018-157/2018 Občina Moravske Toplice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Moravske Toplice« - 1. sklop in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Turistično podjetje Jambrosić & Co., Turizem, trgovina in storitve d.o.o., Mlinska ulica 5b, Lendava, ki jo zastopa odvetnik Igor Vinčec, Mlinska 5, Lendava (nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 10. 2018

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-20/2018-14, z dne 22. 8. 2018, v delu, ki se nanaša na 1. sklop (0Š Fokovci).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 847,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 25. 6. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 004245/2018-B01. Naročnik je dne 22. 8. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-20/18-14, s katero je predmetno javno naročilo v 1. sklopu oddal v izvedbo ponudniku Avtobusni promet Murska Sobota d.d., Bakovska ulica 29 a, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo, z dne 29. 8. 2018, vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v 1. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnikova izbira napačna, saj je pri vpisovanju cene za 1. sklop naredil očitno napako. Vlagatelj pojasnjuje, da je v 1. sklopu ponudil ceno/km v znesku 2,0811378 EUR/km brez DDV oziroma 2,2788458 EUR/km z DDV, kar za 190 šolskih dni znaša 17.398,312 EUR brez DDV oziroma 19.051,15 EUR z DDV (izračun: 2,0811378 EUR x (15 km + 7 km + 7 km + 15 km) x 190 dni = 17.398,312 EUR brez DDV in 19.051,15 EUR z DDV). V danem primeru, zatrjuje vlagatelj, je tako njegova cena v 1. sklopu nižja od cene izbranega ponudnika za 3.118,49 EUR z DDV. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral biti naročnik pri pregledu njegove ponudbe bolj skrben, saj bi lahko takoj ugotovil, da gre za napako pri izračunu. Že iz primerjave cene/km je namreč razvidno, da je vlagateljeva cena za 1. sklop nižja od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da ima naročnik v sedmem odstavku 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) pooblastilo, da ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako. Tudi Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da so računske napake tiste, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah (npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd.), v danem primeru pa gre za prav takšno napako (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-253/2017). Poleg tega bi lahko naročnik v obravnavani situaciji računsko napako zaznal že na prvi pogled oziroma bi jo lahko ugotovil neposredno, kar je prav tako skladno s predhodnimi odločitvami Državne revizijske komisije, ki je navedla, da je očitnost napake pogojena z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve (vlagatelj se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-014/2017 in 018-022/2018).

Naročnik je z dokumentom št. 430-00020/2018-22, z dne 18. 9. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da morata biti (skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3) za dopustnost odprave računske napake izpolnjena dva pogoja: iti mora za očitno računsko napako, poleg tega odprava napake ne sme spreminjati količine in cene na enoto. Navedena dva pogoja v konkretnem primeru nista izpolnjena. Naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni določil metode oziroma matematične operacije za izračun najnižje ponudbene cene, ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. Prav tako v razpisni dokumentaciji ni navedel, da mora biti cena izračunana na podlagi cene/km. Navedeno pomeni, da do napake v vlagateljevi ponudbi ni prišlo iz razlogov na njegovi strani oziroma z njegove strani napačno določene matematične operacije. Opozarja, da predstavlja ponudbeni predračun enega izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je bilo potrebno vanj vpisati ponudbeno ceno za 190 šolskih dni, ta cena pa predstavlja tudi edino merilo za ocenjevanje ponudb. Iz navedenega razloga bi moral biti vlagatelj pri pripravi predračuna bolj pazljiv in skrben. Naročnik zatrjuje, da ne sme dopuščati špekulacij ponudnikov, odprava napake pa bi v obravnavanem primeru povzročila tudi nedovoljeno spremembo ponudbe.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 20. 9. 2018, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da čeprav naročnik ni določil metode za izračun ponudbene cene, so morali ponudniki pri izračunu ponudbene cene uporabiti osnovne računske operacije. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da gre v danem primeru za računsko napako, med katere sodijo nepravilni zmnožki med ceno na enoto in količino, kar je vplivalo na nepravilno skupno ceno. Poleg tega pomeni določba sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 dolžnost (in torej ne zgolj pravico) naročnika, da ponudnika pozove k odpravi računske napake. Ker gre v konkretnem primeru za napako, ki je mogoče zaznati že na prvi pogled, bi moral biti naročnik bolj skrben in ga pozvati k njeni odpravi. Poleg tega v obravnavanem primeru odprava računske napake ne bi pomenila nedovoljene spremembe ponudbe, saj se cena na enoto in količina ne bi spremenili.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je napaka v njegovem ponudbenem predračunu in specifikaciji predračuna take narave, da bi jo moral naročnik označiti kot računsko napako in jo v soglasju z vlagateljem popraviti.

Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril, prav tako pa tudi ne svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.

Ker predstavlja določilo sedmega odstavka 89. člena ZJN-2, ki omogoča odpravo računske napake, izjemo od strogega pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oziroma ponudbeno ceno iz šestega odstavka istega člena, je potrebno takšno izjemo razlagati restriktivno in odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. Za odpravo napake pri izračunu ponudbene cene morata biti izpolnjena dva pogoja: 1) iti mora za računsko napako in 2) odprava napake, ki sicer vliva na končno ponudbeno ceno, ob tem ne sme spreminjati količine in cene na enoto.

Predmet obravnavanega javnega naročila je prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Moravske Toplice. Naročnik je javno naročilo razpisal v treh skopih, prvi (in sporni) sklop se nanaša na prevoz učencev iz Osnovne šole Fokovci, drugi na prevoz učencev iz Dvojezične osnovne šolo Prosenjakovci in tretji na prevoz osnovnošolcev iz Osnove šole Bogojina.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil obrazec Predračun, ki so ga morali ponudniki podpisati in žigosati ter izpolniti s ceno za en kilometer (brez in z DDV) ter s skupno ceno (brez in z DDV) posameznega sklopa za 190 šolskih dni. Z razpisno dokumentacijo so ponudniki prejeli tudi obrazec Specifikacija predračuna, ki so ga morali prav tako podpisati in žigosati ter izpolniti z istimi podatki - vanj so morali vpisati ceno za en kilometer (brez in z DDV) ter skupno ceno posameznega sklopa (brez in z DDV) za 190 šolskih dni. Z navedenim dokumentom je naročnik ponudnike v vseh treh sklopih seznanil z dolžinami posameznih relacij (v obeh smereh), z urami prihoda in odhoda iz šole, s številom učencev in z vrsto vozila, ki so ga morali ponuditi.

Naročnik je v 1. sklopu (Osnovna šola Fokovci) predvidel štiri relacije oziroma dve jutranji vožnji v šolo in dve popoldanski vožnji iz šole. Prva in druga relacija (relacija a: Berkovci - Ivanjševci - Lončarovci zg. - Lončarovci sp. - Ratkovci - Kančevci - Ivanovci 43 - Osnovna šola Fokovci in relacija b v obratni smeri) sta dolgi 30 km v obeh smereh (pot v šolo in pot iz šole sta dolgi po 15 km). Tretja in četrta relacija (relacija c: Vučja Gomila - Vučja Gomila (Kuzmov breg) - Osnovna šola Fokovci in relacija d v obratnem vrstnem redu) sta dolgi 14 km v obeh smereh (pot v šolo in iz nje sta dolgi vsaka po 7 km). Skupno število kilometrov za vse štiri vožnje, o čemer med strankama v tem postopku ni spora, znaša 44 km (15 km + 7 km + 15 km + 7 km).

V zvezi z vprašanjem, ali gre za računsko napako se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem v tem, da je o računski napaki mogoče govoriti le v primeru napak, ki jih ponudnik naredi pri osnovnih računskih operacijah, množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju, odpraviti pa jo je možno le takrat, kadar se količina in cena na enoto ne spremenita Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah - tudi v odločitvi št. 018-253/2017, na katero opozarja vlagatelj. Vlagatelj tudi pravilno ugotavlja, da je njegova cena, ki jo je ponudil za en kilometer, nižja od cene, ki jo je ponudil izbranim ponudnik oziroma da bi ga v konkretnem primeru pravilno množenje cene na enoto z (s strani naročnika) vnaprej določenim številom kilometrov in šolskih dni (s čimer bi se njegova skupna cena v 1. sklopu znižala za 3.118,49 EUR z DDV) uvrstilo na prvo mesto. Ravno tako se je mogoče strinjati z vlagateljem tudi v tem, da bi v obravnavanem primeru naročnik že na prvi pogled lahko ugotovil nesorazmerje med cenami, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik (naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel le dve ponudbi - vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika) oziroma da je vlagateljeva skupna cena, kljub temu, da je ponudil nižjo ceno na enoto, višja od skupne cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Pregled obeh ponudb pokaže, da znaša skupna cena vlagatelja v 1. sklopu 20.561,64 EUR brez DDV in 22.514,995 EUR z DDV, skupna cena izbranega ponudnika v 1. sklopu pa 20.246,25 EUR brez DDV in 22.169,64 EUR z DDV. Čeprav je torej skupna cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, nižja od skupne cene, ki jo je ponudil vlagatelj, pa je izbrani ponudnik ponudil višjo ceno na enoto. Za en kilometer je namreč izbrani ponudnik ponudil ceno v višini 2,4218 EUR brez DDV in 2,6519 EUR z DDV, vlagatelj pa 2,0811378 EUR brez DDV in 2,2788458 EUR z DDV (vse navedene cene so v enakih zneskih vpisane v oba obrazca - v Predračun in v Specifikacijo predračuna).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da predstavlja edino merilo v obravnavanem primeru najnižja skupna cena posameznega sklopa ter da do navedene napake v vlagateljevi ponudbi ni prišlo zaradi z njegove strani napačno določene matematične operacije. Naročnik namreč v konkretnem primeru matematične operacije, ki bi izračunala ceno na enoto, ni določil, pač pa so jo morali ponudniki izračunati sami. Prav tako se je potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da v razpisni dokumentaciji ni navedel, da mora biti skupna cena posameznega sklopa izračunana na podlagi cene na enoto (cene za en kilometer). A iz razloga, ker je naročnik v konkretnem primeru navedel tako točne dolžine relacij (v kilometrih), kakor tudi število šolskih dni, poleg tega je naročnik (v predračunskem obrazcu) izrecno zahteval, da mora ponudbena cena (torej tako cena na enoto, kakor tudi skupna cena) vsebovati vse stroške in dajatve v zvezi z izvedbo javnega naročila, so ponudniki lahko skupno ceno posameznega sklopa oblikovali zgolj na način, kot ga je pojasnil tudi vlagatelj. Skupno ponudbeno ceno so tako lahko ponudniki izračunali le z množenjem cene, ki so jo ponudili na enoto (za en kilometer), s številom vnaprej predvidenih kilometrov ter s številom (prav tako) vnaprej določenih šolskih dni (skupna cena posameznega sklopa = cena enega kilometra x 44 x 190). Na ta način je razpisno dokumentacijo (poleg vlagatelja) očitno razumel tudi izbrani ponudnik, ki je skupno ceno tako v izpodbijanem sklopu, kakor tudi v obeh preostalih sklopih, oblikoval (in jo za razliko od vlagatelja tudi pravilno izračunal) prav na ta način. Čeprav vlagatelj izrecno ne navaja, kako je do navedene napake pri izračunu skupne cene prišlo, pa je vlagatelj v obravnavanem primeru (po izračunih, ki jih je opravila Državna revizijska komisija in jih nato primerjala z vlagateljevo skupno ceno) najverjetneje napačno seštel skupno število kilometrov (in nato ceno na enoto množil z napačnim oziroma prevelikim številom kilometrov) ali pa je do napake prišlo zaradi nepravilnega množenja.

Ob vsem navedenem je potrebno v konkretnem primeru in ob upoštevanju naročnikove zgoraj predstavljene razpisne dokumentacije, napako, ki je nastala pri osnovni računski operaciji, opredeliti kot računsko napako, ki bi jo bilo dopustno odpraviti. Naročnik z odpravo navedene napake ne bi posegel niti v ceno na enoto (v ceno, ki jo je vlagatelj ponudil za en kilometer) niti v količino (količino oziroma število kilometrov in šolskih dni je, kot že izhaja iz te obrazložitve, določil naročnik), poleg tega je vlagatelj v obravnavanem primeru in v skladu z naročnikovimi navodili že v ponudbi predložil Soglasje k odpravi morebitnih računskih napak (Obrazec št. 17), s katerim se je strinjal z njihovim popravkom.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je pri izračunu skupne cene storil računsko napako, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 500,00 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 275,40 EUR (600 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 336,00 EUR, in izdatke (11. člen OT) v višini 9.18 EUR (20 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 11,20 EUR. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 847,20 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov za postavki »pregled vseh listini, 4 x 30 min.« in »razgovor s stranko, 2 x 30 min«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta zajeti v storitve iz tarifne številke 40/1 OT.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 847,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12. 10. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice,
- odvetnik Igor Vinčec, Mlinska 5, Lendava,
- Avtobusni promet Murska Sobota d.d., Bakovska ulica 29 a, Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran