018-193/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-193/2018-5Datum sprejema: 10. 12. 2018
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-72/18; Gradbena dela za Krožišče Kozina« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TEGAR storitve in trgovina d.o.o., Velika Pirešica 5, Žalec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 12. 2018
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 15. 6. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003987/2018-B01.
Naročnik je dne 2. 10. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-191/2018/17 411, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi GP KRK d.d., Stjepana Radića 31, Krk, Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je vlagateljeva ponudba ugodnejša od izbrane, a je bila izločena iz razloga, ker nobena izmed predloženih referenc ne dosega zahtevane vrednosti iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 6. 10. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ne drži naročnikova ugotovitev o tem, da znaša vrednost njegovih del pri referenčnem poslu »Ureditev ceste R1-225/1246, Soteska - Šentrupert, skozi Male Braslovče I. etapa, ureditev krožnega krožišča od km 6,00 do km 6,432« le 56.257,75 EUR. Vlagatelj citira referenčno zahtevo iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe in zatrjuje, da je v ponudbi izkazal, da znaša vrednost del, ki jih je izvedel znotraj spornega referenčnega posla 202.668,10 EUR (brez DDV). Nedopustno je, da je naročnik pri presoji reference upošteval zgolj »lastno dokumentacijo«, pri čemer ni navedel za kakšno dokumentacijo gre. Vlagatelj predvideva, da je naročnik upošteval evidenco neposrednih plačil izvajalcu del (torej vlagatelju) in zatrjuje, da se neposredna izplačila, katerih podlaga je bila neposredna nominacija, ne ujemajo z dejansko opravljenimi deli in dejansko izvedenimi vrednostmi. Vlagatelj navaja, da ga družba VOC Celje d.d. pri navedeni referenci ni nominirala za neposredna plačila v celotnem pogodbenem znesku, saj mu je preostanek izplačala sama. Vrednost posla se zato ne sme ugotavljati le preko sistema neposrednih plačil, temveč je potrebno pregledati celotno dokumentacijo. Naročnik bi lahko glede izdanih računov opravil poizvedbe pri Finančni upravi Republike Slovenije, kjer bi lahko zahteval vpogled v knjigo izdanih računov, in sicer tako za vlagatelja, kakor tudi za družbo VOC Celje d.d., Celje. Vlagatelj v dokaz svojih trditev prilaga referenčno potrdilo družbe VOC Celje d.d., Celje, VI. Končno situacijo št. 16140 (dokument z dne 20.11.2016) ter Odgovor na tožbo prvo tožeče stranke in Poziv stranskim intervenientom za vstop v pravdo, z dne 9. 10. 2017. Vlagatelj prilaga tudi tabelo o izvedenih plačilih družbe VOC Celje d.d., Celje, predlaga pa tudi, da se v dokaz zasliši J.B., ki je pri naročniku izvajala nadzor. Vlagatelj še navaja, da naročnik svoje odločitve ni obrazložil niti v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) niti v skladu s stališči Državne revizijske komisije, saj v obrazložitvi ni navedeno, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje, pri vlagatelju pa naročnik ni izvedel dokaznega postopka skladno z navodili iz alineje a) točke 3.2.3.5 razpisne dokumentacije. Naročnik ne le, da ni zahteval dodatnih dokazil, temveč ni pregledal niti predloženih dokazil. Vpogledal je zgolj v svojo lastno dokumentacijo, ki pa je ni niti specificiral niti je ni predložil v izjasnitev vlagatelju.
Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.
Naročnik je z dokumentom št. 43001-191/2018/27, z dne 6. 11. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelj za referenčni posel »Ureditev ceste R1-225/1246, Soteska - Šentrupert, skozi Male Braslovče I. etapa, ureditev krožnega krožišča od km 6,00 do km 6,432« navedel, da znaša vrednost njegovih del 202.668,10 EUR brez DDV. Naročnik zatrjuje, da navedena vrednost odstopa od vrednosti, s katero je seznanjen sam in je zato ni mogoče potrditi kot verodostojne. Iz Skupnega kontrolnega lista, ki ga je 25. 11. 2016 (to je ob zaključku referenčnega projekta) pripravil odgovorni vodja del izvajalca VOC Celje, d.d., Celje (oseba F.J.), je razvidno, da znaša skupna vrednost izvedenih del 454.707,80 EUR brez DDV. V tem dokumentu sta navedena tudi oba izvajalca, in sicer VOC Celje d.d., Celje, ki je izvedel za 398.450,05 EUR (brez DDV) del, in vlagatelj, ki je izvedel dela v višini 56.257,75 EUR (brez DDV). Naveden dokument je pripravljen s strani izvajalca, hkrati pa potrjen tudi s strani nadzornice (osebe J.B.). V kolikor je vlagatelj na navedenem projektu obračunal večji delež, tega ni mogoče verodostojno potrditi. Vlagatelj je v zahtevku predložil tudi VI. Končno situacijo št. 16140, ki naj bi jo izstavil izvajalcu VOC Celje d.d., ki ni potrjena s strani izvajalca. Predložil je tudi nepodpisano Skupno rekapitulacijo oziroma Ponudbeni predračun. Vlagatelj je prav tako predložil odgovor na tožbo izvajalca VOC Celje d.d., v katerem slednji zatrjuje, da ni odgovoren za povzročeno škodo iz razloga, ker naj bi več kot 80 % del opravil vlagatelj, pri čemer vsebine referenčnih del, vsebine pogodbe ter točne vrednosti del ni mogoče ugotoviti. Navedeno zatrjevanje, ki ga ni potrdilo niti sodišče, je zato potrebno razumeti predvsem kot argument, na podlagi katerega želi izvajalec VOC Celje d.d. vzpostaviti solidarno odgovornost. Tudi sicer izjave ni mogoče sprejeti kot resnične, saj vlagatelj zatrjuje, da je pri referenčnem poslu izvedel za 202.668,10 EUR (brez DDV) del, kar predstavlja le 44,57 % celotne vrednosti del. Iz navedenega je očitno, da je izvajalcu VOC Celje d.d. v interesu, da v izogib morebitno ugotovljeni odškodninski odgovornosti vlagatelju prizna čim večji delež posla. Kot edino dokazilo, ki bi bilo teoretično lahko upoštevano, vlagatelj prilaga Referenčno potrdilo družbe VOC Celje d.d., v katerem slednji potrjuje, da je vlagatelj izvedel dela v višini 202.668,10 EUR (brez DDV). Ker pa je VOC Celje d.d. v trenutku zaključka projekta pripravil Skupni kontrolni list, iz katerega izhaja, da znašajo vlagateljeva dela 56.257,75 EUR (brez DDV), referenčnega potrdila ni mogoče upoštevati. Naročnik navaja, da vlagatelj ni predložil niti pogodbe, ki naj bi jo sklenil s svojim naročnikom (družbo VOC Celje d.d.) niti dokazil o kompenzacijah. Naročnik še navaja, da je vrednost v višini 56.257,75 EUR (brez DDV) upošteval kljub temu, da vlagatelj po pogodbi sploh ni bil nominiran za izvajanje del, družba VOC Celje d.d. je namreč navedla, da bo dela izvedla brez podizvajalcev. Naročnik se strinja z zaslišanjem odgovorne nadzornice, vendar ob tem opozarja, da je že iz uradne evidence razviden obseg del, ki ga je VOC Celje d.d. priznal vlagatelju. Naročnik še navaja, da je v času sklenitve pogodbe med njim in VOC Celje d.d. tedaj veljavni Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) izrecno določal obveznost podizvajalca, da mora (v roku petih dni po sklenitvi pogodbe) naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil z naročnikom del. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi moral sprejeti referenčni posel vsakega podizvajalca, ki ni skladen z uradno dokumentacijo, bi imelo za posledico, da bi glavni izvajalci za zadostitev svojim interesom lahko »kreirali« usposobljenost novim, neizkušenim poslovnim partnerjem. Naročnik je zato kot ključno podlago za ugotovitev dejanskega stanja upošteval dokumentacijo investitorja. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-246/2016. Iz nje izhaja, da kljub temu, da je celo zapisnik o prevzemu del podpisal predstavnik podizvajalca, ni mogoče priznati njegovega sodelovanja ter da bi moral naročnik (kot naročnik referenčnega posla) na vprašanje o tem, kdo je bil dejanski izvajalec del, odgovoriti s pomočjo svoje dokumentacije, v obeh primerih pa sta imela izvajalca v pogodbi vpisano tudi določilo, da bosta dela izvedla brez podizvajalcev. Naročnik še navaja, da je v odločitvi jasno navedeno, da izbrana ponudba (po prejetem soglasju k odpravi računskih napak) izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja cena. Poleg tega je očitno, da je vlagatelj iz odločitve lahko razbral razloge za zavrnitev svoje ponudbe kot nedopustne, saj je zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo. Naročnik na koncu še navaja, da tudi ni kršil postopka s tem, ko od vlagatelja ni zahteval dodatnih listin. Ker je bil v konkretnem primeru tudi investitor referenčnega posla, je lahko že na podlagi uradne dokumentacije ugotovil, kateri subjekti so pri projektu sodelovali, navedene obveznosti pa mu ni nalagala niti razpisna dokumentacija (v zvezi s tem si je zgolj pridržal pravico) niti ZJN-3.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13. 11. 2018, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da naročnik ne dopušča možnosti, da je referenčna dela v pretežni meri izvedel sam, čeprav je k zahtevku za revizijo predložil potrdilo družbe VOC Celje d.d., VI. Končno situacijo št. 16140 (z dne 20. 11. 2016) ter odgovor na tožbo in Poziv stranskim intervenientom za vstop v pravdo (z dne 9. 10. 2017). Prav tako, še navaja vlagatelj, je v zahtevku za revizijo podrobno navedel in opisal nakazila v višini 202.668,10 EUR ter jih tudi izkazal s predloženimi dokazili. Poleg tega tudi ni smiselno, da bi družba VOC Celje d.d. podala lažno referenčno potrdilo in bi v pravdnem postopku navajala neresnice, saj ima odškodninsko odgovornost tako ali tako zavarovano. V tem delu je naročnik presegel meje dobrega okusa, vse skupaj pa ima lahko celo kazenskopravne posledice. Naročnik bi moral pozvati družbo VOC Celje d.d., da se opredeli, koliko od referenčne višine del je izvedel vlagatelj. Naročnik se ne zaveda, da je potrebno v tej državi izstavljati račune in da jih je potrebno tudi plačati ter od njih odvesti davek. Vsi računi, ki jih je izdal družbi VOC Celje d.d. (v skupni višini 202.668,10 EUR), so oddani in jih vsebuje tudi knjiga izdanih računov pri Finančni upravi Republike Slovenije. Naročnikove navedbe so tudi kontradiktorne, saj vztraja na stališču, da mora izvajalec priglasiti vsakega podizvajalca ter da šele nominacija podizvajalca lahko predstavlja podlago za plačilo podizvajalcem. Pri tem pa (nasprotno) navaja, da kljub temu, da VOC Celje d.d. vlagatelja ni nominiral (pa bi ga moral), je vlagatelju vendarle plačal znesek v višini 56.257,75 EUR - torej je sam zavestno dopustil kršitev zakonodaje. Vlagatelj pri tem poudarja, da naročnik nikoli ne razpolaga s pogodbami, ki jih izvajalec sklene s podizvajalci, saj se slednji priglasijo s posebnimi izjavami. Zato naročnik nikoli ne ve, koliko del je dejansko izvedel nominiran podizvajalec oziroma koliko del je uradno priglašenih in koliko ne. Gre za razmerje med družbo VOC Celje d.d. in vlagateljem, ki naročniku pač nista razkrila celotne vrednosti posla. Nesporno pa je, zatrjuje vlagatelj, da je opravil za 202.668,10 EUR referenčnih del, navedeno pa izhaja tudi iz referenčnega potrdila. Vlagatelj še navaja, da je predložil tudi VI. Končno situacijo št. 16140, ki predstavlja račun, račun pa po računovodskih standardih ne potrebuje potrditve s strani naslovnika, temveč gre za verodostojno listino, ki jo podpiše zakoniti zastopnik ali računovodstvo. Navedena situacija je bila poslana družbi VOC Celje d.d., ki je celotno obveznost po končni situaciji tudi poravnala ter s tem posredno priznala referenco v tej višini. Naročnik je na situaciji spregledal žig družbe VOC Celje d.d., s čimer je situacija potrjena. Vlagatelj še dodaja, da je moral za vrednost, ki je navedena v referenčnem potrdilu, predložiti tudi zavarovanje za odpravo skritih napak v garancijski dobi. Ugotavlja še, da se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-246/2016, ki pa ni enaka obravnavani zadevi. Opozarja, da je v konkretnem primeru naročnik zaključil, da vlagatelj ni izvedel referenčnih del v višini 202.668,10 EUR, kljub temu, da je vlagatelj predložil potrjeno končno situacijo, skupno rekapitulacijo, dokazila o plačilih, odgovor na tožbo in referenčno potrdilo. Naročnik je pri tem pozabil tudi na določila iz lastne razpisne dokumentacije, kjer si je pridržal pravico, da navedbe lahko preveri in zahteva dokazila o uspešni izvedbi referenčnega posla. Naročnik te pravice ni izkoristil v breme in v škodo vlagatelja. Vlagatelj ponovno predlaga zaslišanje odgovorne nadzornice J.B. in ugotavlja, da je navedena oseba najkompetentnejša in edina, ki lahko potrditi njegove navedbe.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tudi očita naročniku, da izpodbijane odločitve ni obrazložil niti v skladu z ZJN-3 niti v skladu s stališči Državne revizijske komisije.
Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna iz razloga, ker ne izpolnjuje zahtev iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je navedel, da je vlagatelj predložil dve referenci, od katerih nobena ne dosega zahtevane vrednosti. Vrednost referenčnega posla »Ureditev ceste R1-225/1246, Soteska - Šentrupert, skozi Male Braslovče I. etapa, ureditev krožnega križišča od km 6,000 do km 6,432« znaša 56.257,75 EUR brez DDV, referenca »Cesta R3-710 Maribor - Ptuj, odsek 1292 Maribor - Vurbnek - Ptuj od km 9.806 do km 10.693 ureditev ceste skozi Duplek« pa je podana v višini 92.517,48 EUR brez DDV.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je potrebno izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).
ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.
Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila referenčne zahteve navedel v točki 3.2.3.5 točke 3 (Pogoji in merila za izbor ponudb) Navodil za pripravo ponudbe:
»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle na državni cesti ali lokalni cesti iz zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) novogradnjo ali rekonstrukcijo državne ali lokalne ceste v vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (oboje brez DDV) za to naročilo,
b) novogradnjo ali rekonstrukcijo krožnega križišča zunanjega premera vsaj 22 m,
c) izgradnjo cestne razsvetljave v vrednosti vsaj 5.000,00 EUR brez DDV (samo elektromontažna dela).
dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta.
opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Referenčni posel po alineji a in b, ki ga izvedel neposredno sam ali s sodelovanjem drugih gospodarskih subjektov (podizvajalcev), mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner). Referenčni posel iz točke c, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, …) o uspešni izvedbi referenčnega posla.
Neposredno sam pomeni, da ima gospodarski subjekt pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«
Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil referenčni obrazec (Referenca gospodarskega subjekta), ki so ga morali ponudniki izpolniti s podatki o imetniku reference, nazivu posla in investitorju ter z datumom izvedbe in pogodbeno vrednostjo reference brez DDV, v obrazec pa so morali vpisati tudi dela, ki so bila izvedena (vrsto, obseg in njihovo vrednost). S podpisom referenčnega obrazca je imetnik reference (pod kazensko in materialno odgovornostjo) izjavil, da so navedeni podatki resnični in da bo na podlagi naročnikovega poziva predložil zahtevana dokazila o uspešni izvedbi referenčnega posla.
V zvezi z referenčnimi zahtevami je bilo postavljeno le eno vprašanje (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19. 6. 2018):
»Spoštovani! Ali boste pri zahtevanih referencah pod točko b) novogradnja ali rekonstrukcija križišča zunanjega premera vsaj 22 m, priznali referenco izgradnje obračališča in postajališča avtobusne postaje v obliki krožnega križišča z dvema priključkoma, katerega dimenzija ustreza zahtevani? Hvala za odgovor in lep pozdrav.«
Naročnik je podal naslednji odgovor:
»Naročnik ne bo priznal take reference v kolikor se z obračališčem priključka neposredno ne spreminja tudi glavna prometna smer. Izgradnja krožišča na glavni prometni smeri je v fazi gradnje specifična zaradi samega urejanja prometa in organizacije gradbenih del.«
Iz citiranih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki z referencami izkazati tri različna referenčna znanja. Izpolnjevanje zahtevanih znanj so lahko izkazali z enim ali več različnimi referenčnimi posli, pri čemer so morali vsako posamezno referenčno zahtevo izkazati znotraj ene reference. Referenčni posel iz alineje a) in b) je ponudnik lahko izvedel bodisi sam ali s sodelovanjem podizvajalcev, izkazati pa ga je moral ponudnik oziroma v primeru skupne ponudbe katerikoli partner. Referenčno izgradnjo cestne razsvetljave so morali gospodarski subjekti izvesti neposredno sami ter jo neposredno sami prevzeti tudi pri razpisanemu poslu. Referenca iz alineje a) je morala biti izkazana v višini 50 % ponudbene cene brez DDV, pri referenčnih delih iz alineje b) je moral zunanji premer krožnega krožišča znašati vsaj 22 m (poleg tega je naročnik tudi dopustil, da bo priznana tudi izgradnja obračališča in postajališča avtobusne postaje v obliki krožnega križišča z dvema priključkoma, v kolikor bo ustrezala zahtevani dimenziji in pod pogojem, da se bo z obračališčem priključka neposredno spremenila glavna prometna smer), izgradnja cestne razsvetljave (referenčna zahteva iz alineje c) pa je morala biti izkazana v višini vsaj 5.000,00 EUR brez DDV.
Ob upoštevanju naročnikove zahteve, v skladu s katero je morala biti referenca iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe podana v višini 50 % ponudbene cene brez DDV, je morala biti torej vsaj ena vlagateljeva referenca ob dejstvu, da znaša njegova ponudbena vrednost 326.539,63 EUR brez DDV, izkazana v višini vsaj 163.269,81 EUR brez DDV.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da svojo tehnično in strokovno sposobnost v spornem delu izkazuje z dvema referencama (vlagatelj je v ponudbi predložil dva referenčna obrazca). V prvega je vpisana referenca »Cesta R3-710 Maribor - Ptuj, odsek 1292 Maribor - Vurbnek - Ptuj od km 9.806 do km 10.693, ureditev ceste skozi Duplek«, katere vrednost znaša 92.517,48 EUR brez DDV. V drugi referenčni obrazec je vpisana referenca »Ureditev ceste R1-225/1246, Soteska - Šentrupert, skozi Male Braslovče I. etapa, ureditev krožnega križišča od km 6,000 do km 6,432« v vrednosti 202.668,10 EUR brez DDV.
Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da prva referenca (»Cesta R3-710 Maribor - Ptuj, odsek 1292 Maribor - Vurbnek - Ptuj od km 9.806 do km 10.693, ureditev ceste skozi Duplek«) ne dosega zahtevane vrednosti. Spor med strankama v tem postopku se nanaša na drugo referenco, torej na referenčni posel »Ureditev ceste R1-225/1246, Soteska - Šentrupert, skozi Male Braslovče I. etapa, ureditev krožnega križišča od km 6,000 do km 6,432«. Investitor (naročnik) navedene referenčne gradnje, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, je bil naročnik. Vlagatelj in naročnik sta si edina tudi v tem, da sta pri izvedbi spornih referenčnih del sodelovala družba VOC Celje d.d., Celje (v vlogi izvajalca) in vlagatelj (v vlogi njegovega podizvajalca). Njun spor se nanaša na obseg oziroma vrednost del, ki jih je v okviru navedene reference izvedel vlagatelj. Vlagatelj zatrjuje, da je pri navedeni referenci izvedel za 202.668,10 EUR (brez DDV) del, s čimer je referenčno zahtevo, ki se nanaša na vrednost del, v celoti izpolnil. Nasprotno, naročnik trdi, da je vlagatelj pri tem referenčnem poslu izvedel dela v višini 56.257,75 EUR (brez DDV) in zato ni izpolnil njegove zahteve. Vlagatelj v zvezi s tem prilaga Referenčno potrdilo, s katerim mu družba VOC Celje d.d., Celje potrjuje izvedbo referenčnih del v višini 202.668,10 EUR (brez DDV), VI. Končno situacijo št. 16140 (z dne 20. 11. 2016), Skupno rekapitulacijo, 12 Informacij o prilivu oziroma prejemkih, izdanih s strani Nove Kreditne banke Maribor d.d., Kompenzacijo št. 17-014 (z dne 5. 7. 2017) in Odgovor na tožbo prvo tožeče stranke in Poziv stranskim intervenientom za vstop v pravdo (z dne 9. 10. 2017), s katero družba VOC Celje d.d. (v vlogi prvo tožene stranke) med drugim predlaga sodišču naj vlagatelja pozove, da se vključi v pravdo kot stranski intervenient. Vlagatelj tudi predlaga, naj se v postopku zasliši naročnikova odgovorna nadzornica referenčnih del. Naročnik k sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, prilaga Pogodbo št. 2431, ki jo je dne 7. 3. 2016 sklenil z izvajalcem referenčnih del (to je z družbo VOC Celje d.d., Celje) in sofinancerjem (Občino Braslovče), Aneks št. 2431-15-000737/1 k tej pogodbi, ki ga je sklenil z istima strankama, ter Skupni kontrolni list, z dne 30. 11. 2016, ki sta ga je podpisala odgovorni vodja del izvajalca VOC Celje d.d. (oseba F.J.) in odgovorna nadzornica naročnika (oseba J. B.).
Iz 8. člena Pogodbe št. 2431, ki jo je naročnik dne 7. 3. 2016 sklenil z izvajalcem referenčnih del (to je z družbo VOC Celje d.d.), je razvidno, da bo izvajalec vsa dela opravil brez podizvajalcev. Naročnik je k navedeni pogodbi dne 18. 10. 2016 sklenil Aneks št. 2431-15-000737/1, iz katerega je razvidno, da bo pri izvedbi referenčnih del sodeloval tudi vlagatelj (v vlogi podizvajalca) oziroma da bo vlagatelj v okviru sporne reference izvedel dela v skupni vrednosti 56.300,00 EUR. Podobna vrednost vlagateljevih del izhaja tudi iz Skupnega kontrolnega lista, v katerem je navedeno, da znaša skupna vrednost izvedenih referenčnih del 454.707,80 EUR (brez DDV), od katerih je VOC Celje d.d. izvedel dela v višini 398.450,05 EUR (brez DDV), vlagatelj pa dela v višini 56.257,75 EUR brez DDV. V tem dokumentu sta izrecno navedena oba izvajalca del ter njuni deleži, poleg tega je podpisan tako s strani odgovornega vodje del izvajalca VOC Celje d.d., ki je dokument ob zaključku referenčnega projekta tudi pripravil (oseba F.J.), kakor tudi s strani naročnikove odgovorne nadzornice (oseba J. B.).
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je v času sklenitve pogodbe za izvedbo spornih referenčnih del veljal ZJN-2, ki je v devetem odstavku določal, da mora imeti ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci ter da mora podizvajalec naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom, v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Vlagatelj pa, kar med strankama v tem postopku ni sporno, ni obvestil naročnika o sodelovanju na referenčnem projektu ter o dejanskem obsegu del. Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da je iz Pogodbe št. 2431, ki jo je naročnik dne 7. 3. 2016 sklenil z izvajalcem referenčnih del (to je z družbo VOC Celje d.d.), razvidno, da bo izvajalec del vsa dela opravil sam (brez podizvajalcev) in da šele nominacija podizvajalcev predstavlja podlago za njihovo plačilo. Vendar pa je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, z izvajalcem referenčnih del (z družbo VOC Celje d.d.) k prvotni pogodbi sklenil še aneks, s katerim je slednji priglasil podizvajalca (vlagatelja), ki naj bi izvedel del referenčne gradnje v višini 56.300,00 EUR (brez DDV), referenčna dela v skoraj enaki vrednosti (56.257,75 EUR brez DDV) pa so razvidna tudi iz Skupnega kontrolnega lista, torej dokumenta, ki sta ga podpisala tako odgovorni vodja del izvajalca, kakor tudi odgovorna nadzornica naročnika.
Vlagatelj je v dokaz svojih navedb predložil tudi VI. Končno situacijo št. 16140 v znesku 2.470,14 EUR brez DDV (oziroma 3.013,57 EUR z DDV), ki jo je dne 20. 11. 2016 izstavil družbi VOC Celje d.d., Celje. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da ga je VOC Celje d.d., Celje prejel dne 29. 11. 2016 (na dokumentu se nahaja žig »VOC Celje d.d. PREJETO: 29. 11. 2016«). Poleg tega je vlagatelj predložil tudi Skupno rekapitulacijo v višini 203.020,09 EUR, iz katere izhaja, da je potrebno (do)plačati še znesek v isti višini (torej v višini 2.470,14 EUR). A ker iz Skupne rekapitulacije ni mogoče ugotoviti niti tega, kdo (in kdaj) jo je izdal niti tega, kdo naj bi referenčna dela sploh izvedel in ker tudi ni podpisana, je Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni mogla upoštevati.
Vlagateljeve trditve o tem, da naj bi pri sporni referenci izvedel dela v višini 202.668,10 EUR (brez DDV), ne potrjuje niti odgovor na tožbo izvajalca VOC Celje d.d., v katerem slednji zatrjuje, da ni odgovoren za povzročeno škodo (tudi) iz razloga, ker naj bi več kot 80 % delež referenčnih del opravil vlagatelj. Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj zatrjuje, da je v okviru sporne reference izvedel dela v vrednosti 202.668,10 EUR brez DDV, kar predstavlja ob dejstvu, da znaša celotna vrednost referenčnih del 454.707,80 EUR brez DDV, 44,57 % celotne vrednosti del. Vlagatelj je torej k zahtevku za revizijo priložil referenčno potrdilo, s katerim mu je VOC Celje d.d. potrdil referenčna dela v višini 202.668,10 EUR brez DDV (oziroma v 44,57 % deležu) in Odgovor na tožbo prvo tožeče stranke in Poziv stranskim intervenientom za vstop v pravdo (z dne 9. 10. 2017), s katerim ista družba za isto referenčno gradnjo tokrat navaja, da je vlagatelj izvedel več kot 80 % del. Zato izvajalčevih navedb iz odgovora na tožbo, kot navaja tudi naročnik, ni mogoče razumeti drugače kot argument, na podlagi katerega želi vzpostaviti solidarno odgovornost, oziroma da je izvajalčevem interesu, da v izogib morebitno ugotovljeni odškodninski odgovornosti vlagatelju prizna čim večji delež posla. Poleg tega iz tega dokumenta tudi ni mogoče ugotoviti vsebine in dejanske vrednosti referenčnih del.
Ob navedenem se je potrebno strinjati z naročnikom v tem, da iz dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj, ni mogoče enoznačno ugotoviti zatrjevane vrednosti referenčnih del. Zato je lahko naročnik (ob presoji vlagateljeve ponudbe in njegovega zahtevka za revizijo) upošteval le tiste vrednosti, ki izhajajo iz uradne dokumentacije projekta, s katero razpolaga kot investitor (in naročnik) referenčnih del. Nenazadnje je iz Aneksa št. 2431-15-000737/1, sklenjenega dne 18. 10. 2016, razvidna višina vlagateljevih referenčnih del, naveden znesek pa potrjuje tudi Skupni kontrolni list, ki ga je, kot že izhaja iz te obrazložitve, ob zaključku referenčnih del pripravil in dne 25. 11. 2016 podpisal tudi odgovorni vodja del izvajalca VOC Celje d.d., Celje (oseba F.J.). Ker na podlagi odstopljenih dokumentov ni mogoče enoznačno ugotoviti drugačne (višje) vrednosti vlagateljevih referenčnih del, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.
Ob upoštevanju vsega navedenega in zlasti tudi iz razloga, ker je Skupni kontrolni list (poleg odgovornega vodje del izvajalca VOC Celje d.d.) podpisala tudi odgovorna nadzornica naročnika (s čimer je potrdila, da je vlagatelj izvedel dela v višini 56.257,75 EUR brez DDV, družba VOC Celje d.d. pa dela v višini 398.450,05 EUR brez DDV), je Državna revizijska zavrnila tudi vlagateljev dokazni predlog, ki se nanaša na njeno zaslišanje.
Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na pomanjkljivo obrazložitev. Naročnik je namreč v odločitvi jasno navedel, da izbrana ponudba (po prejetem soglasju k odpravi računskih napak) izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja cena (v obravnavanem primeru je edino merilo za ocenitev ponudb najnižja ponudbena cena - točka 3.3 Navodil za pripravo ponudbe). Poleg tega je naročnik v obrazložitvi tudi dovolj jasno navedel, zakaj oziroma v katerem delu vlagateljeva ponudba ni dopustna. Da je vlagatelj iz obrazložitve izpodbijane odločitve očitno lahko razbral razloge za zavrnitev ponudbe, pa je razvidno tudi iz vloženega zahtevka za revizijo.
Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Ljubljani, dne 10. 12. 2018
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- TEGAR storitve in trgovina d.o.o., Velika Pirešica 5, Žalec,
- GP KRK d.d., Stjepana Radića 31, Krk, Hrvaška,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.