018-224/2018 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nujna nadgradnja IKT opreme v SB SG« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 1. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12. 11. 2018 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila (dokument št. JN/42-2018-P). V njem je navedel, da bo predmetno javno naročilo vodil po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer zaradi skrajne nujnosti, ki je nastala kot posledica dogodkov, ki jih ni mogel predvideti (točka č prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Navedeno je razvidno tudi iz Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentost, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26. 11. 2018, pod št. objave JN008142/2018-L01.

Zoper izbiro postopka je vlagatelj dne 3. 12. 2018 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik z izbiro postopka kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj razlogi skrajne nujnosti, ki bi opravičevali uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, niso podani. Zatrjuje, da predstavlja postopek s pogajanji brez predhodne objave izjemo od ustaljenih postopkov oddaje javnih naročil, zato je njegova uporaba omejena na taksativno naštete okoliščine, pri čemer je potrebno izjeme razlagati ozko. Temu pritrjujejo tudi odločitve Državne revizijske komisije, iz katerih je razvidno, da predstavlja postopek s pogajanji odmik od splošnih pravil o javnem naročanju in ga zato lahko naročnik izbere le v posebnih primerih, ki so predvideni v 46. členu ZJN-3. Enako je razvidno tudi iz sodne prakse Sodišča EU, ki je že v več primerih zavzelo stališče, da je uporaba takšnega postopka izjema (in ne pravilo) ter da je potrebno določbe o postopku s pogajanji brez predhodne obravnave razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme o tem, ali obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo tega postopka pa je na naročniku. Kot razloge skrajne nujnosti je mogoče šteti le takšne dogodke, ki so v vsakodnevnem ekonomskem in družbenem življenju po normalnem teku stvari izjemni, zaradi česar mora javni naročnik takoj ukrepati s ciljem zaščititi prizadeti javni interes. Uporaba te izjeme ni dopustna niti v primerih, ko je dogodek sicer predvidljiv, a ga naročnik zaradi zamud pri načrtovanju, slabe organizacije in podobnih razlogov ni zaznal. Takemu razumevanju pritrjuje tudi Sodišče EU, ki je v odločitvi C-394/02 Komisija proti Grčiji zavrnilo možnost uporabe postopka s pogajanji brez objave iz razloga obstoja nujnosti, ker bi naročnik lahko postopek oddaje javnega naročila začel izvajati veliko prej. Enako stališče je bilo zavzeto v zadevi C-275/08 Komisija proti Nemčiji, kjer je navedlo, da že sam obstoj zamude in zavlačevanja z aktivnostmi, potrebnimi za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, pritrjujeta dejstvu, da okoliščine skrajne nujnosti že v samem začetku niso mogle biti prisotne. Opisane okoliščine, na katerih naročnik utemeljuje obstoj skrajne nujnosti, ne opravičujejo uporabe postopka po točki č prvega odstavka 46. člena ZJN-3, saj iz njih ne izhaja, da bi bile posledica izjemnih dogodkov, ki jih naročnik ne bi mogel predvideti. Poleg tega v konkretnem primeru ni izpolnjena niti predpostavka, da gre za razloge, ki jih ni mogoče pripisati naročniku. Oklevanje in zavlačevanje s potrebnimi aktivnostmi po tem, ko je bila prepoznana potreba po delu oziroma izvedbi postopka oddaje javnega naročila so okoliščine, ki jih je mogoče pripisati naročniku. Glede na to, da je predmet obravnavanega postopka enak kot v predhodnem, s strani Državne revizijske komisije v celoti razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila, je jasno, da je zatrjevana »skrajna nujnost« prav posledica uspešno vloženega zahtevka za revizijo ter časovne stiske naročnika. Neuspešno zaključen postopek pa ni dogodek, ki bi bil izven naročnikovih razumnih pričakovanj. Od povprečno skrbnega naročnika se namreč pričakuje, da pri načrtovanju v predvideni čas trajanja postopka všteje tudi morebitne zaplete pri njegovem izvajanju. Navedeno velja še toliko bolj v primeru, če je predmet javnega naročila res tako vitalnega pomena za bolnišnico, kot zatrjuje naročnik. Iz razloga, ker je naročnik v konkretnem primeru zlorabil postopek s pogajanji, s čimer je kršil temeljna načela javnega naročanja in 46. člen ZJN-3, vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v višini vplačane takse.

Naročnik je z dokumentom, z dne 13. 12. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je dne 14. 3. 2018 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN001578/2018, objavil obvestilo o javnem naročilu »Prenova in posodobitev IT infrastrukture v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec«, javno naročilo pa je bilo objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske Unije. Navedeno javno naročilo je bilo bistveno obsežnejše od obravnavanega javnega naročila, kar dokazuje tudi prejeta ponudba (v višini 1.140.193,32 EUR z DDV). Zoper razpisno dokumentacijo predhodno izvedenega postopka (predhodno javno naročilo je bilo izvedeno po postopku konkurenčnega dialoga) oziroma zoper Povabilo k oddaji končnih ponudb sta dva ponudnika dne 27. 8. 2018 vložila zahtevka za revizijo. Naročnik ju je zavrnil in dne 12. 9. 2018 vso dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji, ki je nato dne 6. 11. 2018 obema zahtevkoma za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Ker pa so v času od objave neuspešno izvedenega javnega naročila (to je od marca 2018) do izdaje sklepa Državne revizijske komisije nastopile okoliščine, ki jih ni mogel predvideti, je iz razloga skrajne nujnosti in v javnem interesu izvedel predmetno javno naročilo. V sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila je zapisal, da sta splošno stanje oziroma zasedenost informacijskega sistema kritična, kar pomeni, da bo ob trenutnem trendu rasti predvidoma več sistemov prenehalo delovati v roku dveh mesecev, zato je takojšnja nadgraditev sistema nujna. Odpoved sistema bi mu povzročila veliko škodo, saj se ukvarja z bolnišnično dejavnostjo, v okviru katere je delovanje informacijskih sistemov vitalnega pomena (Birpis 21 - glavni bolnišnični informacijski sistem, v katerem se beležijo vse zdravstvene obravnave v bolnišnici, e naročanje, e recept, e napotnice, slikovne diagnostike, Raf - informacijski sistem za fakturiranje v okviru Birpisa 21, Cobis - laboratorijski informacijski sistem, GoSoft - finančno računovodski in lekarniški informacijski sistem, Largo - plačni informacijski sistem, Graphdi - informacijski sistem za evidentiranje delovnega časa) in bi nedelovanje le-teh za bolnišnico pomenilo nepopravljivo škodo ter predstavljalo bistvene kršitve zakonodaje. Naročnik opozarja, da je z objavo Obvestila za predhodno transparentnost zadostil tudi načelu transparentnosti. Ob upoštevanju nujnosti in dejstva, da je (od skupaj šestih kandidatov) v predhodnem postopku ponudbo oddal le ponudnik Kopa d.d., ki je tudi sicer njegov obstoječi dobavitelj in pogodbeni vzdrževalec informacijske opreme, je v predmetnem postopku k oddaji ponudbe povabil zgolj slednjega. Poleg tega ni izvedel oziroma ponovil celotnega predmeta neuspešno izvedenega postopka, pač pa je s predmetnim javnim naročilom odpravil razloge skrajne nujnosti in zagotovil delovanje IT sistema v bolnišnici. Naročnik ponovno opozarja, da so se tekom izvajanja predhodnega postopka pojavile okoliščine, ki so bile posledica izrednih dogodkov, ki jih ni mogel predvideti. Poleg tega je predmet javnega naročila bistveno zmanjšan, oziroma se je tokrat osredotočil le na nujne elemente (opremo), kar v celoti negira vlagateljeve navedbe o tem, da je bil predmetni postopek izveden kot posledica uspešno vloženih zahtevkov za revizijo in časovne stiske ter da razlog izvira iz sfere naročnikovih nezakonitih ravnanj iz preteklosti. Naročnik navaja, da je nastale dogodke v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov tudi zapisal in evidentiral kot incidente. Kot izhaja že iz sklepa o začetku postopka, je bila zasedenost informacijskega sistema kritična in bi lahko ob takšnem trendu rasti več storitev prenehalo delovati v roku dveh mesecev. Odpoved sistema bi povzročila takojšnjo, veliko in nepopravljivo škodo zavodu. Težave, ki so se pojavljale, so bile naslednje: 1.) Zasedenost virtualizacijskega okolja (pomnilnik, procesorske kapacitete) je bila na nivoju, da ni bilo možno kreirati novih, nujno potrebnih strežnikov. Izpad že enega od treh strežnikov pa bi predstavljal izpad večjega števila informacijskih rešitev, ki so življenjskega pomena za bolnišnico. 2.) Zaradi prezasedenosti diskovnih kapacitet so se dnevno pojavljale težave na podatkovnih bazah Oracle, Microsoft SQl, bazah elektronske pošte, DFS-ju in ostalih informacijskih rešitvah. 3.) Izvajanje back-upov je predstavljalo težavo in visoko oceno tveganja izgube podatkov. Ker se izvajanje back-upov zaključuje v delovnem času naslednjega dne, se s tem še dodatno poslabšuje odzivnost informacijskih sistemov in povečuje nezadovoljstvo uporabnikov in pacientov. 4.) Veliko nevšečnosti je uporabnikom predstavljal tudi zastarel sistem filtriranja elektronske pošte, katerega nadgradnja zaradi nepodprtosti z obstoječim operacijskim sistemom, ni bila mogoča. Naročnik v nadaljevanju navaja težave, ki so razvidne iz devetih Poročil o varnostnih incidentih (ki jih tudi prilaga). Zatrjuje, da je v navedenem času oziroma zlasti po izpadu celotne informacijske tehnologije na območju celotne bolnišnice (dne 29. 10. 2018) težko pričakoval odločitev Državne revizijske komisije, ki jo je prejel dne 7. 11. 2018, slednja pa je v celoti razveljavila predhodni postopek oddaje javnega naročila, ki je bil voden po postopku konkurenčnega dialoga. Zato je bil za zagotovitev javnega interesa (zdravstvene oskrbe prebivalcev Koroške in Savinjsko Šaleške regije) primoran, da zaradi skrajne nujnosti oziroma zaradi zagotovitve delovanja informacijskega sistema izvede posamezne dele predhodno neuspešno izvedenega javnega naročila. Navaja še, da je kot skrben in dober gospodar po zadnji posodobitvi informacijskega sistema v letu 2010, ves čas izvajal nujne investicije v nadgradnjo obstoječe informacijske opreme. Zatrjuje, da je pravočasno ugotovil, da je splošno stanje oziroma zasedenost informacijskega sistema slaba in je v ta namen v okviru notranjih revizij dne 30. 8. 2017 naročil Revizijo o delovanju informacijske dejavnosti v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Dne 17. 10. 2017 je Družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Ljubljana izdelala poročilo, na podlagi katerega se je odločil, da bo izvedel javno naročilo. Naročnik opozarja, da je aktivno pristopil k javnemu naročilu, tudi s pomočjo zunanje odvetniške pisarne, saj ima s tovrstnimi razpisi malo izkušenj. Tako je od oktobra 2017 do 14. 3. 2018, ko je bilo predhodno neuspešno javno naročilo tudi objavljeno, oblikoval tehnične specifikacije, saj gre za velik zavod z zahtevnimi informacijskimi rešitvami.

Vlagatelj se ni opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave ne vključuje javne objave obvestila o naročilu (kar izhaja že iz njegovega poimenovanja), zaradi česar se zainteresirani gospodarski subjekti ne morejo seznaniti s postopkom, pač pa lahko v tem postopku odda prijavo za sodelovanje (le) gospodarski subjekt, ki ga je k sodelovanju povabil naročnik (prim. osmi odstavek 46. člen ZJN-3). Postopek s pogajanji brez predhodne objave zato izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja ponudnikov. Ker postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih, izrecno navedenih v 46. členu ZJN-3. Tudi iz sodne prakse Sodišča EU (glej npr. sodbe C-385/02, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:2004:522; C-394/02, Komisija proti Grčiji, ECLI:EU:C:2005:336; C-126/03, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:2004:728) izhaja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in da je potrebno določbe o postopku s pogajanji brez predhodnega postopka razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.

Iz Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 26. 11. 2018 (kot tudi iz Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z imenovanjem strokovne komisije, z dne 12. 11. 2018, in Odločitve o oddaji naročila št. JN42/2018-P, z dne 21. 11. 2018), je razvidno, da je naročnik izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila utemeljil s sklicevanjem na izjemo, ki je določena v točki č prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Ta določa, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku. Iz citirane določbe izhaja, da morajo biti za zakonito uporabo te izjeme (kumulativno) izpolnjeni trije pogoji. Obstajati morajo nepredvidljiv dogodek, nujna hitrost ukrepanja, ki ne dovoljuje upoštevanja rokov, predpisanih v drugih postopkih, ter vzročna zveza med nepredvidljivim dogodkom in nujno hitrostjo ukrepanja, ki iz njega izvira. Če eden izmed teh pogojev ni izpolnjen, uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave ni dopustna (smiselno prim. sodbe Sodišča EU, C-107/92, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:1993:344, točka 12; C-318/94, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:1996:149, točka 14, C-394/02, Komisija proti Grčiji, točka 40, C-126/03, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:2004:728, točka 23).

Naročnik je torej tisti, ki mora okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka iz točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ustrezno utemeljiti (obrazložiti) oziroma mora dokazati, da je takšen postopek uporabil zaradi skrajne nujnosti, ki je nastala kot posledica dogodkov, ki jih ni mogel predvideti, zato rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogel upoštevati. Šele v primeru torej, kadar naročnik izkaže tako nepredvidljiv dogodek, kakor tudi nujno hitrost ukrepanja, ki mu ne dovoljuje upoštevanja rokov, predpisanih v drugih postopkih, je upravičen uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave iz točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

Naročnik je v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost ter v sklepu o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila navedel, da so izpolnjeni pogoji iz točke č prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Zaradi nastalih okoliščin, navaja naročnik, ni mogel upoštevati rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji, izvedba javnega naročila pa je bila nujna. Naročnik je opozoril, da je zasedenost informacijskega sistema kritična, zato naj bi ob trenutnem trendu rasti več storitev prenehalo delovati v roku dveh mesecev. Navedel je tudi, da je (glede na dobavne roke opreme in časovne okvire, potrebne za izvedbo nadgradenj, širitev in posodobitev) takojšnja nadgraditev sistema nujna in da bi mu odpoved sistema povzročila takojšnjo, veliko in nepopravljivo škodo.

Okoliščine, na podlagi katerih se je odločil za postopek s pogajanji brez predhodne objave, je naročnik utemeljil na štirih sklopih argumentov. Prvi sklop argumentov se nanaša na zasedenost virtualizacijskega okolja (pomnilnik, procesorske kapacitete). Naročnik je navedel, da zaradi prezasedenosti virtualizacijskega okolja ni več možno kreirati novih, nujno potrebnih strežnikov. Izpad že enega od treh strežnikov pa bi predstavljal izpad večjega števila informacijskih rešitev, ki so življenjskega pomena za bolnišnico. Drugi sklop se nanaša na prezasedenosti diskovnih kapacitet, zaradi česar so se dnevno pojavljale težave na podatkovnih bazah Oracle, Microsoft SQL, bazah elektronske pošte, DFS-ju in ostalih informacijskih rešitvah. Tretji sklop argumentov zajema tveganja izgube podatkov, ki se pojavljajo pri izvajanju back-upov, saj, kot navaja naročnik, se izvajane back-upov zaključuje v delovnem času naslednjega dne, s čimer se še dodatno poslabšuje odzivnost informacijskih sistemov in povečuje nezadovoljstvo uporabnikov in pacientov (predvsem zaradi HIS-a). Zadnji sklop argumentov se nanaša na zastarel sistem filtriranja elektronske pošte, katerega nadgradnja zaradi nepodprtosti z obstoječim operacijskim sistemom, ni mogoča.

Težave, na katere opozarja naročnik, so se začele pojavljati v obdobju od 28. 5. 2018 do 27. 11. 2018 oziroma tekom predhodno neuspešno izvedenega postopka oddaje javnega naročila in so razvidne iz predloženih (devetih) poročil o varnostnih incidentih, in sicer: 1.) dne 28. 5. 2018 ni deloval Failover Cluster-ing, kar bi lahko vplivalo na izpad enega izmed treh gostiteljskih strežnikov, s čimer bi bilo ogroženo delovanje celotnega virtualnega okolja, 2.) dne 14. 9. 2018 se je zaradi neodzivnosti informacijskih sistemov bistveno podaljšal čas zdravstvenih obravnav, 3.) dne 14. 9. 2018 je bila prekinjena izvedba izdelave varnostnih kopij, poleg tega se je poslabšala odzivnost celotnega informacijskega sistema, 4.) dne 10. 10. 2018 je bilo onemogočeno shranjevanje podatkov opravljenih preiskav, kar je ogrozilo in delno onemogočilo hitrejši nadaljnji strokovni razvoj na področju urologije, 5.) dne 25. 10. 2018 je bilo prav tako onemogočeno shranjevanje podatkov opravljenih preiskav, kar je ogrozilo in delno onemogočilo hitrejši nadaljnji strokovni razvoj na področju pediatrije, 6.) dne 29. 10. 2018 je prišlo do izpada celotne informacijske tehnologije, onemogočeno je bilo testiranje novih verzij Birpis-a, kršil se je postopek uvajanja informacijskih rešitev po sprejetem standardu, sedem dni niso delovale osnovne medicinske rešitve, 7.) dne 29. 10. 2018 zaradi izpada celotne informacijske tehnologije tudi ni delovala aplikacija za varstvo pri delu, zaradi česar ni bilo mogoče izvesti tečaja iz varnosti in zdravja pri delu, 8.) dne 15. 11. 2018 je bilo onemogočeno snemanje operacij, kar je ogrozilo in delno onemogočilo hitrejši nadaljnji strokovni razvoj na področju travmatologije in ortopedije, 9.) dne 27. 11. 2018 je bilo onemogočeno snemanje endoskopskih preiskav, ki se izvaja na endoskopskih aparatih z načinom prepisovanja najstarejših posnetkov. Iz navedenih je poročil tudi razvidno, da je bilo kar pri osmih incidentih ocenjeno, da je tveganje za iznos osebnih podatkov visoko.

Vlagatelj pravilno opozarja, da je kot razloge skrajne nujnosti mogoče šteti le takšne dogodke, ki so v vsakodnevnem ekonomskem in družbenem življenju po normalnem teku stvari izjemni, zaradi česar mora naročnik takoj ukrepati s ciljem zaščititi prizadeti javni interes. Pritrditi mu je potrebno tudi v tem, da uporaba te izjeme ni dopustna niti v primerih, ko je dogodek sicer predvidljiv, a ga naročnik zaradi zamud pri načrtovanju, slabe organizacije in podobnih razlogov ni zaznal ter da k takemu razumevanju, kot že izhaja iz te obrazložitve, pritrjuje tudi Sodišče EU, ki je v odločitvi C-394/02 Komisija proti Grčiji zavrnilo možnost uporabe postopka s pogajanji brez objave iz razloga obstoja nujnosti, ker bi naročnik lahko postopek oddaje javnega naročila začel izvajati veliko prej. Enako stališče je bilo zavzeto v zadevi C-275/08 Komisija proti Nemčiji, kjer je navedlo, da že sam obstoj zamude in zavlačevanja z aktivnostmi, potrebnimi za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, pritrjujeta dejstvu, da okoliščine skrajne nujnosti že v samem začetku niso mogle biti prisotne.
Vendar pa se ni mogoče strinjati z vlagateljev tudi v tem, da je naročnik s postopkom oddaje javnega naročila oziroma s potrebnimi aktivnostmi v zvezi s tem okleval in zavlačeval. Iz predloženih dokazil je namreč razvidno, da je naročnik po zadnji posodobitvi informacijskega sistema (ta je bila izvedena v letu 2010) ves čas izvajal nujne investicije v nadgradnjo obstoječe informacijske opreme. Poleg tega je naročnik tudi dovolj zgodaj začel z aktivnostmi, ki so se nanašala na prenovo in posodobitev IT infrastrukture, saj je v ta namen (dne 30. 8. 2017) naročil revizijo o delovanju informacijske dejavnosti. Dne 17. 10. 2017 je Družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Ljubljana izdelala poročilo, na podlagi katerega se je naročnik odločil, da bo izvedel javno naročilo, vendar pa revizijske ugotovitve, ki sicer priporočajo prenovo in druge izboljšave informacijskega sistema, ne vključujejo nikakršnih opozoril, ki bi kakorkoli nakazovala na veliko preobremenjenost informacijskega sistema oziroma na njegov skorajšnji kolaps. Naročnik tako upravičeno opozarja, da je dovolj zgodaj aktivno pristopil k javnemu naročilu, tudi s pomočjo zunanje odvetniške pisarne (iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je tako pri pripravi razpisne dokumentacije, kakor tudi pri sami izvedbi predhodno neuspešno izvedenega postopka sodelovala tudi odvetniška družba). Iz odstopljene dokumentacije je prav tako razvidno, da je naročnik od oktobra 2017 do 14. 3. 2018, ko je bilo predhodno neuspešno izvedeno javno naročilo (po postopku konkurenčnega dialoga) tudi objavljeno, oblikoval tehnične specifikacije. Predhodno izveden postopek pa je bil z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-152/2018, z dne 6. 11. 2018, v celoti razveljavljen. Neuspešno zaključenega postopka sicer ni mogoče obravnavati kot dogodka, ki bi bil izven naročnikovih razumnih pričakovanj. A ker so se težave (ki so navedene v zgoraj predstavljenih poročilih o varnostnih incidentih) začele pojavljati šele tekom izvajanja predhodnega neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in iz razloga, ker je naročnik s potrebnimi aktivnostmi pričel že v letu 2017, ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je zatrjevana skrajna nujnost (zgolj) posledica uspešno vloženega zahtevka za revizijo. Poleg tega naročnik v konkretnem primeru ni ponovil celotnega predmeta predhodno neuspešno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, saj je s tokratnim postopkom razpisal zgolj najnujnejše nadgradnje prezasedenega informacijskega sistema ter na ta način zagotovil kontinuirano delovanje IT sistema v bolnišnici. Navedeno je razvidno ne le iz vsebinske primerjave obeh razpisanih predmetov (iz njunih tehničnih specifikacij), pač pa tudi iz obeh ocenjenih vrednosti (ocenjena vrednost predhodnega postopka je znašala dobrih 1.140.000,00 EUR brez DDV, tokratna ocenjena vrednost pa znaša okoli 290.000,00 EUR brez DDV).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik okoliščine, ki v obravnavanem primeru opravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, dovolj preprečljivo utemeljil. Predstavljene okoliščine, podkrepljene z dokazi, so terjale od naročnika, da nemudoma ukrepa s ciljem zaščititi javni interes. Navedeno velja še toliko bolj, saj gre v obravnavanem primeru za bolnišnico, ki nudi zdravstveno oskrbo prebivalcem širše regije (to je Koroške in Savinjsko Šaleške regije), izpad informacijskega sistema pa bi naročniku (in pacientom) povzročilo takojšnjo, veliko in nepopravljivo škodo. Človeško zdravje je ena izmed največjih vrednot, zato je bil naročnik dolžan preprečiti, da bi zaradi izpada informacijskega sistema prihajalo do zastojev (ali celo napak) pri zdravljenju bolnikov. Naročnik je bil tako v konkretnem primeru primoran, da zaradi skrajne nujnosti oziroma zaradi zagotovitve delovanja informacijskega sistema izvede posamezne dele predhodno razveljavljenega javnega naročila. Dejstva, da je kontinuirano delovanje informacijskega sistema vitalnega pomena za bolnišnico, pa v zahtevku za revizijo ne izpodbija niti vlagatelj. Poleg tega se vlagatelj do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri je naročnik še podrobneje utemeljil uporabo spornega postopka, ni opredelil.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonite uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 30. 1. 2019


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran