. 10. 2018, vlagatelj pa v njem ni naveden. Ali je naročnik storil očitane kršitve, ni predmet postopkovne (procesne) obravnave zahtevka za revizijo, ampak vsebinske (meritorne).

    Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da noben izmed razlogov, ki ju je naročnik uveljavljal v MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018, ne uspe utemeljiti odločitve, da zavrže zahtevek za revizijo, zato je ugotovila kršitev tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN ter pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila sklep št. MM-5-11-2018-zavrž z dne 5. 11. 2018.

    Ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

    S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

    Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo [tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN].

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 29. 11. 2018

    Predsednica senata:
    dr. Mateja Škabar
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
    - odvetnik Marko Rogl, Trg republike 3, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran