018-179/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2018-2021, Projekt VZHOD - Sklop 1«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZIL inženiring, d. d., Kersnikova ulica 10, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 11. 2018

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 26. 9. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 28. 3. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN002031/2018-B01, dne 29. 3. 2018 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2018/S 062-137408. Dne 5. 9. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o zavrnitvi obeh ponudb, dne 14. 9. 2018 pa spremembo odločitve o zavrnitvi obeh ponudb (dokument št. 43001-116/2018/26 z dne 14. 9. 2018), iz katere je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagateljevo ponudbo v sklopu »Projekt Vzhod« ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka.

Zoper odločitev o izločitvi ponudbe v sklopu »Projekt Vzhod« je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 26. 9. 2018, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je izločitev njegove ponudbe nepravilna in nezakonita. Naročnik je v Prilogi 1 odločitve o izidu javnega naročila navedel, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, ker ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe ter pogoja iz točke 3.2.3.4.10 Navodil za pripravo ponudbe. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik navedel, da je vrednost tretje, četrte in pete reference pri strokovnjaku G. J. manjša od 500.000,00 EUR brez DDV. Vlagatelj navaja, da je naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe zahteval, da je morala skupna vrednost gradenj znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV, pri čemer pa vrednost posamezne gradnje znotraj tega zneska ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV. Ta pogoj strokovnjak G. J. izpolnjuje, saj sta v znesku 2.500.000,00 EUR zajeti referenci v višini 2.466.945,99 EUR in 1.521.759,77 EUR, ki skupaj presegata 2.500.000,00 EUR in hkrati posamezno presegata znesek 500.000,00 EUR, zatrjuje vlagatelj. Naročnik ni izrecno zahteval, da mora biti vrednost vsake posamezne reference več kot 500.000,00 EUR, kot to sedaj razlaga, saj bi moral v tem primeru zapisati, da mora ponudnik za strokovnjaka izkazati 5 referenc v vrednosti posamezne reference najmanj 500.000,00 EUR. Iz tako oblikovanega referenčnega pogoja bi že samo po sebi izhajalo, da skupna vrednost vseh predloženih petih referenc znaša najmanj 2.500.000,00 EUR. Vsakršno drugačno interpretiranje pogoja po mnenju vlagatelja ni pravilno. Za prvim pogojem je zaključen stavek s piko, pri čemer stavek govori o številu referenc, ki jih je treba predložiti. Pri drugem pogoju se v naslednjem stavku navaja zahtevana številka 2.500.000,00 EUR in na to se nanaša zahteva, da znotraj te vrednosti posamezna vrednost gradnje ne sme biti manjša od 500.000,00 EUR, kar predložene reference strokovnjaka G. J. izpolnjujejo. Ker je izpolnjen pogoj, da je strokovnjak dosegel vrednost 2.500.000,00 EUR, kar je teoretično možno že z eno samo referenco, vlagatelj pa je to dosegel z dvema referencama, vrednost ostalih referenc ni več pomembna. Naročnik napačno in v škodo vlagatelja razlaga določbe razpisne dokumentacije, saj ni izrecno zahteval, da mora biti vsaka predložena referenca višja od 500.000,00 EUR, dvoumne določbe pa ne morejo iti v škodo ponudnika. Kot drugi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da se pri strokovnjaku M. M. zavrnejo prva, druga in četrta referenca, ker ni bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje, ali dovoljenje za neomejeno uporabo cest na podlagi zakona, ki ureja področje cest. V zvezi s prvo referenco vlagatelj navaja, da iz dovoljenja družbe DARS izhaja, da je bil cestni odsek izročen v neomejeno uporabo na podlagi zakona, ki ureja področje cest. V zvezi s četrto referenco vlagatelj navaja, da iz dovoljenja, ki ga je izdala občina Ivančna Gorica, izhaja, da se dovoli izročitev cest, ki so bile modernizirane v skladu s pogodbo. V zvezi z drugo referenco pa vlagatelj navaja, da se je gradnja končala z zapisnikom komisijskega pregleda in prevzema izvedenih del. Vsebina posla je bila gradnja na podlagi 8. člena Zakona o cestah, avtocestni odsek pa je bil dan v uporabo v smislu določbe 18. člena Zakona o cestah. Zapisnik torej potrjuje, da je bil avtocestni odsek izročen v neomejeno uporabo, kar pomeni dovoljenje za neomejeno uporabo cest na podlagi zakona, ki ureja področje cest. Vlagatelj pojasnjuje, da je šlo pri izvedbi referenčnega dela za izvedbo del, ki so enako zahtevna kot izvedba asfalta, saj je tudi odbojna ograja enako pomembna kot drugi elementi vozišča. Vlagatelj je predložil dokazila, iz katerih je razvidno, da je šlo za dela na podlagi 8. člena Zakona o cestah, ki so bila predana v neomejeno uporabo, in da je šlo za dela, ki so enako zahtevna kot katerakoli druga dela na avtocesti, zato meni, da je treba referenco šteti za ustrezno. Tudi sicer pa bi moral naročnik v primeru, če je menil, da je dokumentacija nepopolna, vlagatelja pozvati k predložitvi ali pojasnitvi dokumentacije, česar pa naročnik ni storil. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o izločitvi njegove ponudbe, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 9. 10. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je več različnih pogojev v točki 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe uvrstil v ločene alineje, kar kaže na to, da vsaka alineja predstavlja celovit pogoj. Besedila ni mogoče razlagati tako, da je naročnik v isti alineji oblikoval dva ločena in med seboj neodvisna pogoja. Vlagatelj s površno jezikovno razlago prireja pomen zahteve in se sklicuje na postavitev pike, ki pa je postavljena zato, ker bi bila prvotna poved predolga in preveč kompleksna. Slediti vlagatelju bi pomenilo, da bi morali naročniki vsak pogoj zapisati v eni povedi, kar bi bilo neutemeljeno. Namenska razlaga pogoja je ta, da ga ponudniki ne morejo izpolniti z eno veliko in štirimi majhnimi gradnjami, ki po vrednosti niso sorazmerne s predmetom naročila. Če bi držalo, da je pogoj možno izpolniti z eno gradnjo v vrednosti 2.500.000,00 EUR in štirimi vrednostno nepomembnimi gradnjami, bi bila zahteva, da mora vrednost posamezne gradnje presegati 500.000,00 EUR, popolnoma brez pomena. Naročnik je zahteval, da je skupna vrednost vseh gradenj znašala 2.500.000,00 EUR brez DDV, kar pomeni, da se v to vrednost vštevajo vse gradnje. Vlagatelj nima podlage, da samovoljno izvzame posamezne gradnje, ki zahteve ne dosegajo. Takšen način podajanja pogojev je običajen in bi moral biti razumljiv vsakemu usposobljenemu ponudniku. V zvezi referencami strokovnjaka M. M. naročnik navaja, da so revizijske navedbe delno utemeljene, saj sta prva in četrta referenca ustrezni. Glede druge reference pa vlagatelj že sam priznava, da se je gradnja končala z zapisnikom komisijskega pregleda in prevzema del, ne pa z izdanim uporabnim dovoljenjem. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da se za gradnjo šteje vsaka gradnja, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje, ali dovoljenje za neomejeno uporabo cest na podlagi zakona, ki ureja področje cest. V skladu z zakonodajo se dovoljenje za neomejeno uporabo cest izdaja na podlagi 18. člena Zakona o cestah, uporabno dovoljenje pa se izdaja na podlagi Zakona o graditvi objektov. Za sporno gradnjo ni bilo izdano ne dovoljenje za neomejeno uporabo ne uporabno dovoljenje. Da vlagateljev referenčni posel ne izpolnjuje kriterijev za izdajo dovoljenja za neomejeno uporabo cest, navaja tudi referenčni naročnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 19. 10. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 10. 2018 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka.

Vlagateljeve revizijske navedbe, da je naročnik napačno ugotovil neizpolnjevanje pogojev za priznanje kadrovske usposobljenosti, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročilu gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt kot dokaz za lastno tehnično in strokovno usposobljenost (med drugim) navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), oz. predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve glede izpolnjevanja kadrovskih pogojev določil v Navodilih za pripravo ponudbe v poglavju 3.2.3 Tehnična zmogljivost in strokovna sposobnost. V točki 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik med drugim zapisal, da mora ponudnik za vsak sklop posebej zagotoviti projektno skupino, sestavljeno iz devetih strokovnjakov, in sicer:

- en strokovnjak »vodja projektne skupine« (oznaka funkcije: S-01),
- dva strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo (oznaka funkcije S-02, S-03),
- en strokovnjak premoženjsko pravne zadeve (oznaka funkcije S-04),
- en strokovnjak za javna naročila (oznaka funkcije S-05),
- en strokovnjak za geodezijo (oznaka funkcije S-06),
- en strokovnjak za prostorsko dokumentacijo (oznaka funkcije S-07),
- en strokovnjak za okolje (oznaka funkcije S-08),
- en strokovnjak za investicijsko dokumentacijo (oznaka funkcije S-09).

Zahteve za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo (oznaka funkcije S-02, S-03) je naročnik določil v točki 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je v posameznih alinejah naštel pogoje, ki jih mora izpolnjevati imenovani strokovnjak. V 5. alineji je naročnik določil, da je strokovnjak:

- »v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb bil odgovorni vodja del (ali odgovorni vodja posameznih del) in/ali odgovorni nadzornik (ali odgovorni nadzornik posameznih del) in/ali odgovorni vodja projekta projektanta (ali odgovorni projektant) pri vsaj petih (5) gradnjah na avtocestah in/ali hitrih cestah in/ali glavnih cestah in/ali regionalnih cestah in/ali občinskih cestah, ki so bila zaključena v obdobju zadnjih 5 let pred rokom za oddajo ponudbe. Skupna vrednost vseh gradenj je morala znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV, pri čemer vrednost posamezne gradnje ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV.«

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo zahteval predložitev kadrovskih referenc, ki so morale izpolnjevati naslednje kriterije:

- nanašati so se morale na obdobje zadnjih petih let oz. so morali biti referenčni projekti zaključeni v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudbe,
- izkazovati so morale, da je imenovani strokovnjak opravljal funkcijo odgovornega vodje del (ali odgovornega vodje posameznih del) in/ali odgovornega nadzornika (ali odgovornega nadzornika posameznih del) in/ali odgovornega vodje projekta projektanta (ali odgovornega projektanta) pri gradnjah na avtocestah in/ali hitrih cestah in/ali glavnih cestah in/ali regionalnih cestah in/ali občinskih cestah,
- minimalno število zahtevanih referenčnih poslov je bilo pet,
- skupna vrednost vseh referenčnih gradenj je morala znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV,
- vrednost posameznega referenčnega posla ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je vlagatelj za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo (za funkcijo S-03) imenoval G. J., za katerega je v tabeli navedel naslednje referenčne posle (skupaj z vrednostmi izvedenih del brez DDV):

- ureditev državne ceste R2-409, odsek 0300, Brezovica – Vrhnika, pododsek 1, do km 1.400 do km 4.800 v vrednosti 2.466.945,99 EUR,
- ureditev regionalne ceste R3 – 726/1321 Renkovci – Črenšovci od km 0.100 do km 3.160 v vrednosti 1.521.759,77 EUR,
- ureditev krožnega križišča na glavni cesti G2 – 106/0264 Kočevje – Livold (s priključnima krakoma podgorska ulica in avtobusna postaja Kočevje) v vrednosti 248.796,20 EUR,
- rekonstrukcija regionalne ceste R2 – 413/1080 Vodice – Moste skozi Vodice od km 0.060 do km 1.032 v vrednosti 490.334,66 EUR,
- ureditev hodnika za pešce ob regionalni cesti R3 – 642/1146 Vrhnika – Podpeč, od km 1.580 do km 3.330 v vrednosti 448.303,82 EUR.

Tabeli je vlagatelj priložil tudi referenčna potrdila, v katerih so referenčni naročniki potrdili podatke iz tabele, ki so se nanašali na opise del, datum izvedbe, funkcijo strokovnjaka in vrednost del.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik kot prvi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe navedel, da vlagatelj z imenovanjem strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo ni izpolnil pogoja iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe, saj za imenovanega strokovnjaka z oznako funkcije S-03 ni izkazal vsaj petih referenčnih poslov. Kot je pojasnil naročnik, je morala skupna vrednost vseh gradenj znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV, pri čemer vrednost posamezne gradnje ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ni izrecno zahteval, da mora biti vrednost posamezne reference več kot 500.000,00 EUR, oz. da bi moral v primeru, če je želel, da vsaka posamezna referenca presega vrednost 500.000,00 EUR, referenčno zahtevo zapisati drugače. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta zatrjuje, da je naročnik najprej podal zahtevo glede števila referenc, zatem pa je ločeno podal še zahtevo za najmanjšo vrednost 2.500.000,00 EUR, na slednjo pa naj bi se nanašala zahteva, da znotraj te vrednosti posamezna gradnja ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR. Ko je izpolnjen pogoj, da reference dosežejo vrednost 2.500.000,00 EUR, kar naj bi bilo po mnenju vlagatelja mogoče že z eno samo referenco, naj vrednost preostalih referenc ne bi bila več pomembna. Ob tem vlagatelj zatrjuje tudi, da je bila določba razpisne dokumentacije dvoumna, kot takšna pa ne more iti v njegovo škodo.

Vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti. Določba, da je morala skupna vrednost vseh gradenj znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV, pri čemer vrednost posamezne gradnje ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV, je jasna in je ni mogoče razlagati drugače, kot je zapisana: ponudniki so morali za priznanje kadrovske sposobnosti v delu, ki se je nanašal na strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo, predložiti vsaj pet referenčnih poslov, katerih seštevek vrednosti je moral znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV, vsak posamezen referenčni posel pa je moral presegati znesek 500.000,00 EUR brez DDV. Z naročnikom se je treba strinjati, da vsaka alineja v točki 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe predstavlja celovit pogoj in da posameznih elementov besedila znotraj pogoja ni mogoče razlagati kot medsebojno neodvisnih zahtev. Iz dikcije 5. alineje točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe jasno izhaja, da mora ponudnik predložiti vsaj pet referenčnih poslov, da mora njihova skupna vrednost znašati vsaj 2.500.000,00 EUR brez DDV in da mora biti vsak posamezen posel vreden vsaj 500.000,00 EUR brez DDV. Za razlago, kot jo zagovarja vlagatelj, in sicer da lahko ponudnik predloži tudi en sam referenčni posel v vrednosti nad 2.500.000,00 EUR in da v tem primeru vrednost ostalih referenčnih poslov ni več pomembna, ni podlage, saj dikcija »vrednost posamezne gradnje ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV« jasno kaže na to, da se vrednost 500.000,00 EUR kot minimalni dopustni znesek nanaša na vsak posamezen referenčni posel. Tudi v primeru torej, če ponudnik zahtevano skupno vrednost vseh referenčnih poslov 2.500,000,00 EUR brez DDV doseže oz. preseže že z enim ali dvema referenčnima posloma, to ne pomeni, da lahko preostale referenčne posle predloži v poljubni vrednosti, nižji od 500.000,00 EUR, saj s tem ne izpolni zahteve, da mora biti vrednost posamezne gradnje višja od 500.000,00 EUR brez DDV.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 10. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da že zgolj dejstvo, da vlagatelj pogoj iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe razlaga diametralno drugače od naročnika, pomeni, da je pogoj zapisan dvoumno in da naročniku posledično omogoča arbitrarno razlago. V zvezi s temi navedbami je treba ponovno zapisati, da je dikcija 5. alineje točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe jasna in da ne dopušča razlage, kot jo zagovarja vlagatelj, in sicer da je lahko kadrovski referenčni pogoj izpolnjen tudi z eno referenco v vrednosti nad 2.500.000,00 EUR in da v tem primeru vrednost ostalih referenc ni pomembna. O nejasnosti ali dvoumnosti bi lahko govorili le v primeru, če bi zahteva iz razpise dokumentacije res omogočala različne razlage oz. izpolnitev pogoja na različne načine, dikcija »vrednost posamezne gradnje ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR brez DDV« pa ne dopušča razlage, da je lahko vrednost posamezne referenčne gradnje nižja od tega zneska, četudi vrednosti ostalih referenčnih poslov presegajo znesek 2.500.000,00 EUR. Zahteva naročnika je bila v delu, ki se nanaša na vrednost referenčnih poslov, jasna in je lahko na njeni podlagi vsak razumno obveščen, strokovno usposobljen in skrben ponudnik razumel, da mora za imenovanega strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo predložiti vsaj pet referenc, katerih posamezna vrednost ni smela biti manjša od 500.000,00 EUR.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in razpisne dokumentacije, ko je na podlagi dejstva, da je vlagatelj za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo (funkcija S-03) G. J. predložil pet referenčnih poslov, od katerih dva presegata zahtevano vrednost 500.000,00 EUR brez DDV, trije pa ne, ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe. Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati navedbe, ki jih je vlagatelj podal v vlogi z dne 29. 10. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in sicer da je naročnik v enem izmed prejšnjih postopkov identično zahtevo v zvezi s kadrovskimi referencami razlagal drugače. Vlagatelj se pri tem sklicuje na postopek oddaje javnega naročila »Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2017-2020, Projekt ZAHOD« iz leta 2017. Četudi je res, da je naročnik tudi v tem postopku kadrovski pogoj za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo oblikoval na enak način in da ga je vlagatelj izpolnjeval s strokovnjakom, za katerega je predložil tri reference v vrednosti nad 500.000,00 EUR in tri reference v vrednosti pod 500.000,00 EUR, pa naročnik vlagateljeve ponudbe tudi takrat ni ocenil kot dopustne, temveč jo je prav tako izločil kot nedopustno. Res je, da naročnik kot razlog za nedopustnost ponudbe takrat ni navedel neizpolnjevanje referenčnih zahtev za strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo, temveč je kot razlog za izločitev ponudbe navedel neizpolnjevanje kadrovskih pogojev iz takratne točke 4.2.1.1.4 Navodil za pripravo ponudbe. Vendar pa zgolj na podlagi tega dejstva ni mogoče sklepati, da je naročnik ponudbo vlagatelja ocenjeval tudi v delu, ki se nanaša na strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo, oz. da je tudi v tem delu opravil vsebinsko presojo izpolnjevanja pogoja in pri tem ugotovil, da je pogoj izpolnjen tudi z referencami, nižjimi od 500.000,00 EUR. Tudi sicer pa morebitna naročnikova napačna presoja določenega dejstva v enem izmed prejšnjih postopkov ne more biti podlaga za drugačno interpretacijo zahteve iz točke 3.2.3.4.2 Navodil za pripravo ponudbe, saj te niti v postopku oddaje javnega naročila »Izvajanje konzultantskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah za časovno obdobje 2017-2020, Projekt ZAHOD« iz leta 2017 niti v predmetnem postopku ni mogoče razlagati na način, da lahko ponudnik referenčni kadrovski pogoj izpolni tudi s predložitvijo referenčnega posla, nižjega od 500.000,00 EUR, ne glede na to, ali z ostalimi referencami presega skupno vrednost 2.500.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila. Državna revizijska komisija ob tem ni več obravnavala drugih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ustreznost kadrovskih referenc, predloženih za strokovnjaka M. M., saj njihova presoja ne bi več vplivala na ugotovitev, da ponudbe vlagatelja zaradi neustreznih referenc za imenovanega strokovnjaka za gradnje in projektno dokumentacijo ni mogoče obravnavati kot dopustne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Ob tem je treba, glede na vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 29. 10. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pojasniti, da vlagatelj kljub dejstvu, da je naročnik v postopku pravnega varstva priznal ustreznost dveh zavrnjenih referenc za strokovnjaka M. M., ni uspel z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija je namreč ob ugotovitvi, da je naročnikova ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe zaradi neustreznih kadrovskih referenc za strokovnjaka G. J. utemeljena, zahtevek za revizijo v celoti zavrnila, saj tudi morebitna utemeljenost navedb, ki se nanašajo na strokovnjaka M. M., ne more več vplivati na oceno nedopustnosti vlagateljeve ponudbe.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 20. 11. 2018


predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran