Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-196/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

    Številka: 018-196/2018-12
    Datum sprejema: 4. 1. 2019

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »dobavo pisarniškega materiala in galanterije« (sklopi 2, 3, 4 in 5) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Biroprodaja, storitve in trgovina, d. o. o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 1. 2019

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 22. 6. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004238/2018-B01, in 23. 6. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 119-270175) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018 ponudnike med drugim obvestil, da je v sklopih 2, 3, 4 in 5 izbral ponudbo ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz tega dokumenta tudi izhaja, da je vlagatelj v vseh izpodbijanih sklopih predložil drugo najugodnejšo ponudbo.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 10. 2018 in predlagal razveljavitev odločitve za sklope 2, 3, 4 in 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika za sklope 2, 3, 4 in 5 kršil 89. in 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj je kljub nepravilnostim v zvezi z artikli pod zaporednimi številkami 113, 116, 117, 166, 332, 358, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403 ponudbo izbranega ponudnika za te sklope označil kot dopustno (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24. 10. 2018 izjasnil o zahtevku za revizijo, navedel, zakaj vlagateljeve navedbe niso utemeljene, in predlagal, da se ga zavrne.

    Naročnik je s sklepom št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, odločil pa je tudi, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka v višini 299,80 eurov. Naročnik je navedel, da:
    - vlagatelju ne more nastati škoda in zato ne more imeti aktivne legitimacije, saj ni navedel, da je predložil dopustno ponudbo, sicer pa mu niti v primeru sprejema nove odločitve o oddaji javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5 ne bi mogel v teh sklopih oddati javnega naročila, ker je vsaj pod zaporednimi številkami 96, 152, 203, 230, 238, 245, 250, 258 in 261 ponudil artikle, kot jih je ponudil izbrani ponudnik in jim očita pomanjkljivosti,
    - je vlagatelju »formalno priznal« aktivno legitimacijo kljub pomislekom o njenem obstoju,
    - je ponudba izbranega ponudnika dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), saj so ponujeni artikli pod zaporednimi številkami 113, 116, 117, 166, 332, 358, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403 skladni z zahtevami in pogoji.

    Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 4301-2/2018/257 z dne 12. 11. 2018 in 4301-2/2018/259 z dne 14. 11. 2018 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 11. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je uveljavljal seznanitev s celotno izjasnitvijo izbranega ponudnika, predlagal pa je tudi predložitev celotnega izpisa spornega elektronskega sporočila na poziv in po potrebi zaslišanje priče. Vlagatelj je zahteval povrnitev še nadaljnjih stroškov in predlagal zavrnitev naročnikove zahteve za povrnitev stroškov.

    Naročnik se je z vlogo št. 4301-2/2018/267 z dne 21. 11. 2018 opredelil do vlagateljevih navedb iz vloge z dne 14. 11. 2018 in navedel, da v sklepu št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 ni navedel, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, temveč da je očitane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika mogoče najti tudi v vlagateljevi ponudbi, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da bi vlagatelju lahko nastala škoda. Naročnik je še navedel, da je izbrani ponudnik pri vseh spornih postavkah ponudil blago, ki je skladno z zahtevami in pogoji, pri odločanju o zahtevku za revizijo pa se ni oprl na izjave, ki jih je k izjasnitvi o zahtevku za revizijo (vlogi z dne 24. 10. 2018) predložil izbrani ponudnik, zato ni mogel vplivati na vlagateljevo pravno varstvo.

    Vlagatelj je vložil še vlogo z dne 26. 11. 2018, s katero je nasprotoval nekaterim izmed naročnikovih navedb iz vloge št. 4301-2/2018/267 z dne 21. 11. 2018.

    Državna revizijska komisija je vlagatelju poslala dopis št. 018-196/2018-10 z dne 3. 12. 2018 in mu priložila izjasnitev izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo (vloga z dne 24. 10. 2018). Vlagatelj se je o tej izjasnitvi izjavil z vlogo z dne 6. 12. 2018 in navedel, da ta v celoti potrjuje navedbe iz zahtevka za revizijo, pri tem pa je pojasnil, zakaj tako meni.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Naročnik je za javno naročilo blaga (točka II.1.3 objav; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je glede na območja dobave razdelil na 5 sklopov (točka II.1.6 objav in 2. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav in prvi odstavek 3. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe), z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018 ponudnike obvestil, kako je v posameznih sklopih razvrstil prejete ponudbe, pri čemer je odločil, da je za sklope 2, 3, 4 in 5 izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je njegova ponudba za te sklope dopustna. Vlagatelj je nasprotoval naročniku, naročnik pa je kljub pomislekom o obstoju aktivne legitimacije zavrnil zahtevek za revizijo, ne pa zavrgel.

    Državna revizijska komisija najprej zavrača naročnikove pomisleke v zvezi z vlagateljevo aktivno legitimacijo.

    Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija v zvezi z izpolnitvijo pogoja iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN opozarja, da vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) dodelitev javnega naročila in ji je bila ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

    Vlagatelj je predložil ponudbo za sklope 2, 3, 4 in 5 pred 10. uro 4. 9. 2018, kar je naročnik določil kot točko, do katere so morali ponudniki predložiti ponudbe (gl. objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 7. 8. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004238/2018-K02, in 8. 8. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 151-346913), zato (zaradi pravočasno predložene ponudbe za sklope 2, 3, 4 in 5) izkazuje interes za dodelitev javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5 (prva poved iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN). Naročnik vlagatelju niti ni odrekel interesa za dodelitev javnega naročila (za sklope 2, 3, 4 in 5), ki je prvi izmed kumulativno določenih elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, pač pa je podvomil o obstoju drugega elementa aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki se nanaša na vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev. Naročnik je izpostavil, da vlagatelj ni navedel, da je predložil dopustno ponudbo, poleg tega mu v primeru razveljavitve izpodbijane odločitve ne bi mogel oddati javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5, saj bi bilo treba ugotoviti, da je ponudil posamezne neustrezne artikle in bi njegova ponudba v teh sklopih vsebovala »smiselno enak[e] domnevn[e] pomanjkljivosti[…]« kot ponudba izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018 navedel, da je prejete ponudbe za sklope 2, 3, 4 in 5 razvrstil, pri čemer je vlagateljevo ponudbo za te sklope štel kot drugo najugodnejšo. Naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018 ni navedel, da je vlagatelj za sklope 2, 3, 4 in 5 predložil ponudbo, ki je dopustna, vendar ni navedel niti, da njegova ponudba za te sklope ni dopustna. Iz obrazložitve tega dokumenta je mogoče zaključiti, da se naročnik ni opredelil do dopustnosti vlagateljeve ponudbe, zato je to dejansko stanje treba upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da vlagatelju ob vložitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5 ni bilo treba zatrjevati, da je za te sklope predložil dopustno ponudbo. Bistveno je, da je vlagatelj s sklicevanjem na pomanjkljivosti pri posameznih artiklih zatrjeval in dokazoval, da naročnik ne bi smel zaključiti, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo za sklope 2, 3, 4 in 5, ki je skladna z zahtevami in jo zato izbrati. Če bi se ugotovilo, da je naročnik izbral ponudbo za sklope 2, 3, 4 in 5, čeprav artikli za te sklope ne bi bili skladni z zahtevami, ki jih je določil do poteka roka za predložitev ponudb, potem bi ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj bi ponudnike postavil v neupravičeno različen položaj. Naročnik mora namreč zaradi ravnanja v skladu s 7. členom ZJN-3 upoštevati zahteve, ki jih je določil do poteka roka za predložitev ponudb, in v tem obsegu tudi pregledati in ocenjevati ponudbe. Naročnik nima podlage, da bi po poteku roka za predložitev ponudb spreminjal in/ali dopolnjeval zahteve (gl. prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Ob razveljavitvi izpodbijane odločitve bi naročnik imel možnost znova pregledati in ocenjevati ponudbe za sklope 2, 3, 4 in 5, vlagateljev položaj pa bi se lahko izboljšal, saj bi naročnik lahko izbral njegovo ponudbo za te sklope, če bi se odločil, da za te sklope ne izbere ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v sklepu št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 sicer navedel, da bi v primeru razveljavitve izpodbijane odločitve za sklope 2, 3, 4 in 5 moral upoštevati, da se v vlagateljevi ponudbi za te sklope nahajajo smiselno enake istovrstne pomanjkljivosti, kot jih je vlagatelj očital ponudbi izbranega ponudnika, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik teh pomanjkljivosti ne more uveljavljati šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj za to nima podlage ne v ZJN-3 ne v ZPVPJN. Iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v zvezi s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja, da mora dokument, s katerim naročnik obvesti ponudnike o odločitvi v postopku javnega naročanja, vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Po drugi strani pa bi vlagatelj imel možnost uveljavljanja pravnega varstva in torej bi lahko vložil zahtevek za revizijo ter s tem izpodbijal naročnikove zaključke (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če bi naročnik pravočasno (torej upoštevaje drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v zvezi s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3) očital vlagateljevi ponudbi pomanjkljivosti in na njihovi podlagi zaključil, da je treba izključiti vlagateljevo ponudbo za sklope 2, 3, 4 in 5. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj v zvezi s sklopi 2, 3, 4 in 5 izkazal tudi drugi element aktivne legitimacije, kot ga določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

    Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da so izpolnjene vse procesne predpostavke iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Vlagatelj je navedel, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za sklope 2, 3, 4 in 5, čeprav izbrani ponudnik ni ponudil nekaterih artiklov, ki bili skladni z zahtevami, ki jih je določil naročnik. Vlagatelj s tem izpodbija naročnikov zaključek iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018, da je ponudba izbranega ponudnika za sklope 2, 3, 4 in 5 dopustna. Dopustna ponudba mora namreč skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ustrezati zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik je v 8. točki Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe določil, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim sestavljajo:
    - »Tehnične specifikacije« (2. točka),
    - »obrazec "Predračun"« (9. točka)
    in
    - »obrazec "Rekapitulacija predračuna"« (10. točka).

    Naročnik je v prvih dveh odstavkih točke 11.1 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe določil, da »ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti:
    1. izpolnjen obrazec "ESPD" (za vse gospodarske subjekte v ponudbi);
    2. izpolnjen obrazec "Rekapitulacija predračuna" v *.pdf datoteki (v informacijskem sistemu e-JN se naloži v razdelek "Predračun";
    3. izpolnjen obrazec "Predračun" v Excel datoteki (v informacijskem sistemu e-JN se naloži v razdelek "Drugi dokumenti".
    Ponudnik v ponudbi priloži le dokumente, ki so navedeni v tej točki.«

    Naročnik je v točki 11.2 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe z naslovom Sestavljanje ponudbe določil navodila za izpolnitev posameznih obrazcev:
    »11.2.1 Obrazec "Predračun" in obrazec "Rekapitulacija predračuna"
    Ponudnik mora ponuditi vse pozicije v obrazcih "Predračun" in "Rekapitulacija predračuna" za vse sklope dobave, za katere bo oddal ponudbo, na način, kot je to določeno v nadaljevanju.
    Ponudnik ne sme spreminjati vsebine obrazcev "Predračun" in "Rekapitulacija predračuna".
    V primeru, da bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, bo ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.

    11.2.1.1 Obrazec "Rekapitulacija predračuna"
    Ponudnik izpolni postavke v obrazcu "Rekapitulacija predračuna" na največ dve decimalni mesti.
    Ponudnik v informacijski sistem e-JN v razdelek "Predračun" naloži le *.pdf obliko datoteke Rekapitulacija predračuna.
    Obrazec "Rekapitulacija predračuna" bo dostopen na javnem odpiranju ponudb.

    11.2.1.2 Obrazec "Predračun"
    Ponudnik mora ponuditi vse postavke v obrazcu "Predračun" za vse sklope dobave, za katero bo oddal ponudbo.
    Ponudnik mora v obrazcu "Predračun", ob upoštevanju Tehničnih specifikacij, za vsak artikel - postavko vpisati blagovno znamko, komercialno ime – model, karakteristike (npr. dimenzije), ceno z DDV/enoto mere v EUR. Cene morajo vsebovati vse stroške v zvezi z izvedbo predmeta tega javnega naročila, vključno z dostavo artiklov na vse predvidene lokacije posamičnih naročnikov (DDP posameznega naročnika), navedene v prilogi – seznam predvidenih lokacij dobave. Naročnik ne bo naknadno priznal nobenih dodatnih stroškov.
    Ponudnik vpiše v obrazec "Predračun" ceno blaga v EUR z DDV (na največ 4 decimalna mesta).
    Vrednost za celotno količino v EUR z DDV ter skupna ponudbena cena za vso količino, se bosta samodejno izračunali.
    Če pri kakšni postavki sklopa ne bo vpisana cena, se šteje, da je cena 0 (nič).
    Ponudnik izpolnjen obrazec Ponudbeni predračun v obliki Excel datoteke v informacijskem sistemu e-JN naloži v razdelek "Drugi dokumenti".
    V primeru razhajanj med podatki v obrazcu "Predračun" in v obrazcu "Rekapitulacija predračuna" kot veljavni štejejo podatki v obrazcu "Predračun" (v obliki Excel datoteke), naloženim v razdelku "Drugi dokumenti".
    Naročnik v primeru, da ponudnik poleg cen, vpisanih v obrazec "Predračun" (naložen v informacijskem sistemu e-JN v razdelek "Drugi dokumenti"), v ostali ponudbeni dokumentaciji predloži dokumente z vpisanimi ponudbenimi cenami, teh vpisov ne bo upošteval in se bo štelo, da ponudnik ponuja cene, kot bodo vpisane v obrazcu "Predračun". Enako velja za blagovno znamko, komercialno ime – model in karakteristike (npr. dimenzije).«

    Naročnik je pripravil obrazec »Predračun« v formatu excel, pri čemer je za vsako območje dobave v samostojnih listih pripravil tabelo, v razdelke katere je vpisal zaporedne številke (prvi stolpec: »Zaporedne številke«), lastnosti oziroma opis blaga, ki je predmet nabave (drugi stolpec: »Naziv artikla«), količine (tretji stolpec: »Količina«) in enote mere (četrti stolpec: »Enota mere«). Ponudniki so morali v teh tabelah izpolniti razdelke iz stolpcev »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (peti stolpec) in »Cena na enoto mere z DDV v EUR« (šesti stolpec), vrednost v razdelkih iz stolpca »Vrednost za celotno količino v EUR z DDV« (sedmi stolpec) pa so se samodejno izračunale.

    Naročnik je pripravil poglavje »Tehnične specifikacije«, pri čemer je v 3. točki določil:
    »Seznam artiklov je razviden iz obrazca "Predračun" in je enak za vsakega od sklopov. V primeru da je v seznamu opis artikla nadomeščen s sklicem na blagovno znamko in/ali na komercialni naziv artikla, velja enako, kot da sta za opisom besedici "ali enakovredno", tako da lahko ponudnik ponudi natanko navedeno vrsto artikla ali po lastnostih oz. karakteristikah enakovreden artikel. V primeru, da so pri opisu navedene tudi merske enote, brez navedene dovoljene tolerance, velja, da je dovoljeno odstopanje -/+ 2 %.
    Če sta v dveh različnih postavkah (vrsticah) predračuna za posamezen sklop zapisana dva enaka artikla, mora ponudnik ponuditi za oba artikla enako ceno. Če bo ponudnik ponudil za enake artikle različno ceno, se bo kot ponujena štela cena, ki je nižja.
    Naročnik si je pri definiranju postavk iz obrazca "Predračun" pomagal z običajnimi opisi predmeta naročila, ki se uporabljajo na trgu. Artikli, ki jih ponudnik ponudi v svoji ponudbi, morajo izpolnjevati svoj splošno znan (bolj ali manj znan vsem) namen oziroma cilj (kot npr. lepilo lepi čvrsto, brez odlepljanja).«

    Naročnik je v zvezi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako odgovoril na številna vprašanja o blagu, ki ga nabavlja, spremenil pa je tudi obrazec »Predračun« (objava obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 17. 8. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004238/2018-K03, in 18. 8. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 158-361997). Te informacije so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Ponudniki so jih bili dolžni upoštevati pri pripravi ponudb, naročnik pa jih je že glede na načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3 dolžan upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb.

    Ko je naročnik odgovarjal na vprašanja v zvezi s posameznimi artikli, je v odgovor najprej prepisal zastavljeno vprašanje o artiklih.

    Naročnik je med drugim
    - na vprašanje:
    »Vaša zahteva je, da v predračunu vpišemo " Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike).
    Včasih podatek o blagovni znamki ne obstaja, ker proizvajalci nimajo za vsak svoj artikel poimenovan kot blagovno znamko, ker so sami kot proizvajalec dovolj prepoznavni ali pa zato, ker blagovna znamka podraži sam artikel.
    Hkrati pa v nekaterih primerih ne moremo pridobiti podatka o proizvajalcu, temveč le o poreklu, ker so v prodajni verigi distributerji, ki podatek obravnavajo kot poslovno skrivnost, bodisi zaradi sebe ali pa zaradi politike proizvajalca, in smatrajo, da vedenje o proizvajalcu ne prinaša nobene dodane vrednosti artiklu, ki v osnovi sledi običajnemu opisu blaga in opisuje namen in funkcionalnost artikla ter je hkrati cenovno ugoden.
    - Ali lahko v primeru, da ne moremo zapisati blagovne znamke, podamo podatek o proizvajalcu in če v primerih, ki so redki, ne moremo pridobiti podatka tudi ne o proizvajalcu, zapišemo poreklo blaga?«
    10. 7. 2018 ob 15.50 odgovoril:
    »Ponudnik mora podatke v stolpcu "Opis ponujenega artikla" izpolniti tako, da za posamezni artikel navede komercialno ime in karakteristike ponujenega artikla ter blagovno znamko. V primeru, da ponudnik ne navede podatka o blagovni znamki, mora z navedbo in opisom komercialnega imena ter karakteristik artikel tako podrobno opisati, da lahko naročnik iz navedenih podatkov natančno ugotovi za kater artikel na trgu gre«,
    - na vprašanje:
    »Ali lahko pri artiklih, kjer ni poznana blagovna znamka, namesto le-te vpišemo proizvajalca?«
    24. 7. 2018 ob 12.58 odgovoril:
    »Ponudnik mora z navedbo in opisom artikla artikel tako podrobno opisati, da lahko naročnik iz navedenih podatkov natančno ugotovi za kater artikel na trgu gre«,
    - na vprašanje:
    »[…] ali prav razumemo, da smo v primeru, kjer so navedeni primerljivi artikli in blagovna znamka, dolžni upoštevati samo karakteristike, ki jih naročnik navaja v predračunu, saj ostale karakteristike, ki so vezane na posamezni artikel oz. proizvajalca, naročnik ni izrecno navedel?«
    24. 7. 2018 ob 13.03 odgovoril:
    »Da.«,
    - na poziv:
    »Vprašanje velja za vse postavke, kjer je naveden primerljiv artikel in blagovna znamka. Prosimo za potrditev.«
    24. 7. 2018 ob 13.03 odgovoril:
    »Da.«,
    - na vprašanje:
    »Prosimo tudi za pojasnilo kaj točno moramo vpisati v kolino Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike)? Ali je dovolj, da vpišemo npr. Baterija alkalna, 9V Duracell?«
    24. 7. 2018 ob 13.03 odgovoril:
    »Odgovor je zajet v odgovoru na vprašanje, objavljenem dne 24. 7. 2018 ob 12.58 uri«,
    - na vprašanje:
    »Ali moramo, v kolikor pri artiklu, kjer je to smiselno, ni navedenih mer artikla, v omenjeno kolono mere vpisati ali ne (npr. etui s priponko)?«
    24. 7. 2018 ob 13.03 odgovoril:
    »Ne.«,
    - na vprašanje:
    »Na podlagi vašega odgovora št 1 "Datum objave: 10.07.2018 15:50" vas prosimo za naslednjo obrazložitev.
    Kaj točno želite od ponudnikov, da zapišejo v opis ponujenega artikla pod vašo zahtevo "karakteristike" v primeru, da se ponuja enakovredni artikel.
    Primer:
    207 Kemični svinčnik, različne barve (npr. Pilot V-ball Grip 0,5 ali enakovredno)
    Ali je potrebno, da enakovredni artikel ustreza vašemu refernčnemu artiklu v popolnosti ali samo v določenih karakteristikah? Če samo v določenih karakteristikah, prosimo točno sporočite v katerih.«
    25. 7. 2018 ob 15.09 odgovoril:
    »Enakovredni artikel mora ustrezati karakteristikam, ki so navedene v stolpcu "Naziv artikla" v obrazcu "Predračun"«,
    - na vprašanje:
    »Kakšno dokazila moramo predložiti, da zagotavljamo enakovredni artikel - oziroma ali je potrebno sploh dokazovati enakovrednost?«
    25. 7. 2018 ob 15.09 odgovoril:
    »Ob oddaji ponudbe dokazil za enakovrednost ni potrebno predložiti«,
    - na vprašanje:
    »Če ponudimo enakovreden artikel, ali je za zgornji primer dovolj, če je samo debelina pisave enaka in da je viden regulator črnila, ali je zahtevano, da je tudi sestavina črnila enaka, da je ohišje enako, da mora pisati točno tako dolžino (ne večje in tudi ne manjše) in vse ostale karakteristike enake (z vaši dovoljenim odstopanjem +/-2%)? Seveda je zgoraj naveden samo en primer, enako sprašujemo tudi za vse ostale arikle, kjer ste navedli referenčni artikel (radirke, korekture, flumastri, svinčniki, lističi in ostalo....)«
    25. 7. 2018 ob 15.09 odgovoril:
    »Pri enakovrednih artiklih zadostuje, da enakovreden artikel ustreza karakteristikam, ki so navedene v stolpcu "Naziv artikla" v obrazcu "Predračun"«,
    - na vprašanje:
    »Vaš odgovor (10.07.2018 15:50) (24.07.2018 12:58) vezano na opredelitev blagovne znamke, v primeru, da le te ni mogoče opredeliti:
    "Ponudnik mora z navedbo in opisom artikla artikel tako podrobno opisati, da lahko naročnik iz navedenih podatkov natančno ugotovi za kateri artikel na trgu gre.''
    Prosimo za dodatno pojasnilo kaj želite, da je pri artiklu napisano, da boste lahko natančno ugotovili za kateri artikel na trgu gre. To ste opredelili že pri treh odgovorih, ampak ponudniki, žal, še zdaj ne vemo, kaj ste s tem mislili.
    Morda bi bilo najboljše, da pojasnite kar na konkretnem artiklu navajamo npr. dva primera, ko lahko navedemo proizvajalca ali pa le poreklo:
    a. npr. zap.št. 84 - Blok - kolegij, format A4, mali karo
    Pri tem artiklu nimamo blagovne znamke in tudi ne vemo kdo je proizvajalec, ker nam blago dobavlja dobavitelj iz Kitajske, ki sam ni proizvajalec, ampak distributer, ki pa tudi nima spletne strani, na kateri bi ta blok bil viden. Blok tudi nima kakšne številke s katero bi bil opredeljen.
    Blok je kolegij-pomeni, da ima spiralo, v našem primeru ob strani, je formata A4, listi imajo narisano mrežo mali karo. Kaj naj še napišemo, da bo za vas sprejemljivo?«
    25. 7. 2018 ob 15.11 odgovoril:
    »Naveden opis je sprejemljiv«,
    - na vprašanje:
    »b. Npr. zap.št. 90 - Blok - telefonski razgovor, format A5, najmanj 100 listov
    Pri tem bloku lahko poleg zahtevanih karakteristik navedemo proizvajalca. Ta ne posluje z blagovnimi znamkami, ima pa lastno proizvodnjo. Kaj naj še napišemo poleg "Blok - telefonski razgovor, format A5, 100 listov", da bo za vas sprejemljivo?«
    25. 7. 2018 ob 15.11 odgovoril:
    »Da.«,
    - na vprašanje:
    »Prosimo vas, če nam natačno razložite, kaj želite imeti vpisano v OPIS ponujenega izdelka.
    Če artikel nima blagovne znamke, ali zahtevate, da vpišemo proizvajalca ?
    Če uvoznik, ki uvaža artikel noče razkriti proizvajalca, ali je dovolj, če vpišemo ime uvoznika?«
    10. 8. 2018 ob 10.44 odgovoril:
    »Ponudnik mora navesti take identifikacijske znake artikla, da bo lahko naročnik na njihovi podlagi ugotovil za kater artikel na trgu gre. Pri tem ni nujno, da navede blagovno znamko in proizvajalca, pač pa zadošča, da s predstavljenim opisom artikla naročnik ugotovi skladnost ali enakovrednost ponujenega artikla z zahtevami naročnika, kot so navedene v obrazcu "Predračun", stolpcu "Naziv artikla". Če naročnik na podlagi ponudnikovega opisa ponujenega artikla ne bo mogel ugotoviti skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami naročnika, bo lahko od ponudnika zahteval predložitev ponujenega artikla na vpogled«.

    Izbrani ponudnik je predložil ponudbo, v kateri se nahaja tudi izpolnjeni obrazec »Predračun« v formatu pdf. Iz tega obrazca je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil blago, ki ga je po posameznih spornih postavkah enako opisal v sklopih 2, 3, 4 in 5. Zato so ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z blagom iz enega sklopa glede na prvo poved iz prvega odstavka 3. točke poglavja »Tehnične specifikacije« enake ugotovitvam v zvezi z blagom iz drugih spornih sklopov.

    Vlagatelj je najprej navedel, da je izbrani ponudnik v postavkah 113, 116 in 117 ponudil blago, ki ga družba Gumiplast, tj. proizvajalec, ki je naveden v ponudbi, »ne ponuja«, zato je izbrani ponudnik ponudil »neobstoječ artikel«, »kar bi naročnik lahko tudi ugotovil, v kolikor bi skrbno preveril ponudbo izbranega ponudnika«. Vlagatelj je v zahtevek za revizijo vključil besedilo, za katerega je navedel, da predstavlja »elektronsko sporočilo iz njegovega povpraševanja ter pojasnilo« proizvajalca Gumiplast, zaradi varovanja osebnih podatkov pa je prekril posamezne podatke in dele elektronskega sporočila. Vlagatelj je še navedel, da lahko predloži celotno elektronsko sporočilo na poziv Državne revizijske komisije.

    Naročnik je v razdelkih iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavk:
    - 113: »Elastike - vezice, velikosti fi 180mm, 0,5 kg«,
    - 116: »Elastike velikosti fi 180/5 mm«
    in
    - 117: »Elastike velikosti fi 80/3 mm, 0,5 kg«.

    Naročnik je v zvezi z blagom iz teh treh postavk na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije. Naročnik je tako
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 117 elastike velikosti fi 80/3 mm 0,5 kg: ali lahko ponudimo elastike velikosti fi 80/4 mm 0,5 kg?«
    10. 7. 2018 ob 8.58 odgovoril:
    »Da«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 113 117 elastike: nekateri proizvajalci merijo dolžino elastike, torej, od roba do roba, če je elastika ''zložena'' in ne fi elastike. Ali lahko ponudimo tudi takšne elastike, katerih dolžina elastike ustreza vaši navedeni dimenziji?«
    24. 7. 2018 ob 10.02 odgovoril:
    »Da«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 113 elastike vezice, velikosti fi 180 mm, 0,5 kg: ali lahko ponudimo elastike vezice, velikosti fi 200 mm, 0,5 kg?«
    7. 8. 2018 ob 12.07 odgovoril:
    »Da«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 116 elastike velikosti fi 180/5 mm, 0,5 kg: ali lahko ponudimo elastike velikosti fi 200/6 mm, 0,5 kg?«
    7. 8. 2018 ob 12.07 odgovoril:
    »Da.«
    in
    - na vprašanje:
    »potencialni ponudnik vas je zavedel z vprašanjem [v zvezi z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 7. 8. 2018 ob 12.07, ki se nanaša na artikel pod zaporedno številko 116], vi pa niste preverili kaj dejansko piše v pod to pozicijo.
    Zahtevate enoto mere kg, odgovorili pa ste, da lahko ponudi 0,5kg.
    Kaj je pravilno? Kaj se ponudi oz. kako se prikaže cena?«
    22. 8. 2018 ob 9.53 odgovoril:
    »S tem odgovorom naročnik dodatno pojasnjuje odgovor na vprašanje, objavljen dne 7. 8. 2018 ob 12.07 uri, vezan na artikel pod zaporedno št. 116 v vseh sklopih. Ponudnik poda ceno na enoto mere iz obrazca »Predračun« (kg) na način, da gre za pakiranje 1 kg. Če bo iz ponudbe izhajalo, da je ponujen artikel v pakiranju 0,5 kg, se bo v tem primeru štelo, da ponudnik za vpisano ceno na enoto mere ponuja dva kosa (2* pakiranje 0,5 kg).«

    Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je naročnik z odgovori na portalu javnih naročil spremenil posamezne opise blaga iz postavk 113, 116 in 117, vendar je enačil dolžino s premeri (fi) izrecno le pri blagu pod postavkama 113 in 117, ne pa tudi 116. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ni bistveno, ali je vlagatelj pravilno tolmačil odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 7. 8. 2018 ob 12.07, v zvezi z blagom pod zaporedno številko 116 v delu, ki se nanaša na oblikovanje cene, saj vlagatelj ne očita tudi kršitev, povezanih s ceno.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponujeno blago v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal:
    - 113: »Gumiplast, Elastike - vezice, velikosti fi 180mm, 0,5 kg«,
    - 116: »Gumiplast, Elastike velikosti fi 180/5 mm[,] 1 kg«
    in
    - 117: »Gumiplast, Elastike velikosti fi 80/3 mm, 0,5 kg«.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik za blago pod zaporedno številko 117 ponudil pakiranja po 0,5 kg, ne pa po 1 kg, kot je navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 5).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da velikosti elastik in pravilne teže paketov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«), ne bi bile skladne z naročnikovimi zahtevami. V tem pogledu Državna revizijska komisija ne more šteti, da bi moral naročnik ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki zaradi blaga iz postavk 113, 116 in 117 ni dopustna. Vendar je vlagatelj izpostavil, da proizvajalec Gumiplast nima v svojem asortimentu elastik dimenzij, ki jih je ponudil izbrani ponudnik v postavkah 113, 116 in 117, zaradi česar je izbrani ponudnik ponudil blago, ki ne obstaja, to pa bi moral naročnik ugotoviti in zato izločiti ponudbo izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali besedilo, za katerega je vlagatelj navedel, da predstavlja elektronsko sporočilo, ki ga je na povpraševanje prejel od proizvajalca Gumiplast, res elektronsko sporočilo proizvajalca Gumiplast, ki naj bi ji ga vlagatelj predložil na poziv, saj njegova vsebina, četudi bi se jo lahko potrdilo, ne bi zadostovala za ugotovitev kršitve. Tega ne bi omogočilo niti zaslišanje priče (vloga z dne 14. 11. 2018, str. 5), kar bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, zato ni izvedla predlaganega dokaza. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je vlagatelj pravočasno v smislu prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN predlagal dokaz z zaslišanjem priče.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvih dveh odstavkih točke 11.1 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe določil, katere dokumente morajo predložiti ponudniki v ponudbo, pri čemer je specifikaciji ponujenega predmeta namenjen obrazec »Predračun«, ponudnikom pa ni bilo treba predložiti nobenega dokazila o blagu. Niti vlagatelju ni sporno, da iz razdelkov iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) izhaja, da je izbrani ponudnik za postavke 113, 116 in 117 ponudil elastike, za katere je navedel, da je njihov proizvajalec Gumiplast, niti mu ni sporno, da jih je izbrani ponudnik opisal. S tem je izbrani ponudnik ponudil naročniku, da mu bo dobavil blago konkretnih lastnosti in konkretnega proizvajalca. To, da naj proizvajalec Gumiplast ne bi proizvajal elastik ponujenih dimenzij, kar naj bi potrjevalo »elektronsko sporočilo iz njegovega povpraševanja ter pojasnilo« proizvajalca Gumiplast, ne spremeni dejstva, da je izbrani ponudnik ponudil naročniku blago konkretnih lastnosti in konkretnega proizvajalca. Tako oblikovano ponudbo mora izbrani ponudnik upoštevati in jo uresničiti v izvedbeni fazi. Res je sicer, da je izbrani ponudnik k vlogi z dne 24. 10. 2018 predložil izjavo proizvajalca Gumiplast z dne 24. 10. 2018, s katero mu je ta potrdil dobavo elastik po posebnem dogovoru z njim, ta izjava pa je dokazano nastala šele po poteku roka za predložitev ponudb, vendar ta izjava samo potrjuje to, kar je izbrani ponudnik navedel že v ponudbi, tj. da je ponudil blago proizvajalca Gumiplast. Četudi bi Državna revizijska komisija zaslišala pričo, ki bi potrdila, da proizvajalec Gumiplast do poteka roka za predložitev ponudb ni proizvajal elastik z dimenzijami, ki jih je izbrani ponudnik ponudil v ponudbi, to ne bi spremenilo podane ugotovitve, tj. izbrani ponudnik je v ponudbi ponudil blago konkretnega proizvajalca in konkretnih lastnosti. Ker ponudnikom glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo treba dokazovati nič v zvezi z blagom, potem je treba zaključiti, da izbranemu ponudniku v ponudbi ni bilo treba dokazovati niti (obstoja) volje proizvajalca Gumiplast niti asortimenta elastik, ki jih je ta proizvajalec proizvajal do poteka roka za predložitev ponudb. Zato z vidika zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more biti bistveno, da »takšnega artikla, kot ga je ponudnik navedel v ponudbi, proizvajalec v času oddaje ponudbe ni imel, niti ni imel naročila, da bi ga moral za izbranega ponudnika izdelati« (vloga z dne 14. 11. 2018, str. 5). Ne glede na vse pa Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagateljevo stališče lahko problematično, ker bi lahko vodilo do dvomljivih primerov, saj je v mnogih primerih treba blago šele izdelati (npr. računalnik po konfiguraciji naročnika, vozilo z dodatno individualno opremo, pohištvo ali oblačila po meri) ali pridelati (npr. sveže sadje ali sveža zelenjava za celotno obdobje izvajanja večletnega okvirnega sporazuma) ipd. in ga ponudniki niti še nimajo, ker bi bilo neekonomično ali (tehnično) nemogoče, da bi ga ob predložitvi ponudbe sploh že imeli. Državna revizijska komisija dodaja, da se vlagatelj zaveda, da je proizvajalec Gumiplast zmožen izdelati elastike ponujenih dimenzij, saj je v vlogi z dne 14. 11. 2018 (str. 5) navedel, da »pri tem ne dvomi, da je proizvajalec potrdil, da je sposoben izdelati artikel zahtevanih dimenzij«. To, da pa bi jih moral imeti proizvajalec že ob predložitvi ponudbe ali da bi jih moral izbrani ponudnik že naročiti, pa že glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni treba. Dodati je še treba, da bi bilo tudi vprašljivo, da bi moral izbrani ponudnik elastike naročiti že ob predložitvi ponudbe, saj samo s predložitvijo ponudbe izbrani ponudnik ni že dobavitelj za naročnika, temveč bi to postal šele po sklenitvi pogodbe, za kar si vlagatelj prizadeva, da ne bi prišlo, saj je vložil zahtevek za revizijo (gl. prvi odstavek 19. člena ZPVPJN, ki določa, da naročnik zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more skleniti pogodbe).

    Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da bi moral naročnik zaključiti, da je izbrani ponudnik zaradi postavk 113, 116 in 117 predložil ponudbo, ki ni dopustna.

    Vlagatelj je nadalje navedel, da je izbrani ponudnik ponudil blago iz postavke 166, ki ne ustreza po debelini pisave in zato ne izpolnjuje vseh zahtevanih lastnosti.

    Naročnik je v razdelku iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavke 166:
    - »Flomaster - za pisanje po tabli "piši - briši", debelina konice 1,5 - 3 mm, pakiranje 4/1«.

    Naročnik je v zvezi z blagom iz te postavke na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije. Naročnik je tako
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 166 - Flomaster - za pisanje po tabli "piši - briši", debelina konice 1,5 - 3 mm, pakiranje 4/1
    Običajno nimajo ti flomastri definirane debeline konice ampak debelino pisave. Ali vam lahko ponudimo flomaster za pisanje po tabli »piši briši«, ki ima debelino pisave v razponu od 2 do 3mm?«, ki ga je spraševalec postavil skupaj z vprašanji za še osem drugih flomastrov,
    10. 7. 2018 ob 16.10 odgovoril:
    »S tem odgovorom naročnik pojasnjuje, da v vseh delih obrazca »Predračun«, kjer je naveden termin »debelina konice« ponudniki ta termin upoštevajo kot debelina pisave.
    […]
    DA«.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponujeno blago v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal:
    - 166: »Schneider, Flomaster - za pisanje po tabli "piši - briši", debelina konice 2- 3 mm, pakiranje 4/1, art.290«.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz postavke 166, kot jo je opisal izbrani ponudnik v obrazcu »Predračun«, razvidno, da je ponudil artikel proizvajalca Schneider z določenimi lastnostmi, pri čemer ne iz zahtevka za revizijo ne iz drugih vlagateljevih vlog ni mogoče razbrati, da bi vlagatelj uveljavljal, da družba Schneider ne proizvaja flomastrov. Že na podlagi tega, da je izbrani ponudnik označil, kdo je proizvajalec ponujenih flomastrov, je zamejen možni obseg artiklov, ki bi lahko izpolnili naročnikove zahteve. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se je naročnik v sklepu št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 (str. 10) skliceval na spletni strani proizvajalca Schneider, pri čemer je sklepu predložil str. 94 kataloga s povezave https://schneiderpen.com/static/download/product-catalog-2018.6-en.pdf in posnetek zaslona (Print Screen) s povezave https://schneiderpen.com/en_us/markers/maxx-290-4004675000446/, iz katerih je razvidno, da se je naročnik skliceval na flomaster Maxx 290. Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju lahko sledi vlagatelju, ki je v vlogi z dne 14. 11. 2018 (str. 8) in vlogi z dne 6. 12. 2018 (str. 2–3) navedel, da proizvajalec Schneider določene flomastre označuje z oznako Maxx 290. Vendar pa ne more pritrditi vlagatelju (vloga z dne 14. 11. 2018, str. 8), da naročnikovo sklicevanje (sklep št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018, str. 10) na »artikel Maxx 290« pomeni »naknadno (nedovoljeno) spremembo artikla«, ne sprejema pa niti vlagateljevega stališča (vloga z dne 6. 12. 2018, str. 2), da naročnik »na podlagi številke 290 ni mogel niti približno sklepati kateri artikel je bil v tej postavki ponujen – to je lahko izvedel šele iz izjasnitve izbranega ponudnika (brez izjasnitve artikla niti ne bi našel)«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da ima proizvajalec Schneider v asortimentu več različnih artiklov, ki jih kakorkoli označuje s številko 290. Vlagatelj je celo navedel (vloga z dne 14. 11. 2018, str. 8), da »artikel 290 ne obstaja«. Ob izhodiščih:
    - da je proizvajalec flomastrov, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, družba Schneider,
    - da se v asortimentu proizvajalca Schneider nahajajo flomastri, ki imajo v svoji oznaki (tudi) številko 290, kar s sklicevanjem na oznako Maxx 290 priznava tudi vlagatelj,
    in
    - ne da bi vlagatelj zatrjeval in dokazal, da imajo številko 290 v svoji oznaki tudi kateri drugi artikli proizvajalca Schneider,
    je mogoč le sklep, da opisa Schneider 290 in Schneider Maxx 290 pomenita isti predmet, ne pa različna predmeta. Zato je treba zaključiti, da ugotovljeno dejansko stanje ne pomeni ravnanja v nasprotju z drugo alineo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, čeprav je izbrani ponudnik k vlogi z dne 24. 10. 2018 predložil dokazila, ki se nanašajo na artikel Schneider Maxx 290, na dokazili, ki se nanašata na artikel Schneider Maxx 290, pa se je skliceval tudi naročnik v sklepu št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018. Beseda Maxx bi bila relevantna le, če bi bila nosilec kakšnega podatka, ki bi vsebinsko razlikoval blago z opisom Schneider 290 od blaga z opisom Schneider Maxx 290; če bi beseda Maxx torej označevala flomastre z npr. drugačno kapaciteto ali drugačnimi dimenzijami. To tudi pomeni, da zaradi umanjkane besede Maxx v obrazcu »Predračun« ni nič manj jasno, kaj je ponudil izbrani ponudnik.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v obrazcu »Predračun« določil, da mora imeti flomaster iz postavke 166 konico debelo 1,5–3 mm, z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 10. 7. 2018 ob 16.10, pa je pojasnil, da se debelino konice upošteva kot debelino pisave, ki lahko znaša 2–3 mm. Naročnik je pred potekom roka za predložitev ponudb spremenil obrazec »Predračun«, vendar v opis postavke 166, kot izhaja iz razdelka stolpca »Naziv artikla«, ni posegel. Že vsaj ob upoštevanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 10. 8. 2018 ob 10.44, o naročnikovem ugotavljanju skladnosti »ponujenega artikla z zahtevami naročnika, kot so navedene v obrazcu "Predračun", stolpcu "Naziv artikla"« ne more iti izbranemu ponudniku v škodo, če je v ponudbi predložil obrazec »Predračun«, v katerega je v razdelek iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« za postavko 166 vpisal podatke sledeč zahtevi za debelino konice. Ne glede na dejstvo, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 10. 7. 2018 ob 16.10, pojasnil eno izmed zahtev za flomastre iz postavke 166, podatek o debelini konice 2–3 mm, ki ga je izbrani ponudnik navedel v ponudbi v obrazcu »Predračun«, ni izven razpona, ki ga je naročnik določil pred izpostavljenim pojasnilom. Vlagatelj temu niti ni nasprotoval. Vlagatelj ni niti navedel, da je ta podatek napačen. Je pa vlagatelj navedel, da debelina konice in debelina pisave nista sopomenki. Vlagatelj je navedel primer (»npr. pri flomastru določene blagovne znamke z debelino konice 3mm, je debelina pisave 1,0mm«) in zaključil, da »če je izbrani ponudnik navedel debelino konice 2-3 mm, to ni enako debelini pisave 2-3 mm«.

    Ob predhodno predstavljenem zaključku o jasnosti predmeta ponudbe izbranega ponudnika v postavki 166 kljub umanjkani besedi Maxx v razdelku stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« je mogoče tudi ugotoviti, da se debelina pisave nahaja v razponu, ki ga je določil naročnik, zato se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik ugotoviti, da mu izbrani ponudnik v postavki 166 ni ponudil flomastra z ustrezno debelino pisave. S str. 94 že omenjenega kataloga proizvajalca Schneider in posnetka zaslona (Print Screen) je razvidno, da flomaster Schneider Maxx 290 pri uporabi za seboj pušča sled široko 2–3 mm (»line width«). Vlagatelj je sicer navedel primer, vendar iz njega ne izhaja, da se nanaša na flomaster Schneider Maxx 290, saj se sklicuje na nekonkretizirano blagovno znamko. Poleg tega se vlagatelj sklicuje na to, da debelina konice in debelina pisave nista sopomenki, vendar iz ničesar ne izhaja, kako bi bilo to vlagateljevo stališče konkretno uporabljivo za primer flomastra Schneider Maxx 290.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi moral naročnik šteti, da je izbrani ponudnik v postavki 166 ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Vlagatelj je nadalje navedel, da izbrani ponudnik ni navedel dimenzij za blago iz postavke 332 in zato ne vseh zahtevanih lastnosti, zato naročnik ni mogel ugotoviti ustreznosti blaga. Vlagatelj se je skliceval na spletni povezavi kot dokaz, da je sporno blago istega proizvajalca mogoče dobaviti v različnih dimenzijah.

    Naročnik je v razdelku iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavke 332:
    - »Mapa - format A4, kartonska za shranjevanje z elastiko, debelina 4 cm, različne barve«.

    Naročnik je v zvezi z blagom iz te postavke na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije. Naročnik je tako
    - na vprašanje:
    »Zap.št. 321, 326, 329, 330, 331, 332- 336, 341, 349, 352, 353, 354, 360, 362
    Vse te mape imajo v besedilu »format A4«. Nobena od teh map ni natančne dimenzije A4, ampak so pa vse za format A4 pomeni, da so lahko C4, B4 ali pa vmesne dimenzije, v večini primerov pa večje kot kljub upoštevanju tolerance 2%. Proizvajalci in distributerji jih nikoli natančno ne zapišejo, ker splošno na trgu velja, da mapa ustreza formatu A4 pomeni, da ustrezajo za liste formata A4.
    Ali bo ustrezno, da v opisu artikla zapišemo vašo navedbo formata? Če to ni ustrezno, potem popravite napačne opredelitve ali dopustite s podaljšanjem rokov, da se opisi uskladijo.«
    25. 7. 2018 ob 11.18 odgovoril:
    »S tem odgovorom naročnik pojasnjuje, da se v vseh delih obrazca "Predračun", kjer so pri mapah, folijah za plastificiranje ali kuvertah navedeni formati (npr. A3, A4) upošteva dimenzije map, folij in kuvert, ki ustrezajo za liste navedenih formatov (npr. A3, A4).«
    in
    - na vprašanje:
    »Zap.št. 332 - Mapa - format A4, kartonska za shranjevanje z elastiko, debelina 4 cm, različne barve
    Prosimo za dodatno obrazložitev kakšno mapo bi imeli. Na trgu so mape, ki imajo uradni naziv npr. 30-50. Taka mapa je v osnovi široka 30mm, se jo pa lahko zaradi bigov prilagodi do 5cm odvisno od gradiva. Imate pa mape, ki jim uradno rečemo odložne škatle, ki pa so fiksno široke 4cm.
    Ali ponudimo mape-odložne škatle?«
    6. 8. 2018 ob 14.24 odgovoril:
    »Ne. Ponudnik ponudi mapo kot npr. 30-50 ali enakovredno.«

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponujeno blago v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal:
    - 332: »Vaupe, Mapa - za format A4, kartonska , plastificirana, za shranjevanje, preklopna, z elastiko, raztegljiva, različne barve - mo, rd, čr, ru«.

    Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je iz razdelka iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) razvidno, da je izbrani ponudnik opisal ponujeno blago v postavki 332, pri čemer v ponudbo ni vključil podatka iz razdelka iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«), ki se naša na debelino mape.

    Da bi Državna revizijska komisija lahko preverila skladnost blaga, ki ga je ponudil izbrani ponudnik v postavki 332 s tehničnimi zahtevami, ki jih je določil naročnik, je treba najprej nedvoumno ugotoviti, katere so dejansko te zahteve.

    Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 6. 8. 2018 ob 14.24, relativiziral pomen podatka o debelini mape, ki ga je določil v razdelku iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«). Naročnik namreč s tem odgovorom ni navedel le oznake »30-50«, iz katere je mogoče ugotoviti novo debelino, in sicer 3–5 cm, temveč je pred to oznako navedel besedilo »npr.«, s čimer ni mogoče enoznačno zaključiti, da bodo skladne z naročnikovimi zahtevami le mape, ki jih bodo ponudniki ponudili v debelini iz razpona med 3 cm in 5 cm. Besedilo »npr.« namreč sporoča ustrezen razpon le primeroma, zato zaradi umanjkanja jasne, natančne in nedvoumne (gl. 6. člen ZJN-3) zamejitve debeline map ni mogoče zaključiti, da obstaja zaprt nabor debelin map, ki jih lahko ponudniki ponudijo v postavki 332, da bi se štelo, da so ponudili blago skladno z naročnikovimi zahtevami, določenimi v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato ne more biti več odločilno, da izbrani ponudnik v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) ni vpisal debeline ponujene mape. Katerakoli debelina ponujene mape, če bi ta mapa izpolnjevala druge zahteve, ki jih je naročnik določil v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) za postavko 332, bi glede na pojasnjeno zadostovala. Vlagatelj pa ni navedel, da ponujene mape v postavki 332 ne bi bile skladne s katero drugo zahtevo iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«).

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi moral naročnik šteti, da je izbrani ponudnik v postavki 332 ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sklep št. 018-112/2018-13 z dne 8. 8. 2018, na katerega se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 9, opomba 2), tudi sporoča, da je pri določanju tehničnih specifikacij pomembno načelo iz 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja), zato v obravnavanem primeru tehničnih specifikacij, ki niso jasne, natančne in nedvoumno določene, ni mogoče tolmačiti v škodo gospodarskemu subjektu, torej tudi ne izbranemu ponudniku.

    Ne podani zaključek ne more vplivati niti vlagateljevo sklicevanje na podatke, ki jih je našel na spletnih straneh. Čeprav se je vlagatelj skliceval na spletni strani romunskih distributerjev in ne na spletno stran poljskega proizvajalca Vaupe (gl. vlogo izbranega ponudnika z dne 24. 10. 2018, str. 4), je treba upoštevati, katere zahteve je naročnik določil v postopku oddaje javnega naročila na jasen, natančen in nedvoumen način (gl. 6. člen ZJN-3).

    Vlagatelj se je najprej skliceval na spletno stran https://www.emag.ro/mape-serviete-clipboarduri/brand/vaupe/c in predložil iztis z nje. Čeprav je iz iztisa razvidno, da je na tej spletni strani vlagatelj našel 12 zadetkov za izdelke proizvajalca Vaupe, je vlagatelj predložil iztis, iz katerega so razvidne fotografije le za štiri izdelke proizvajalca Vaupe, za dva izmed teh izdelkov pa niso razvidni opisi, temveč le deloma spletni naslov, iz katerih je mogoče razbrati nekaj podatkov o lastnostih teh izdelkov. Ko je Državna revizijska komisija pri reševanju zahtevka za revizijo vpogledala na spletno povezavo, ki jo je navedel vlagatelj, je našla le šest zadetkov za izdelke proizvajalca Vaupe, pri čemer se prva dva, ki sta prikazana na iztisu, ki ga je predložil vlagatelj k zahtevku za revizijo, ne nahajata med temi zadetki. Zato Državni revizijski komisiji ni znano, na katerih še osem izdelkov proizvajalca Vaupe se je vlagatelj skliceval s predloženim iztisom. Izmed teh štirih zadetkov, ki so razvidni z iztisa, pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da se sploh nanašajo na artikle, ki bi bili relevantni za postavko 332. Čeprav sta prva dva izdelka na tem iztisu plastificirani kartonasti mapi, je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik za postavko 332 ponudil mape z elastiko, mapi, prikazani v celoti na iztisu, pa sta plastificirani kartonasti mapi z ježkom (»mapa carton plastifiat cu arici«), pri čemer je ena modre, druga pa oranžne barve. Irelevantno je sicer, da sta ti mapi debeli 25 mm. Tretji in četrti izdelek, ki sta prikazana na tem iztisu, sta tudi kartonasti plastificirani mapi, kar je mogoče razbrati iz delno prikazanih spletnih povezav, vendar ni mogoče razbrati nobenega nadaljnjega podatka o njiju. Je pa zanju mogoče razbrati podatke s spletne strani, ki jo je vlagatelj navedel. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi tretji izdelek plastificirana kartonasta mapa (in sicer sive barve) z ježkom (»mapa carton plastifiat cu arici«) in zato se ne nanaša na blago, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v postavki 332. Četrti izdelek je plastificirana kartonasta mapa v obliki ovojnice (kuverte) (»mapa carton plastifiat tip plic 10mm«), ki je na fotografiji črna, v opisu pa modra (»albastru«), pri čemer ni razvidno, da bi bil njen sestavni del elastika, ki je eden izmed elementov ponujene mape v postavki 332. Na spletni strani, na katero se je skliceval vlagatelj, je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta prikazani še vijoličasta plastificirana mapa z ježkom, rdeča in vijoličasta plastificirana kartonasta mapa v obliki ovojnice (kuverte) ter rdeča plastična mapa z elastiko (»mapa A4 plastic 15mm cu elastic rosu«). Prvi trije izdelki torej niso relevantni, ker so isti kot izdelki, ki so prikazani na iztisu, ki ga je predložil vlagatelj, in se razlikujejo le v barvi, četrti pa ni relevanten, ker je le plastična mapa, ne pa plasificirana kartonasta mapa. Irelevantno je sicer, da so te mape debele 10 mm, 15 mm oziroma 25 mm. Vlagatelj se je skliceval tudi na spletno stran https://www.birotica-papetarie-online.ro/?idp=SERVIETE,-MAPE&ids=mape&d=1159&papetarie=VauPe-Mapa-carton-plastificata-cu-elastic-10mm-albastru-308 in predložil iztis. Mape, ki so prikazane na fotografiji, so plastificirane kartonaste mape z elastiko debeline 1 cm (»VauPe Mapa carton plastifiata cu elastic 10mm albastru 308«). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni niti navedel, da bi bile tudi te mape raztegljive, kar je ena izmed lastnosti, ki jih je vpisal izbrani ponudnik v razdelek iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) za postavko 332, ta lastnost pa ne izhaja niti iz naziva ali opisa za te mape (»Mapa din carton 700g/m2, suprafata exterioara acoperita cu PP, in diverse culori, inchidere cu elastic subtire.«). Vlagatelj torej na podlagi dokazil (spletni povezavi in iztisa) ne more dokazati niti trditve, da mape, kot jih je ponudil izbrani ponudnik, »obstaja[jo] v več formatih: 10mm, 25mm, 30mm ipd.« (zahtevek za revizijo, str. 9).

    Po drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbranemu ponudniku ni sporno, da proizvajalec Vaupe izdeluje plastificirane kartonaste mape z elastiko dveh različnih debelin, in sicer 4 cm, za katere je izbrani ponudnik navedel, da jih proizvajalec označuje z oznako A4, in 2 cm, za katere je izbrani ponudnik navedel, da jih proizvajalec označuje z oznako A4/2. Tudi naročnik je seznanjen, da proizvajalec Vaupe izdeluje mape (vsaj) dveh različnih debelin, saj se je na to skliceval v sklepu št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 (str. 12) in v dokaz predlagal ogled spletnih strani proizvajalca Vaupe. Državna revizijska komisija je vpogledala na spletno stran http://www.vaupe.pl/product/en/58/teczka-skrzydlowa-z-gumka (v angleščini), na katero se je izrecno skliceval naročnik, na njej pa je predstavljena mapa z opisom »document folder with elastic A4« (angleščina), pri čemer je njena debelina 4 cm (»spine width 40 mm«). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi na spletno stran http://www.vaupe.pl/product/en/119/teczka-skrzydlowa-2-cm-z-gumka (v angleščini), na katero se je izrecno skliceval naročnik, na njej pa je predstavljena mapa z opisom »document folder with elastic A4/2 cm« (angleščina), pri čemer je njena debelina 2 cm (»spine width 20 mm«). Na podlagi vpogleda na omenjeni spletni strani Državna revizijska komisija lahko sledi naročniku in izbranemu ponudniku, da proizvajalec Vaupe označuje mape debeline 4 cm z oznako A4, mape debeline 2 cm pa z oznako A4/2 (slednje imajo, za razliko od map debeline 4 cm, v nazivu v poljskem jeziku tudi izrecno navedeno dimenzijo 2 cm – tj. »teczka skrzydlowa z gumka« (4 cm mape) oziroma »teczka skrzydlowa 2cm zgumka«. Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da slednji blaga v postavki 332 ni opredelil z oznako »A4/2«, navedbo naziva, ki bi vseboval oznako 2 cm, ali katerim drugim podatkom, iz katerega bi izhajala debelina mape 2cm. Nasprotno – izbrani ponudnik je v postavki 332 ponudil blago, opisano kot »Mapa - za format A4«, ob upoštevanju predstavljenega načina označevanja ponujenih produktov pa je bil tako utemeljen tudi naročnikov zaključek, da je izbrani ponudnik (izmed dveh možnih) ponudil mape debeline 4 cm.

    Četudi izbrani ponudnik v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) za postavko 332 torej ni izrecno specificiral debeline ponujenih map, Državna revizijska komisija a) ob upoštevanju pojasnil, ki jih je podala pri obravnavanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 6. 8. 2018 ob 14.24, ki je povzročil nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede zahtevane debeline mape, in b) ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z označevanjem blaga, ki ga je ponudil izbrani ponudnik v postavki 332, ni mogla zaključiti, da bi moral naročnik šteti, da je izbrani ponudnik v postavki 332 ponudil blago, ki ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Vlagatelj je nadalje navedel, da je izbrani ponudnik blago iz postavke 358 opisal tako, da ni mogoče ugotoviti, ali ima blago notranjo mero 22 cm × 30 cm, niti ne izhaja, ali zanj velja »A4 povečana«, sicer pa niti ni navedeno, da je ta povečana.

    Naročnik je v razdelku iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavke 358:
    - »Mapa - U za registrator, format A4 povečana, najmanj 120 micronska, prozorne barve«.

    Naročnik je v zvezi z blagom iz te postavke na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije. Naročnik je tako
    - na vprašanje:
    »Zap.št. 358 - Mapa - U za registrator, format A4 povečana, najmanj 120 micronska, prozorne barve
    Kaj pomeni format A4 povečan? Ali lahko ponudimo notranjo mero 22 x 30 cm?«
    9. 8. 2018 ob 14.25 odgovoril:
    »Ponudnik lahko ponudi mapo z notranjo mero 22 x 30 cm.«

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponujeno blago v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal:
    - 358: »Axis, Mapa - PP za format A4, 4R "U", vložna, 130 micronska, sijaj , prozorna«.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da je izbrani ponudnik v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal blago, ki ga je ponudil v postavki 358. Vendar je vlagatelj navedel, da podani opis ni zadosten, saj »na trgu namreč obstajajo povečane in nepovečane verzije map« in »naročnik nikakor ni mogel zaključiti, da je izbrani ponudnik ponudil artikel, ki ustreza vsem zahtevam naročnika, tj. zahtevi, da je ponujeni artikel povečan« (zahtevek za revizijo, str. 10). Čeprav vlagatelj ni dokazoval, da na trgu obstajata dve verziji map (tj. povečane in nepovečane), pa je ob dejstvu, da je naročnik v razdelku iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavke 358 tako, da je zahteval, da ponudniki ponudijo povečan format, štela, da je naročnik ta opis določil, ker je želel razlikovati dva formata, tj. formati, ki je povečan, od formata, ki ni povečan. Kar bi kazalo, da sta na trgu vsaj dva formata map, kot je to navedel vlagatelj. Vendar le dejstvo, da bi na trgu obstajala dva formata map, ne pomeni že, da opis, ki ga je izbrani ponudnik navedel v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«), ne omogoča ugotovitve ponujenega blaga v postavki 358. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz razdelka iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) ni izrecno razvidno, da je izbrani ponudnik navedel, da je format ponujene mape povečan, niti ni navedel notranje mere, pa ugotavlja, da je neodvisno od tega, ali bi obstajala taka dolžnost, čemur sta tako izbrani ponudnik (vloga z dne 24. 10. 2018, str. 5) kot naročnik (sklep št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018, str. 14) sicer nasprotovala, bistveno to, da naročnik lahko ugotovi, katero blago je ponudil izbrani ponudnik v posamezni postavki in da je to blago skladno z njegovimi zahtevami. Vlagatelj ni dokazal, da opis za postavko 358, ki ga je izbrani ponudnik navedel v razdelku iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«), ne konkretizira le enega blaga ali da ne konkretizira nobenega blaga. Nasprotno sta se izbrani ponudnik (vloga z dne 24. 10. 2018, str. 5–6) in naročnik (sklep št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018, str. 14) sklicevala na spletno stran http://www.emka-biro.si/mapa-pp-a4-u-vl-axis-130-mic-sijaj-1-50-kos/PR/80373, na kateri je predstavljen artikel »Vložna mapa U Axis sijaj PP, A4, 130 mic« z opisoma »Mapa A4 formata, izdelana iz polipropilena,vložna, debelina 130 mic, sijaj« in »50 map v zavitku, velikost 22 x 30 cm«. Iz tega opisa ni razvidno, da ponujeni artikel v postavki 358 ne bi izpolnjeval zahteve za notranjo velikost. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da se je izbrani ponudnik skliceval še na spletno stran, ki je izven njegove sfere, namreč https://www.nolit.si/mapa-pp-a4-u-vlaxis-130-mic-sijaj-22x3050-kos-jr-8265, s katere tudi izhaja zahtevana dimenzija 22 cm × 30 cm. Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da bi moral naročnik zaključiti, da je izbrani ponudnik zaradi postavke 358 predložil ponudbo, ki ni dopustna. Ob tem zaključku Državna revizijska komisija ni tudi ugotavljala, ali bi bilo sicer treba šteti, da na trgu obstaja tudi format prozornih U map za registrator, ki ni povečan, a je vanj še vedno mogoče vložiti neprepognjene liste formata A4. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da naročnik v postavki 358 nabavlja U mape, kar kaže na to, da so to mape, ki so zaprte s treh strani. Če je v tako mapo treba vložiti list formata A4, format A4 pa ima skladno s standardom ISO 216 dimenzije 210 mm × 297 mm, potem mora biti U mapa že po naravi stvari širša od formata A4, saj sicer ne bi služila namenu vlaganja neprepognjenih listov formata A4. Izbrani ponudnik je v opisu iz razdelka iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) za postavko 358 jasno navedel, da je ponujena U mapa namenjena »za format A4«, kar že po naravi stvari pomeni, da je ta mapa večja od velikosti lista formata A4.

    Vlagatelj je kot zadnje še navedel, da iz opisa izbranega ponudnika za blago iz postavk 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403 ni mogoče zaključiti, da so izpolnjene zahteve, in sicer za blago iz postavk:
    - 394: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je zelena, število barv tiska: enobarvni tisk, tisk je na notranji in zunanji strani, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«,
    - 395: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je zelena, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«,
    - 396: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je rumena, število barv tiska: enobarvni tisk, tisk je na notranji in zunanji strani, mere odprtega formata: dolžina: 454 mm, višina: 300 mm«,
    - 397: »mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«,
    - 398: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je zelena, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«,
    - 399: »minimalna teža ovitka je 30 g, barva pole je rumena, število barv tiska: enobarvni tisk, tisk je na notranji in zunanji strani, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«,
    - 400: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je zelena, mere odprtega formata: dolžina: 462 mm, višina: 300 mm«,
    - 401: »minimalna teža ovitka je 33 g, tisk je na zunanji in notranji strani, mere odprtega formata: dolžina: 454 mm, višina: 300 mm«,
    - 402: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je bela, število barv tiska: enobarvni tisk, tisk je na notranji in zunanji strani, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«
    in
    - 403: »minimalna teža ovitka je 33 g, barva pole je modra, število barv tiska: enobarvni tisk, tisk je na notranji in zunanji strani, mere odprtega formata: dolžina: 448 mm, višina: 300 mm«.

    Naročnik je v razdelkih iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) opisal blago iz postavk:
    - 394: »Ovitek spisa - Izvršilne zadeve«,
    - 395: »Ovitek spisa - Izvršilne zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani«,
    - 396: »Ovitek spisa - Kazenske zadeve«,
    - 397: »Ovitek spisa - Kazenske zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani«,
    - 398: »Ovitek spisa - Mediacija brez pred tiska na zunanji in notranji strani, rumene barve«,
    - 399: »Ovitek spisa - Mediacija, karton, rumene barve«,
    - 400: »Ovitek spisa - Pravdni postopek brez pred tiska na zunanji in notranji strani, modre barve«,
    - 401: »Ovitek spisa - Pravdni postopek, modre barve«,
    - 402: »Ovitek spisa - Prekrškovne zadeve«,
    in
    - 403: »Ovitek spisa - Zapuščinski postopek«.

    Naročnik je v zvezi z blagom iz teh treh postavk na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije. Naročnik je tako
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 394 - Ovitek spisa - Izvršilne zadeve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona ter število barv tiska, ali je tisk samo na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Barva pole je zelena.
    Število barv tiska: enobarvni tisk.
    Tisk je na notranji in zunanji strani.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Izvrsilne_zadeve_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Izvrsilne_ zadeve_zunanja_stran.JPG«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 395 - Ovitek spisa - Izvršilne zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona. Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Barva pole je zelena.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 396 - Ovitek spisa - Kazenske zadeve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona ter število barv tiska, ali je tisk samo na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Barva pole je rumena.
    Število barv tiska: enobarvni tisk.
    Tisk je na notranji in zunanji strani.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 454 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Kazenske_zadeve_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Kazenske_ zadeve_zunanja_stran.JPG«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 397 - Ovitek spisa - Kazenske zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani - Ovitek spisa - Kazenske zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani. Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Mere odprtega formata so:
    dolžina: 448mm
    višina: 300 mm«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 398 - Ovitek spisa - Mediacija brez pred tiska na zunanji in notranji strani, rumene barve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona. Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Mere odprtega formata so:
    dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št- 399 - Ovitek spisa - Mediacija, karton, rumene barve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona ter število barv tiska, ali je tisk samo na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 30g.
    Barva pole je rumena.
    Število barv tiska: enobarvni tisk.
    Tisk je na notranji in zunanji strani.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Mediacija_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Mediacija_zunanja_stran.JPG«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 400 - Ovitek spisa - Pravdni postopek brez pred tiska na zunanji in notranji strani, modre barve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona. Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 462 mm
    višina: 300 mm«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 401 - Ovitek spisa - Pravdni postopek, modre barve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona , ali je tisk sam na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Tisk je na zunanji in notranji strani.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 454 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Pravni_postopek_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Pravni_postopek_zunanja_stran.JPG«,
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 402 - Ovitek spisa - Prekrškovne zadeve - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona ter število barv tiska, ali je tisk samo na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Barva pole je bela.
    Število barv tiska: enobarvni tisk.
    Tisk je na notranji in zunanji strani.
    Mere odprtega formata: dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Prekrskovne_zadeve_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Prekrskovne_zadeve_zunanja_stran.JPG«
    in
    - na vprašanje:
    »Zap. št. 403 - Ovitek spisa - Zapuščinski postopek - Prosimo da navedete minimalno težo papirja/kartona, barvo papirja/kartona ter število barv tiska, ali je tisk samo na zunanji strani? Prosimo navedite mere odprtega formata v mm.«
    22. 8. 2018 ob 9.23 odgovoril:
    »Minimalna teža ovitka je 33g.
    Barva pole je modra.
    Število barv tiska: enobarvni tisk.
    Tisk je na notranji in zunanji strani.
    Mere odprtega formata:
    dolžina: 448 mm
    višina: 300 mm
    Sliko notranje strani primerljivega artikla je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Zapuscinski_postopek_notranja_stran.JPG, sliko zunanje strani primerljivega artikla pa je možno videti na povezavi: http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razpisna_dokumentacija/ODGIP-2_2018/obrazci_sodisce/ovitek_Zapuscinski_postopek_zunanja_stran.JPG«.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z informacijami, objavljenimi na portalu javnih naročil 22. 8. 2018, podal podrobnejši opis blaga iz postavk 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403, vendar s temi podatki ni fizično dopolnil predračuna, saj so razdelki iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«) za te postavke, ki so bili objavljeni pred objavo spremembe obrazca »Predračun« (objava obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 17. 8. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004238/2018-K03, in 18. 8. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 158-361997), ostali enaki tudi po objavi spremembe obrazca »Predračun«.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik ponujeno blago v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) opisal:
    - 394: »Kotis, Ovitek spisa - Izvršilne zadeve«,
    - 395: »Kotis, Ovitek spisa - Izvršilne zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani«,
    - 396: »Kotis, Ovitek spisa - Kazenske zadeve«,
    - 397: »Kotis, Ovitek spisa - Kazenske zadeve brez pred tiska na zunanji in notranji strani«,
    - 398: »Kotis, Ovitek spisa - Mediacija brez pred tiska na zunanji in notranji strani, rumene barve«,
    - 399: »Kotis, Ovitek spisa - Mediacija, karton, rumene barve«,
    - 400: »Kotis, Ovitek spisa - Pravdni postopek brez pred tiska na zunanji in notranji strani, modre barve«,
    - 401: »Kotis, Ovitek spisa - Pravdni postopek, modre barve«,
    - 402: »Kotis, Ovitek spisa - Prekrškovne zadeve«,
    in
    - 403: »Kotis, Ovitek spisa - Zapuščinski postopek«.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik opisal blago iz postavk 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403 tako, da je k enakim opisom, ki jih je naročnik določil v razdelkih iz stolpca »Naziv artikla« (obrazec »Predračun«), v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) dodal še naziv tiskarne (tj. družba Kotis). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) ni predstavil še lastnosti, ki jih je naročnik določil z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil 22. 8. 2018 ob 9.23. Vendar Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je mogoče dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti le na način, kot ga je navedel vlagatelj, oziroma da jo je treba tolmačiti na način, kot ga je navedel vlagatelj. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (vloga z dne 14. 11. 2018, str. 13), da »so ponudniki dolžni upoštevati dodatna pojasnila«, niti mu ne nasprotuje, da je naročnik tolmačil zahtevo v zvezi z vpisom podatkov v obrazec »Predračun« že z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 10. 7. 2018 ob 15.50, vendar je treba tudi upoštevati nadaljnje odgovore, objavljene na portalu javnih naročil, ki omogočajo drugačno tolmačenje od tistega, za katerega si je prizadeval vlagatelj. Državna revizijska komisija opozarja na odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 10. 8. 2018 ob 10.44, o naročnikovem ugotavljanju skladnosti »ponujenega artikla z zahtevami naročnika, kot so navedene v obrazcu "Predračun", stolpcu "Naziv artikla"«, ki ne more iti izbranemu ponudniku v škodo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da izbrani ponudnik ni v razdelkih iz stolpca »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike« (obrazec »Predračun«) predstavil zahtev, ki jih je naročnik določil v obrazcu »Predračun«, stolpec »Naziv artikla«, ali pa da bi bile te take, da ne bi bile skladne z njegovimi zahtevami. Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da bi moral naročnik zaključiti, da je izbrani ponudnik zaradi postavk 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402 in 403 predložil ponudbo, ki ni dopustna.

    Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ni dopustna, ker naj ne bi ustrezala zahtevam naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil temeljna načela, kot je očital vlagatelj. Vlagatelj je sicer naročniku očital še kršitev drugega odstavka 89. člena ZJN-3, kot je mogoče razumeti njegove navedbe o naročnikovi opustitvi skrbnega pregleda ponudbe, vendar Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da naročnik ne bi smel šteti, da je izbrani ponudnik v spornih postavkah ponudil blago skladno z zahtevami, določenimi v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Morebitna naročnikova opustitev skrbnega pregleda ponudbe pri spornih postavkah v času pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-2/2018/236 z dne 24. 9. 2018, torej ni vplivala na zakonitost sprejete odločitve o oddaji javnega naročila za sklope 2, 3, 4 in 5.

    Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Naročnik je s sklepom št. 4301-2/2018/255 z dne 8. 11. 2018 odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške v višini 299,80 eurov, ki predstavljajo stroške za delo javnega uslužbenca za obravnavo zahtevka za revizijo. Ker je (končna) odločitev o stroških odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo (njegove (ne)utemeljenosti), o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija (ki posledično odloči tudi o stroških postopka), je Državna revizijska komisija v tem primeru naročnikovo odločitev o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

    Državna revizijska komisija naročniku ne priznava stroškov, naloženih vlagatelju v višini 299,80 eurov, saj naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (prva alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 4. 1. 2019

    Predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije





























    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
    - Odvetniška družba Neffat, o. p., d. o. o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
    - Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran